D TS I s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 39, št. 2, str. 81-156, Ljubljana, julij 1995 Glavna, odgovoma in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih dmštev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, mag. Božena Lipej, Gojmir Mlakar, profclr. Branko Rojc, cb: Radoš Šwnrada, Joe Triglav UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: za organizacije in podjetja 15 000 SIT, za člane geodetskih c/mštev 1 000 SIT. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 150 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211 /92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1995 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 39 2 1995 I'rogramme Board: Chairmen of Territorial Surveying Societies and the !'resic/eni of the Association of Surveyors of Slovenia Editorial Board: Boris Bregant, M.Se., Božena Lipej, M.Se., Gojmir Mlakar, ProfDr. Branko Rojc, Dr. Radoš Joe Triglav UDC Classification: Boris Bregant, M.Se. Translation into Eng/ish: Ksenija Davidovič Trans/ation into Gennan: Brane Lectar: Joža Lakovič Subscriptions and Eclitorial Acldress: Geodetski vestnik Editorial Staj!, Kristanova u/. 1, SJ-61000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 61 312315, Fax: +386 61 132 20 21, Email: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Published Quarter/y. Annual Subsc1iption 1995: SIT 15 000. Personal Subscription (Surveying Society Membership) 1995: SIT 1 000. Drawing Account of the Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. P1intecl by: Povše, Ljubljana, 1150 copies Geodetski vestnik is by the Ministry for Science and Technology According to the Minisfly of Culture letter No. 415-21 l/92mb dated March 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is one of the products far which a 5% products sales tax is paid. Copy1ight © 1995 Geodetski vestnik, Association of Surveyors Slovenia UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION NUMERIČNI POSTOPEK RAVNANJA ROBOV KATASTRSKIH NAČRTOV Zmago Fras, Tomaž Gvozdanovic: GRAFIČNE IZMERE 87 Zmago Fras, NUMERICAL PROCESS OF STRAIGHTENING THE EDGES OF Tomaž GRAPHJCALLY-BASED CADASTRAL MAPS Gvozdanovic: Aleš Breznikar: NATANČNOST IZRAČUNA VOLUMNOV ZEMELJSKIH MAS PRI LINIJSKIH OBJEKTIH ACCURACY OF CALCULATJON OF EARTH MASS VOLUME WJTH UNEAR OBJECTS Matjaž Mikoš: POLOŽAJ VODNEGA DOBRA V ZEMLJIŠKEM KATASTRU POSITION OF WATER BODIES IN LAND CADASTRE PREGLEDI NEWSREVIEW Božo Demšar: VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV V ZEMLJIŠKEM KATASTRU 95 103 109 SECURING PERSONAL DATI! IN THE LAND CADASTRE 114 Dušan Miškovič: POROČILO O POTEKU PRIPRAV ZA IZVEDBO GPS KAMPANJE EUREF '95 REPORT ON THE COURSE OF PREPARATIONS FOR THE EXECUT!ON OF THE GPS CAMPA!GN EUREF '95 115 Dalibor Radovan: OBISK PROF.DR. KARLA KRAUSA V LJUBLJANI PROF.DR. KARL KRAUS VISJT TO LJUBLJANA 119 Jurij Režek: METAPODATKOVNI SISTEM IN KATALOG DIGITALNIH PROSTORSKIH PODATKOV METADATA SYSTEM AND CATALOGUE OF DIGJTAL SPATIAL DATA 122 Mimi Žvan: KATALOG DIGITALNIH PODATKOV GEODETSKE SLUŽBE CATALOGUE OF DJGITAL DATA OF THE SURVEYING SERV!CE 125 Mimi Žvan: VLOGA GEODETSKEGA INFORMACIJSKEGA CENTRA GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE ROLE OF THE GEODET/C JNFORJVJATJON CENTER OF THE SURVEYING AND MAPPING AUTHORITY OF THE REPUBLIC OF SLOVENJA 131 OBVESTILA IN NOVICE NOTICES AND NEWS Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: Tehniška univerza Gradec: LASERSKA TEHNIKA V GEODEZIJI V INŽENIRSTVU IN RUDARSKEM MERJENJU LASER TECHNIQUE IN ENG!NEERING AND MINJNG MEASUREMENT 134 XII. MEDNARODNI SEMINAR ZA INŽENIRSKO GEODEZIJO 1996 V GRADCU Xl!TH INTERNATIONAL COURSE IN ENGINEERING GEODESY IN 1996 IN GRAZ, AUSTRIA 135 Božena Lipej: REGIONALNI POSVET MEGR!N-A V LJUBLJANI MEGRIN REG!ONAL MEETING JN LJUBLJANA 137 Martin Mueller- PREDSEDNIK DIPL.ING. FRIEDRICH HRBEK ODHAJA V POKOJ Fembek: CHA!RMAN DIPL.ING. FRIEDRICH HRBEK IS RETJRING 139 Martin Mueller- PRAESIDENT DIPL.-ING FRIEDRICH HRBEK TRITT IN Fembek: DEN RUHESTAND 140 Aleš Seliškar, OB ODHODU G. FRIEDRICHA HRBKA V POKOJ Božena Lipej: UPON THE RETIREMENT OF MR. FRIEDRICH HRBEK 141 Aleš Seliškar, ZUM ANLASS DER VERSETZUNG IN DEN RUHESTAND VON HERRN Božena Lipej: FRIEDRICH HRBEK 143 GITCbv: POROČILO O RUSKEM TRGU GEOMATIKE REPORT ON THE RUSSIAN GEOMATICS MARKET 144 GITCbv: GEODETSKI KOLEDAR ZA LETO 1996 SURVEYJNG CALENDAR FOR 1996 144 Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1995 SIMPOSIAAND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1995 145 Igor Karničnik POROČILO S ŠTUDENTSKEGA SREČANJA IGSM VARŠAVA '95 et al.: REPO RT FRO!yf THE !GSM STUDENT MEETJNG, WARSAW '95 147 Stane Drenšek: STROKOVNA EKSKURZIJA LJUBLJANSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA NA GRADBIŠČE ŠTAJERSKIH AVTOCEST PROFESSIONAL EXCURS!ON OF THE GEODET/C SOCIETY OF LJUBLJANA TO THE CONSTRUCTION SITE OF STYRIAN HIGHWAYS 147 Božena Lipej: 9. GEODETSKI PLANINSKI POHOD - FOTOZAPIS 9TH SURVEYING MOUNTAINEERING MARCH - PHOTO DOCUMENTARY 149 UVODNI Velika vročina in nekateri dogodki, ki smo jih še želeli vključiti v to številko revije so pripomogli, da smo jo pripravili malce kasneje kot običajno. Kar navadili smo se že, da je v tej redni številki vsaj malo pohodniškega utripa, z.ato bodo gotovo osvežilne prve fotografije, ki smo jih izdelali po vrnitvi z 9. Geodetskega planinskega pohoda v Albaniji. Izjemoma tudi uvodnik zaključujejo pozdravi udeležencev. Pomembnejši od rekreativnih društvenih dejavnosti so politično-strokovni dogodki in rezultati, od katerih jih je peščica predstavljena v glasilu. Stvari se morda počasi umirjajo in usmerjajo v za geodezijo ustreznejše priznane delovne razmere. Pa kaj bi razglabljali, za to bo še veliko priložnosti, ko bomo preživeli še eno prekratko, a verjetno kar toplo poletje. Če imate zaradi pisanja vsaj malo slabo vest, pa v prihodnje le napišite kaj o svojem delu za vaše kolege! (; Photo: Zamir 11.~arika mag. Božena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE UDK 347.235. 11 (084.3 ):528.063.1 v NUMERICNI POSTOPE RA A JAROB V v T STRS H AC TOV v G IC EIZME E mag. Zmago Fras, mag. Tomaž Gvozdanovic Monolit do.o., Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-03-07 Pripravljeno za objavo: 1995-06-07 Izvleček V članku je predstavljeiia rešitev transfonnacije katastrskih načrtov grafične izmere za potrebe izgradnje digitalnega zemljiškega katastra (DZK). Z opisano rešitvijo se izognemo problemom pri sestavljanju listov (konveksnost/konkavnost) v celoto katastrsko občino. Z opisano rešitvijo se spremenijo relativni odnosi med parcelami, vendar jih z obliko transformacijske laivulje skušamo minimizirati. Ključne besede: digitalni zemljiški kataster, grafična izmera, načrti, ravnanje robov 1 IZHODIŠČA • V procesu vzpostavitve DZK-ja imamo opravka z dvema glavnima viroma podatkov, ki definirata topologijo in geometrijo povezav med posameznimi parcelnimi kosi v zemljiškem katastru. To so načrti numerične in grafične izmere. Osnovna enota vodenja v DZK-ju je katastrska občina, zato je treba liste (na katere je v trenutnem operatu razdeljena katastrska občina) sestaviti. Pri tem izhajamo iz dejstva, da so bili listi v svoji osnovni obliki, tako pri numerični kot grafični izmeri, pravokotni. Nekje v procesu transformiranja iz analogne v digitaino obliko je zato treba ta pogoj izpolniti, vendar pa pri tem ne smemo delati nasilja nad geometrijo, oz. moramo zadržati relativne odnose v DZK-ju takšne, kot so v dosedanjem elaboratu ( osnovno izhodišče DZK). Prav tako mora po transformaciji lista njegova vsebina odgovarjati osnovni vsebini (ni „prenosa" parcel iz enega lista na drugi). 2 PROBLEM a načrte numerične izmere prej omenjena transformacija ne predstavlja nobenega dodatnega dela in problema, ker je vzdrževanje potekalo koordinatno, pri čemer je imel rob lista status absolu_tno nepremakljive linije (takorckoč sestavni del katastra). Pri načrtih grafične izmere pa je drugače. Skozi postopke vzdrževanja listov grafične izmere so robovi listov dobili konveksno/konkavno obliko (ni bilo upoštevano pravilo absolutne nedotakljivosti roba lista - zgodovinski razlogi), zato listi danes niso več pravokotne oblike (Skica 1). Geodetski vestnik 39 (1995) 2 D dejansko stanje lista teoretična oblika lista Skica 1; Prikaz dejanskega stanja lista in teoretične oblike lista katastrskega načrta aradi take novonastale oblike listov lahko pride pri sestavljanju listov do prekrivanja vsebin (Skica 2) ali luknje in do izgube posameznih parcelnih kosov in parcel, nezmožnosti povezave istih parcel in s tem izgube njihove topološke povezave. • [±]100 • '\3140 • + 140 Skica 2: Prikaz teoretičnega stika listov in primer problematičnega stika dejanskih listov Problema konveksnosti in konkavnosti žal ne rešuje nobena od znanih splošnih ravninskih linearnih transformacij (Helmert, afina, bilinearna). Vsi avtorji, ki so se ukvarjali s transformacijami načrtov grafične izmere (Čuček, 1979, Mivšek, 1991, Oven, 1993, Wiens, 1984), so se ukvarjali predvsem s pojavnimi oblikami pogreškov znotraj lista in porazdelitvijo njihovega vpliva v transformiranih podatkih/parcelah. Za potrebe DZK-ja pa je osnovni gradnik list/katastrski načrt. Za uspešno združevanje listov znotraj katastrske občine je zato treba poiskati/definirati novo transformacijo ali postopek razpačevanja listov grafične izmere, ki bo reševal problem oblike lista. 3 IDEJA Podana izhodišča in predstavljen problem smo najprej zapisali kot vrsto pravil oz. robnih pogojev: • deformacije na posameznem robu lista so neodvisne od deformacij na drugih robovih • vogali vsebine lista so brez deformacij ( edine znane točke) • transformacijska funkcija mora biti zvezna in zvezno odvedljiva • prisilno korigiranje (,,ravnanje") poteka robov lista oz. vpliv napak, ki so se nakopičile ob robovih listov mora imeti minimalen vpliv na obliko parcel; vpliv je odvisen od velikosti deformacij. Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Te robne pogoje smo poizkušali izpolniti z naslednjo rešitvijo: o vplivna območja korektur zaradi deformacij posameznih robov lista smo omejili z diagonalami lista „razvodnicami" (Skica 3) - list smo razdelili na 4 dele; iz tega izhaja: - na diagonalah ni korekcij zaradi deformacij robov listov (tu se srečata vpliva dveh različnih robov) - na preseku diagonal = sredina lista smo tako dobili točko brez deformacij ( enako kot vogali vsebine lista) list smo v grobem približku razdelili na 4 krožne izseke vplivno območje korekcij zaradi deformacij desnega roba lisia Skica 3: Določitev vplivnih območij korektur zaradi defonnacij posameznih robov lista o korekcije zaradi deformacij robov listov se znotraj vplivnega območja širijo v radialni smeri glede na sredino lista (Skica 4) in se postopoma zmanjšujejo od roba proti sredini lista. Iz tega izhaja: Skica 4: Smer vpliva korekcij zaradi defonnacij robov listov o s korekcijsko funkcijo moramo izpolniti dva pogoja, ki se delno izključujeta (zmanjševanje vpliva deformacij roba lista z oddaljenostjo od roba lista in pogoj ohranjanja relativnih odnosov vsebine lista - Skica 5: diskretna transformacija) Geodetski vestnik 39 (1995) 2 f' f !:. H il ji ! dR R deformacija _ro_b_a_lis_ta_~ teoretični rob lista območje vpliva korekcij zaradi deformacij roba lista mesto velike spremembe sredina lista relativnih odnosov vsebine listo Skica 5: Primer diskretne transformacijske funkcije prenosa vpliva defonnacij roba lista • za korekcijsko funkcijo deformacij v radialni smeri smo izbrali del sinusoide sinn (Skica 6), ki s svojo zveznostjo in zvezno odvedljivostjo zagotavlja zvezno in gladko transformacijo in enakomernejšo porazdelitev vpliva deformacij robov lista dR czi~· l~~ C r R sinusoida korekcijske krivulje Skica 6: Izbrana vrsta korekcijske krivulje • za stopnjo sinusoide smo izbrali n=2 (na osnovi empiričnih ugotovitev najbolj „naravno" porazdeli vpliv deformacij robov lista; za določitev optimalne stopnje sinusoide pa bi bilo treba izvesti obsežnejšo analizo na konkretnih podatkih), v Prilogi 1 so predstavljene krivulje za prenos korekcij od roba lista proti sredini lista za različne vrednosti n • na osnovi S točk brez deformacij, iz deformacij robov listov in korekcijske funkcije tvorimo prostorsko ploskev deformacije nad listom (Skica 7) Skica 7: Prostorska ploskev deformacije nad listom Geodetski vestnik 39 (1995) 2 • za vsak par x, y izračunamo radialno korekcijo na osnovi prostorske ploskve oz. po enačbi: ~) ] dR 2 + l . 2 Ideja je rešljiva na vektorskem in rastrskem nivoju, vendar priporočamo transformacijo na vektorskem nivoj\l, ker: • je manj zahtevna • je enostavnejša za programiranje • v sami fazi zajema (vektorizacije lista) ni treba poznati „pravih" koordinat • predstavljajo rastrski zapisi osnovni arhiv in jih zato ne smemo korigirati, ker izgubimo povezavo z zgodovino. Grafična ponazoritev postopka: [:] • . JD pl~k~ kocekdj nad listom .. l• pogoji J L .··1' • bill~:e~;g~l~ransf. • :: " ~~':,.. . , • vogali in sredina ~) D A načrta so brez rob načrta sredina načrta deformacij • korekcije v radialni smeri oblika radialnih korekcijskih profilov Potrebni vhodni podatki: • nabor čim bolj ekvidistantnih točk (palčna razdelba, detajl, poljubne točke), porazdeljenih po robovihlista • koordinate vogalov vsebine lista o oblika funkcije za korekcijo v radialni smeri. V Prilogi 2 so prikazane različne oblike 3D ploskev korekcij nad listom. 4 ZAKWUČEK Predstavljena rešitev transformacije ( ohranjanje oblike lista) listov grafične izmere je plod razmišljanj in izkušenj avtorjev pri delu za potrebe DZK-ja. Rešitev je enostavna in hitro operativna. Za sistemsko uporabo pa je potreben širši test, s katerim bi odgovorili na vprašanje: Ali predstavljena rešitev v vseh pogledih zadovoljuje zahteve projekta DZK? Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Cl (ll o o. a C. Priloga 1: Krivulje za prenos korekcij od roba lista proti sredini lista R l:Cv'1C oblike 2: az,, nad listom Literatura: Čuček, I., Transfonnacija načrtov zemljiškega katastra 1:2 880 v načrte nove izmere 1:2 500. Raziskovalna naloga, IGF, Ljubljana, 1979 Mivšek, E., Uporaba podatkov katastrskih načrtov grafične izmere v infonnacijskem sloju zemljiškega katastra. 24. Geodetski dan, Bovec, Geodetski vestnik, 1991, letnik 35, št. 3, str. 169-173 Oven, K, Določitev homogenih con katastrskega načrta grafične izmere. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, FAGG OGG, Ljubljana, 1993 Wiens, H., Flurkartenemeuerung mittels Digitalisierung und numerischer Bearbeitung unter besonderer Berucksichtigung des Zusammenschlusses von Inselkarlen zu einem homogenen Rahmenkartenwerk. Kirschbaum Verlag, Bonn, 1984 Recenzija: dr. Radoš Šumrada Joe Triglav Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 IZ ZNANOSTI IN STROKE UDC 347.235.11 (084.3):528.063.1 NU ERICAL P OCESS OF STRAIG TENI G THE EDGES OF GRAP ICALLY-BASED CAD ST L APS Zmago Fras, M.Se., Tomaž Gvozdanovic, M.Se. Monolit d.o.o., Ljubljana Received March 7, 1995 Revised lune 7, 1995 Abstract This article describes a· solution fara problem we faee combining maps of graphically-based cadastral maps. Convex or concave borders are aligned through a special transformation which changes the parcel geomehy. Minimal geometrie distortion is aehieved through the use of earefully seleeted eurves. Keywords: digital land cadastre, edges slraightening, graphie survey, maps l STARTING POINTS In the process of setting up the digital land cadastre (DLC) one uses two main sources of data that define the links between the topology and the geometry of individual parts of parcels in the land cadastre. These are numerically- and graphically-based cadastral maps. The basic units of management in the DLC are cadastral communes, so the sheets (into which the cadastral commune is currently divided in the current documentation will have to be joined together). We start with the fact that both numerically and graphically-based sheets were rectangular in their basic form. Somewhcre in the process of transformation from the analogue to the digital form, this condition therefore needs to be fulfilled, the gcometrical structure must not be altered, i.e. the relative relationships in the DLC must be preserved in the present documentation (the basic starting point for the DLC). After the transformation of sheets, their present contents must correspond to their original contents (there should be no transfer of parcels from one sheet to another). 2 PROBLEM This transformation does not require any additional work nor does it present a problem in the case of numerically-based maps, since their maintenance has become coordinate, whereby the edges of the sheets had a status of immovable lines (they were a component of the cadastre, so to speak). In graphically-based maps this is different. Through maintenance proccdures of the graphica!ly-based sheets, their edges acquired a convex/concave form (the rule of absolute untouchability of the Geodetski vestnik 39 (1995) 2 sheet edges was not taken into account for historical reasons) and the sheets are no longer rectangular (Figure 1 ). D actual stote theore'rical form of a sheet Figure 1: Actual stale and theoretical fonns of sheets from cadastral maps ue to this new form of sheets overlapping, holes can occur when joining sheets (Figure 2) and individual parts of parcels and the parcels themselves can be lost Sometimes it is impossible to join the same parcels and their topological connection is thus lost. o '\3140 ' + 140 Figure 2: Theoretically combining sheets and the case of a problematic connection of aclual sheets The problem of concave or convex forms unfortunately is not solved by any of the known general plane linear transformations (Helmert, afine, bilinear). All authors who have dealt with the transformation of graphically-based maps (Čuček, 1979, Mivšek, 1991, Oven, 1993, Wiens, 1984) mainly discussed the appearent forms of errors within sheets and (the distribution of) their influence transformed data/parcels. The basic building elements of the DLC, however, are sheets/cadastral maps. In order to successfully join sheets within cadastral communes it is necessary to search for/define a new transformation or procedure for graphically-based sheets to salve the problems of sheet form. 3 IDEA he presented starting points and problem were first written as a list of rules or boundary conditions: • Deformations on individual sheet edges are independent of transformation on other edges. • The corners of sheets sections are without deformations (the only known points). • The transformation function must be continuous and continuously derivab!e. Geodetski vestnik 39 (1995) 2 • Forced correction (straightening) of sheet edges or the influence of errors which accumulate at sheet edges should have a minimum influence on parcel shape; the influence dcpends on the degree of deformations. The following solution attempts to fulfil the above boundary conditions: • influential areas of corrections due to deformations of individual sheet edges were limited by sheet diagonals "watersheds" (Figure 3) - sheets were divided to 4 parts; it follows from this that: - there are no corrections of diagonals due to sheet edgc deformations (the influences of two different edges converge here ), - at the diagonal intersection = sheet centre we therefore obtained points without deformations (same as corners of sheet sections), - sheets were roughly divided into 4 circular cutouts. influential areas of corrections due to right sheet edge deformations Figure 3: Detennination of influential areas of corrections due to individual sheet edge defonnations • Within influential areas corrections due to sheet edge deformations cxtend radially from the sheet centre (Figure 4) and are gradually reduced from the sheet edgc towards the sheet centre. It follows from this that: Figure 4: Direction of the influence of corrections due to sheet edge deformations • The correction function must fulfil two conditions that partially exdude each other (rcducing the influence of sheet-edge deformations as you move further from the sheet edge and maintaining the relative relationships among the sheet contents - Figure 5: discrete transformation). Geodetski vestnik 39 (1995) 2 .----· 1 ~ dR sheet-edge deformation R theoretical sheet edge area of influence of corrections due to sheet-edge deformations poin'r of major changes of relative relationships middle of the sheet Figure 5: Example of the discrete transformation funclion /o transfer the influence of sheet-edge defonnalions • For the correction function for deformations in radia! directions, we have chosen part of a sinusoidal curve sinn (Figure 6), which is continuous ancl continuously derivable, to ensure a continuous ancl smooth transformation ancl a more even distribution of the influence of sheet-edge deformations. dR sinusoidal curve r correction curves cR Figure 6: The selected type of correction curve • The degree of n = 2 was selectcd. (On the basis of empirical finclings, it clistributes the influence of sheet eclge deformations most "naturally"; in order to determine optimum degrees of the sinusoidal curve it would be necessary to perform a more extensive analysis of concrete data) - Endosure 1 illustrates curves for the transfer of corrections from the sheet edge towarcls the centre of the sheets for different n values. • The spatial deformation plane above the sheet is formed on the basis of five points without deformations, sheet-edge deformations and the correction function (Figure 7). Geodetski vestnik 39 (1995) 2 7: Spatial defonnation plane above the sheet o Radial correction is calculated on the basis of the spatial plane for each x, y, i.e. according to the following equation: [ sm (; . n - ~) + 1] . dt This equation can be solved at the vector or raster level; transformation at the vector leve! is recommended, since o it is less difficult, o it is simpler to program, o in the phase of data acquisition (sheet vectorization) it is not necessary to know the "true" coordinates, o raster data are the basic archives and must not be corrected since the historical link would be !ost. Graphical presentation of the procedure: .~ _.,.,..,.._,_~-.-,-, •- conditions J 1 * bi!inear transformation,_· - • of corners * the corners and centre of the map are without deformation * corrections in the radia! direction Geodetski vestnik 39 (1995) 2 3D correction plane above sheels map edgc map middlc form of radia! correction profiles D !;. Required input data: • the collection of most equidistant points (thumb distribution, detail, optional points) on sheet edges, • the coordinates of sheet-content corners, • the form of the function for radia! correction. Enclosure 2 presents different forms of 3D corrcction planes above shects. 4 CONClLUSlION he present transformation solution (preservation of the sheet form) for graphically-based sheets is the rcsult of the theoretical and practical experience of the authors in their work for the DLC. This solution is simple and quick. A more extensive test is needcd for systemic usc, which would yield the answer to the question: Does the presented solution fulfil the DLC project requirements in every way? Literature: Čuček, I., Transfonnacija načrtov zemljiškega katastra 1:2 880 v načrte nove izmere 1:2 500. Raziskovalna naloga, JGF, Ljubljana, 1979 Mivšek, E, Uporaba podatkov katastrskih načrtov grafične izmere v infonnacijskem sloju zemljiškega katastra. 24. Geodetski dan, Bovec, Geodetski vestnik, 1991, Vol. 35, No. 3, p. 169-173 Oven, K, Določitev homogenih con katastrskega načrta grafične izmere. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, FAGG OGG, Ljubljana, 1993 Wiens, H., Flurkarlenemeuerung mittels Digitalisierung und numerischer Bearbeitung unter besonderer Berucksichtigung des Zusammenschlusses von Jnselkarten zu einem homogenen Rahmenkartenwerk. Kirschbaum Verlag, Bonn, 1984 Review: Dr. Radoš Šumrada Joe Triglav Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Enclosure 1: Cwves for the transfer of conections from the sheet cdges towards the centre of the shects Endos111re 2: Different forms correction planes above the sheets .. - ,,, 1 ... UDK (UDC) 528.063.4:528 . 489.088.3.624.131.8 v v NATANCNOSTIZRACUNA OL M O ZE ELJS MAS PRI LIN SKIH OBJE dr. Aleš Breznikar FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-04-24 Pripravljeno za objavo: 1995-06-07 Izvleček Opisan je postopek izračuna volumna zemeljskih mas pri gradnji linijskih objektov. Podana je natančnost izračuna z analizo posameznih pogreškov, ki vplivajo na izračun. Ključne besede: linijski objekti, pogrešek, prečni profil, volumen zemeljskih mas Zusammenfassung Die Ve1fahren der Erdmengenberechnung beim Bau von linienfoennigen Bauwerken wird beschrieben. Die Genauigkeitsanalyse wird dargestellt und einzelne Teilfehler, die die Groesse der Erdmengen beeinflussen, werden beschrieben. Stichwoedeir: Erdmenge, Fehler, linienfoennige Bauwerke, Querprofil l UVOD TIH Gradnja linijskih objektov, predvsem cest in železnic, je v zadnjem času v naši državi še posebno aktualna, saj je v izgradnjo cestnega križa in v posodabljanje železniškega omrežja vključen velik del gradbeništva. V povezavi s tem ima svojo vlogo tudi geodezija, ki sodeluje pri gradnji v tem smislu, da ureja lastninske odnose na zemljiščih, kjer gradnja poteka, nudi podlage za projektiranje, sodeluje pri prenosu projekta v prostor in kontrolira geometrijsko pravilnost izgradnje. Ena izmed nalog geodezije pri gradnji prometnic je tudi izračun obsega zemeljskih del pri planiranju in urejanju zemljišča. Ta so pri hribovitem terenu, kakršen je v večini v naši državi, običajno še posebno obsežna in imajo velik vpliv na končni izračun stroškov izvedbe projekta. Obseg zemeljskih del je tudi eden izmed kriterijev za izbiro med različnimi variantami poteka trase pri linijskih objektih. Zato morajo biti opravljena strokovno in z ustrezno natančnostjo. 2 NAČIN IZRAČUNA VOLUMNA ZEMELJSKIH DEL PRI LINIJSKIH OBJEKTIH S stališča geodezije je pri zemeljskih delih spremenjen naravni relief zemljišča v umetni relief. Pri izračunu volumna aproksimiramo zemeljske mase z geometrijskim telesom, katerega volumen lahko izračunamo. Običajno računamo volumne zemeljskih mas na osnovi površine prečnih profilov projekta prometnice in Geodetski vestnik 39 (1995) 2 razdalje med sosednjimi profili. Pri tem ločujemo deleže posameznega profila, ki ležijo v nasipu in v useku (Slika 1 ). li Vnas ( Ai nas + Ai+l nas) 2 }j Yuse = ( Ai use + Ai+l use) 2 Ai nas, use ........ površina prečnega profila v nasipu ali useku li ...................... razdalja med profili Slika 1 (1) (2) načbi (1) in (2) nista popolnoma strogi, saj predpostavljata, da je povezava med posameznimi točkami dveh sosednjih profilov linearna in vzporedna. To pa v splošnem ne velja. Natančnost enačb je odvisna od razlike površine dveh sosednjih profilov in dolžine profila. Večja kot je razlika med dvema sosednjima profiloma, manjša je natančnost volumna, izračunanega po enačbah (1) in (2). Pogrešek je sistematične narave, saj je volumen, računan po zgornjih enačbah, vedno večji od dejanskega. Skupni volumen zemeljskih del na trasi dobimo s seštevanjem volumnov med posameznimi profili. Če so razdalje med profili enake, lahko zapišemo skupni volumen: 1 V = (A1 + 2A2 + 2A3 + . . . + 2An-1 + An) 2 3 IZRAČUN POVRŠINE PREČNIH PROFILOV (3) Iz enačbe (3) je razvidno, da je treba za izračun volumna poznati površino posameznega prečnega profila, oziroma delež useka in nasipa v profilu. Prečni profil je omejen na eni strani z obstoječim terenom, na drugi strani pa s projektiranim oziroma novozgrajenim stanjem. V odvisnosti od obsega zemeljskih del in glede na razpoložljivo mersko tehniko in tehniko za izvrednotenje lahko dobimo podatke za izračun površine profila: Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 o direktno iz geodetskih merjenj terena o s fotogrametričnim izvrednotenjem terena • na osnovi digitalnega modela reliefa • na osnovi obstoječih načrtov terena, ki morajo biti opremljeni z višinsko predstavo terena. Postopek izračuna površine useka ali nasipa v profilu je lahko: • mehanski s planimetrom na osnovi izrisanih prečnih profilov v ustreznem merilu • računski na osnovi lokalnih koordinat lomnih točk profila. Izračun površine iz koordinat je seveda natančnejši in glede nc1 to, da je običajno računalniško podprt, je tudi ekonomičnejši. 4 NATANČNOST RAČUNANJA VOLUMNOV l\. Ta rezultat izračunanih volumnov vplivajo naslednji pogreški: j_ \l. v - • f"l • pogreselc sncmanJa pro I a • pogrešek nanašanja profila v določenem merilu • pogrešek pri določanju ploščine izkopa in nasipa na profilu • pogrešek zaradi odstopanja dolžine objekta od izračunanih vrednosti pri zakrivljenih objektih • pogrešek zaradi generalizacije terena pri snemanju terena o pogrešek približne enačbe (1) in (2) glede na njeno strogo rešitev. Prvi štirje našteti pogreški so slučajni, pogrešek generalizacije je lahko delno slučajne delno sistematične narave, medtem ko je pogrešck uporabe približne cmčbe sistematičen. Poleg tega se bhko pojavijo razlike med izračmrnnimi il'. dej::msko opravljenimi zemeljskimi deli tudi zaradi geoloških lastnosti zemeljskih mas, kot so razni zdrsi pri usekih in posedanje tal pri nasipavanju. T z različnih raziskav natančnosti izračuna vo!mnna izhajajo zaključki, ki Jih lahko lstrnemo v naslednje ugotovitve: 1) Zadovoljivo n;;tančnost lahko dosežemo tudi s tahimetričnim snemanjem profilov. Komponenta pogreška izmere terena in predstava terena v mc,·ilu imats. zelo rnajhen vpliv na skupni pogrcšek določitve volumna. Zato zahteva iz prakse, dz, s ciljem povečanja natančnosti izračuna volumna uporabimo natančnejfo metodo posnetka terena, ni upravičena. Izbor natančnejše metode merjenja je tako smiselen le v povezavi z <1vtomatizacijo postopka merjenja in izvrednotenja. 2) Določitev ploilčine s polarnim planirnetrom je tudi z enkratnim obkrožanjem površine dovolj natančna. Seveda pa moramo imeti predhodno preizkušen planimeter. 3) Numerično določanje ploščine iz koordinat točk profila s stališča natančnosti nima pomena. V povezavi z avtomatizacijo izračuna oziroma uporabo programskih orodij, ki delajo na ten1 načelu, pa ima svoj pomen predvsem ekonomičnost izračuna. 4) Merilo prečnih profilov 1:200 v primerjavi z rnerilorn 1:100 ne izgubi bistveno v natančnosti izračuna volumnov, Geodetski vestnik 39 (1995) 2 5) Med pogreške, ki so odvisni od razdalje med prečnimi profili, spada pogrešek zaradi generalizacije neravnin med profili. Pri računanju volumna vzamemo povezavo med profili linearno. Pogrešek raste z večanjem razdalje med profili in lahko doseže pri neravnem zemljišču in večjih dolžinah znatno vrednost. 6) Pogrešek, ki je posledica generalizacije oblike trase linijskega objekta se pojavi, kadar je trasa projektirana v krivini, volumne pa računamo kot da so povezave med profili preme. V primeru, da sta nasip ali usek vedno na isti strani ukrivljene trase, lahko pride pri daljših razdaljah med profili do znatnega sistematičnega vpliva tega pogreška. Zato je smiselno v krivinah računanje volumnov med profili, ki so na krajših razdaljah. 7) Pogrešek zaradi računanja volumna po približnih enačbah (1) in (2) ima predvsem sistematični vpliv, ki je odvisen od razdalje med profiloma in od razlike površine sosednjih profilov. 8) Največji vpliv na natančnost izračunanih zemeljskih mas imajo pogreški generalizacije terena med profili in pogrešek generalizacije trase objekta v krivini. ¾ 1 L JJ~--' ----- ---- 1 --l -t- ' ,, 1 1 1 1 --:::~-L- 201-1-=-~,;-:'.i„cc;em"°'a,"":icru==d,-=J =,k'=upnc"=s,~pog,~-cika~-~~~=-/• /~;'3;/Tl i------+---+-----,.---'--' 1 --r·---rc;. l,J{Jn, 1 1 1 - raven~-;- 15-- ---r-- - --1----+------- 10 1 --- razgiban teren i------+---+---+--1----+-- : 1 1 1 ' : 1 --.::::::::..._ __ : /<>60 1 Jt---~ P"""-~ ----1-~=1--=--,_j_- ~ -- - o ~~ 1 : f--+--+-==+===:J===:==~==l-t•!,(Jm O JO lO JO •O A-- 1 1 1 1 .50 50 , .. wm l"TOm 70 m 1 Slika 2: Odstotkovni skupni pogrešek izračuna zemeljskih mas na 1 km trase iz prečnih profilov Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Slika 2 (Nitsche, 1974) prikazuje odstotkovni pogrešek volumna glede na povprečno površino profila in glede na razdaljo med profili na 1 km dolžine. Iz slike 2 je razvidno, da z običajnimi postopki izmere profilov in izračuna volumna lahko dosežemo natančnost, ki je pod 5%, če je le razdalja med profili krajša kot 50 m. To natančnost lahko dodatno v največji meri povečamo s krajšanjem razdalje med prečnimi profili, pri čemer pa moramo najti ustrezno razmerje med razdaljami med profili in natančnostjo. Zavedati se moramo, da se nam s krajšanjem razdalje lahko zelo povečajo dela pri izmeri in izračunu volumnov, medtem ko je povečanje natančnosti minimalno. Pogreški delnih volumnov, izračunanih med sosednjimi prečnimi profili, se nam pri računanju skupnega volumna seštevajo po zakonu o prirastu pogreškov. Pri tem se moramo zavedati, da je rast sistematičnega pogreška linearna s številom profilov, kar pomeni, da nam pri daljših trasah lahko bistveno pokvari rezultat, če nismo dovolj pozorni na izvore sistematičnega pogreška. Iz slike 2 je tudi razvidno, da je pretežni del pogreška pri razdalji med profili 1 = 100 m sistematične narave. Razmerje med pogreškorn pri nagnjenem in ravnem terenu je minimalno, kar pomeni da uporaba elektronskega tahimetra za snemanje profila s stališča povečanja natančnosti ni rentabilna. Ima pa svoj smisel v okviru visoke produktivnosti, kontinuiranega zajemanja podatkov in interaktivne obdelave rezultatov izmere. a sliki 3 (Nitsche, 1974) so prikazane absolutne vrednosti pogreškov na 1 km dolgi trasi pri različnih razdaljah med profili. Za primerjavo so prikazani pogreški, računani na osnovi tahimetrične izmere profilov z natančnostjo mh = 0,01 m in fotogrametričnega izvrednotenja oziroma odčitavanja višin iz načrta v merilu 1:2 000, kjer dosežemo natančnost višin m1i = 0,33 m. Ugotovimo lahko, da pri razdalji med profili 1 60 m praktično ni več razlike v natančnosti med načini pridobivanja podatkov·za izračun površine prečnih profilov. 5. ZAKLJUČEK Pri računanju volumnov zemeljskih mas nastopa vrsta pogreškov, ki pa nimajo enakega doprinosa k skupnemu pogrešku. Zaradi tega je treba glede na zahteve po natančnosti neobhodno poznati deleže pogreškov, da lahko izberemo najracionalnejšo metodo izmere prečnih profilov. Kadar se za izračun ne zahteva maksimalno dosegljiva natančnost, je smiselno razmišljati tudi o uporabi postopkov določanja površin prečnih profilov na osnovi: o odčitavanja višin prečnih profilov z načrtov do merila 1:2 000 o uporabi stereoizvrednotenja terestričnih ali aerofotogrametričnih posnetkov o uporabi interpolacije digitalnega modela reliefa, ki pa mora biti izdelan z ustreznim rastrom in s primerno natančnostjo. Geodetski vestnik 39 (1995) 2 1000 ml /•100 10 l--+--+--l----1--Wc_-i--_ tahirne trična izmera ---mh"":!"0..J..Jrn fotog:ram,tri čno izvrednotenje prečni profili iz karte l: 2000 8 l--+--+--l----l!/---:...--1--~-....;:..:__::_:_;..::..__...._:__._ L l•?O ,,. 10 / •10 ,,,,o O O 10 10 JO W .;[0 @ 70 110 90 l{){J lltl nr' A- Slika 3: Absolutne vrednosti pogreška izračunanih volumnov zemeljskih mas na 1 km trase Liternturn: Cvetkovič:, Č., Primena geodezije u inženjerstvu. Gradevinska knjiga, Beograd, 1970 Henneche, F. et al., Handbuch Jngenieurvermessung. Band 1 Grundlagen. Wichmann Verlag, Heidelberg, 1994 Jankovič:, M., Inženirska geodezija JI. Sveučilište u Zagrebu, Zagreb, 1981 Nitsche, N., Die Genauichkeit die Erdmassenermittlung fuer den Bau und Verkehrswegen. Dresden, Dissertation, Technische Universitaet Dresden, 1974 Recenzija: dr. Dušan Kogoj mag. Pavel Zupančič (v delu) Geodetski vestnik 39 (1995) 2 UDK (UDC) 347.247 ( 497. 12) (094.5):347.235.11:528 v POLOZAJ VODNEGA DOBRA V v ZE LJISKEM TASTRU dr. Matjaž Mikaš FGG-Katedra za splošno hidrotehniko, Ljubljana Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-05-05 Pripravljeno za objavo: 1995-06-20 Izvleček Prispevek obravnava za Slovenijo perečo problematiko položaja vodnega dobra v zemljiškem katastru. Prikazan je postopek določanja vodnega dobra in po njem določen obseg vodnih zemljišč na reki Savinji. Pri zasnovi in vodenju tovrstnih katastrov je poudarjeno sodelovanje hidrotehnične in geodetske stroke. Ključne besede: Savinja, Slovenija, vode, vodno dobro, vodno gospodarstvo, Zakon o vodah, zemljiški kataster Zusammenfassung Der Beitrag eroertert die in Slowenien aktuel/e Problematik der Stelhmg des Wassergutes im Grundkataster. Das Ve,fahren der Wassergutbestimmung und der nach diesem Ve,fahren bestimmte Umfang des Wassergutes des Savinja Flusses ist dargestellt. Die Bctonung liegt bei der Zusammenarbcit der Hydrotechnik und der Geodaesie beim der Aufstellung und Leitung von Katastem dieser Art. Stichwoerter: Gewaesser, Gnmdkataster, Savinja, Slowenien, Wassergesetz, Wasse1gut, Wasserwirtschaft 1 UVOD Slovenija je bogata z vodami, kar je lahko njena razvojna prednost, vendar to samo v primeru, če bo znala z njimi celovito in trajnostno gospodariti. Urejeno in strokovno vodeno vodno gospodarstvo je torej velikega pomena za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj Slovenije. Pomemben pogoj sodobnega ter celovitega varstva in urejanja voda pa tudi varstva pred škodljivim delovanjem voda, erozije in plazov je moderna zakonodaja. Novi Zakon o vodah (Inštitut za javno upravo, 1995), ki bo nadomestil obstoječega (Uradni list SRS, štev. 36/1981), bo osnova za novo ureditev tega področja. ot sestavni del priprav na ta zakon je v letu 1994 Ministrstvo za okolje in prostor epublike Slovenije naročilo Vodnogospodarskemu inštitutu v Ljubljani razvojno-raziskovalno nalogo „Metodologija za določitev vodnih zemljišč in gospodarjenje z njimi" (VGI, 1994). V letošnjem letu je bila izdelana „Metodologija za določitev vodnih zemljišč v Sloveniji na različnih tipih vodotokov" (VGI, 1995b ). Metodologija je bila uporabljena kot strokovna podlaga za izdelavo osnutka Zakona Geodetski vestnik 39 (1995) 2 o vodah, hkrati naj bi bila tudi že dobra podlaga za poznejšo pripravo ustreznega podzakonskega akta, ki bi praktično urejal to problematiko. Osnutek Za_kona ovvodah se med drugim v veliki meri ukvarja prav z vprašan~!, ki so tako ah drugace povezana z vodmm prostorom. Ta prostor Je del SlovemJe, kjer so se zaradi delovanja voda in zaradi vpliva naravnih dejavnikov na vode oblikovale posebne razmere, ki zahtevajo posebne pogoje varstva in rabe ( citat iz osnutka Zakona o vodah). Pravno naj bi se vodni prostor delil na kategorijo voda in vodnih zemljišč, ki naj bi z novim Zakonom o vodah pridobila status javnega vodnega dobra, ter na kategorijo vplivnih zemljišč, ki naj bi pridobila status vodnega dobra. S tako delitvijo in ustreznim gospodarjenjem z javnim in zasebnim vodnim dobrom se ukvarjajo tudi v drugih evropskih državah (npr. Baumann, Prem, 1995). akon lahko opredeli ta prostor le na načelni ravni, odprto pa ostaja vprašanje neposrednega določanja zemljišč vodnega prostora. Tako je v osnutku Zakona o vodah zaradi preglednosti'v tem delu dejavnosti vodnega gospodarstva uveden vodni kataster. Vodni kataster bi bil kot del vodnogospodarskega informacijskega sistema na voljo tudi drugim dejavnikom in uporabnikom v prostoru. Vloga geodetske stroke bo v vzpostavljanju, vodenju in ažuriranju stanja vodnega katastra zelo pomembna. Povezava vodnega katastra, vodne knjige in drugih tematskih prikazov s področja vodnega gospodarstva z modernim in za druge uporabnike odprtim zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo je v veliki meri odvisna od pravočasnega in strokovnega sodelovanja obeh strok 2 PREDLAGANI POSTOPEK DOLOČANJA VODNEGA PROSTORA Geodetski inženirji se na terenu pogosto srečajo z vprašanjem, kako zamejičiti parcele ob vodotokih, zato jih zanima, kako vodarska stroka gleda na to vprašanje. Postopek določanja zemljišč vodnega prostora, kot ga priporoča izdelovalec predmetne metodologije (VGI, 1994), lahko v enostavni obliki zapišemo v treh korakih: 1) prostorska določitev prvin vodnega prostora, ki so značilne za pojavne oblike površinskih in podzemnih voda ter morja (kartiranje, terenski ogled) 2) ocena vsake prostorsko opredeljene prvine vodnega prostora glede na štiri vidike vrednotenja: • vodnogospodarskega, izraženega s povezanostjo in celovito urejenostjo vodnega režima • naravovarstvenega, izraženega s pomenom vodnih habitatov kot dela naravne dediščine v Sloveniji na vodni režim • krajinskega, izraženega s pestrostjo in strukturo krajinskega izgleda tistega dela slovenske krajine, ki je povezan z vodo • sociološkega, izraženega s pomenom in vlogo tega prostora za človeka 3) uvrstitev prostorsko opredeljenih (korak 1) in ovrednotenih prvin vodnega prostora (korak 2) v eno od kategorij vodnega prostora (vodna zemljišča, vplivna zemljišča ter zemljišča vodovarstvenih območij) ob upoštevanju splošnih kriterijev za določitev vodnih zemljišč in značilnosti posamezne kategorije (Mikoš, 1994). Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Določanje zemljišč vodnega prostora bo možno opraviti ali na primernih kartografskih podlagah ali neposredno na terenu. Iz številnih razumljivih razlogov bomo morali dati prednost določanju na geodetskih podlagah. Na topografskih načrtih označene meje zemljišč vodnega prostora, ki jih bodo po izračunih ali na podlagi izdelanih katastrov erozijskih pojavov določili hidrotehniki, bodo nato geodeti prenesli v naravo. Določanje zemljišč vodnega prostora bo opravljeno na terenu, kadar bo iz kakršnihkoli utemeljenih razlogov neposredno določanje na topografskih načrtih (TIN 5 in TIN 10) premalo kakovostno. V nekaterih primerih bo poleg pomanjkanja dovolj natančnih načrtov ustreznega merila vzrok lahko tudi zastarelost kartografskega materiala, kar lahko odpravimo z reambulacijo TIN, izdelavo digitalnih ortofoto načrtov ali pridobitvijo geodetskih načrtov terena s pomočjo terenske izmere. Mislim, da je najbolj realna zadnja možnost. V enostavnejših primerih bodo označevanje vodnega dobra na terenu lahko opravili hidrotehniki sami, v zahtevnejših primerih pa obvezno skupaj z biologi, agronomi ali gozdarji. Meje zemljišč, .ki bodo določene s terenskim ogledom, bodo v naravi označene in jih bodo morali geodeti prenesti v topografske načrte. Pri posebnih primerih, ko se zemljišče vodnega prostora določa interdisciplinarno in na terenu, bo treba določiti začasne meje zemljišča v naravi, ki jih bodo geodeti prenesli v topografske načrte. Hidrotehnični strokovnjaki bodo te načrte uporabili za hidravlične izračune prevodnosti strug vodotokov in pripadajočih poplavnih območij ter tako preverili ustreznost terensko določenih mej zemljišč vodnega prostora. Lahko pa pričakujemo, da bo občasno potrebno ponovno določanje meja v naravi zaradi neustreznosti prvotno določenih meja. Potrebno dokumentacijo za določitev zemljišč vodnega prostora naj izdelujejo le pooblaščene strokovne organizacije. Sodelovanje hidrotehničnih in geodetskih strokovnjakov pri tem delu naj bo obvezno. Za pravno-premoženjsko urejanje lastništva nad zemljišči vodnega prostora je potrebnih več postopkov, od zgoraj opisane določitve zemljišč do njihovega vnosa v zemljiško knjigo. Kratek povzetek za to potrebnih korakov je že predlagan (Mikoš, 1995). Ureditev teh vprašanj je nujna, saj se zemljiški kataster modernizira, kar naj bi se zgodilo v sodelovanju geodetov in hidrotehnikov. Uspešno sodelovanje lahko pričakujemo, saj navsezadnje obe stroki spadata v Ministrstvo za okolje in prostor. 3 STANJE VODNIH ZEMIJIŠČ NA SAVINJI Primerjava med dejanskim stanjem v zemljiški kataster vpisanih vodnih zemljišč in zemljišč, ki naj bi postala vodna zemljišča po novem Zakonu o vodah, je bila izdelana na Savinji od Letuša do Debra pri Laškem (VGI, 1995b ). Prikaz je žal le približen, saj je temeljil na kartografskih podlagah, ki med seboj niso direktno primerljive in/ali prenosljive (TIN 5, PKN 5 in zemljiškokatastrski načrti 1:2 880). Kljub vsemu lahko takšen prikaz osvetli, koliko vodnih zemljišč je že v lasti države in koliko je še zasebnih. Povzetek lastniškega stanja na Savinji je v preglednici l. Lahko ugotovimo, da je stanje kritično, glede na dejstvo, da po letih 1817-1828 ni bila izvedena sistematična zemljiškokatastrska izmera. Dela po celi Sloveniji tako ne bo Geodetski vestnik 39 (1995) 2 zmanjkalo nekaj desetletij. Zato je hidrotehnična stroka že predlagala prioritete pri urejanju stanja (Mikaš, 1995). Obravnavani odsek Savinje je primer urejenega vodotoka, ki predstavlja v Sloveniji le manjši del hidrografske mreže. Tako bo za ureditev stanja na večjih vodnatih, prodonosnih in erozijsko aktivnih slovenskih vodotokih potrebno vsaj 10 let Enostavneje bi se lahko urejalo stanje vodotokov takrat, ko bi prišlo do novih velikih posegov v vodni prostor, kot so gradnja vodnih elektrarn ali melioracijski ukrepi v poplavnem svetu (Pelikan, 1995). Prav poplavni svet je posebej zanimiv, tako zaradi svoje ekološke in krajinske vrednosti kot tudi zaradi svojega obsega. Tako naj bi poplavni svet v Sloveniji obsegal ob katastrofalnih poplavah, to je pojavih visokih voda s povratno dobo 50 in več let, okoli 95 000 ha, od tega okoli 2 500 ha urbanih površin (VGI, 1995a). Vodna zemljišča v m2 '- po metodologiji (M) Občina - v zemlj'iškem katast,u (K) - razlika med obema (R) M Žalec 1083664 Celje 220 053 Laško 1656 255 Preglednica 1 4 ZAKLJUČEK K 849 277 200 721 1426757 +(- R=M-K 234 387 (+27 %) 17636 (+ 9 %) 229 464 ( + 16 % ) ujno bi morali v sodelovanju geodetske in hidrotehnične stroke določiti postopke za premoženjsko-pravno urejanje lastništva nad vodnimi zemljišči v Sloveniji (Mikaš, 1995). Določbe, ki jih bo vseboval novi Zakon o vodah, moramo razčleniti v posebnem podzakonskem aktu. Le-ta naj bi namreč natančno opredelil postopke za določanje vodnih zemljišč v praksi, način za njihovo pridobivanje, urejanje njihovega statusa v pravnem pogledu, postopek za vpis v zemljiški kataster in za dejanski prenos v naravo. V tem smislu naj Ministrstvo za okolje in prostor razpiše posebno nalogo strokovnih rešitev za izdajo ustreznega podzakonskega akta o določanju zemljišč vodnega prostora in vodenju vodnega katastra. Zahvala Izdelava v prispevku opisanih metodologij je bila financirana iz sredstev Uprave Republike Slovenije za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor. Avtor prispevka se za vsestransko pomoč pri izdelavi obeh nalog zahvaljuje obema spremljevalcema nalog, g. Janezu Kokolu in ga. Heleni lVlatoz. Praktični primer uporabe metodologije na reki Savinji je izdelal g. Slavko Grčar s sodelavci iz podjetja NIVO vodnogospodarstvo, Celje. Literatura: Bawnann, N., Prem, E., Management der Flaechen des oeffentlichen Wassergutes. Schriftenreihc zur Wasser-wiltschaft, TU Graz, 1995, št. 14, 157-168 Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Zakon o vodah (osnutek), 1995, 35 str. Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Mikaš, M, Vodni prostor v luči novega Zakona o vodah. Maribor, Mišičev vadarski dan Zbomik referatov, 1994, 46-55 Mikaš, M., Osnove za določitev vodnega prostora hidrotehnični vidik. Ljubljana, Vode in varstvo narave - gospodarjenje z vodami in vodnim prostorom. Zbomik referatov. 1995, 3/1-3/7 Pelikan, W, Agrarische Operalionen in Hochwasser-abflussgebieten. Schriftenreihe zur Wasse1wirtschaft, TU Graz, 1995, št. 14, 149-156 Metodologija za določitev vodnih zemljišč in gospodarjenje z njimi. Poročilo Vodnogospodarskega inštituta, 1994, št. C-261, 72 str. VGl, Ocena ogroženosti Republike Slovenije pred poplavami. Poročilo inštituta, 1995a, št. C-319, 200 str. VGI, Metodologija za določitev vodnih zemljišč v Sloveniji na različnih tipih vodotokov. Poročilo Vodnogospodarskega inštituta, 1995b, štev. C-331, 90 str. Recenzija: profdr. Mitja Brilly Božo Demšar Geodetski vestnik 39 (1995) 2 PREGLEDI Varovanje osebnih podatkov v zemljiškem katastru Glede varstva osebnih podatkov v zemljiškem katastru v preteklosti nismo bili posebej pozorni, saj tudi v predpisih ni bilo takih določil. Leta 1990 je bil sprejet Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki že dovolj natančno opredeljuje osebne podatke in ravnanje z njimi. Tudi za poslovanje z osebnimi podatki v zemljiškem katastru je dovolj konkreten. Leta 1994 je bil v Pravni praksi objavljen sestavek o varovanju osebnih podatkov v zemljiškem katastru, dano je bilo tudi več osebnih konkretnih nasvetov glede ravnanja z njimi. Posebej je treba omeniti ravnanje z rojstnim datumom, za katerega se meni, da ni osebni podatek. Rojstni datum je bistveni del osebne matične številke (glej Pravno prakso št. 8, leto 1995) in že zato bi bilo potrebno posebno varstvo. Datum sam je res le številka, ki sam ne pove ničesar, z imenom osebe pa je to osebni podatek (glej definicijo osebnega podatka v zakonu). Ker v Zakonu o zemljiškem katastru nimamo določil, ki bi določali ravnanje z osebnimi podatki, moramo pač ravnati tako, kot to določa Zakon o varstvu osebnih podatkov. Identifikacija lastnika v evidenci zemljiškega katastra je priimek, ime in naslov. Zakon o enotni matični številki iz leta 1980 dovoljuje vodenje EMŠA v zemljiškem katastru, ne pa izdajanje tega podatka, V isto kategorijo lahko uvrstimo rojstni datum. To pa pomeni, da sta EMŠO in rojstni datum v evidenci zemljiškega katastra lahko v funkciji povezovanja državnih evidenc, ki imajo tako dovoljenje določeno z zakonom, nikakor pa ju, razen na željo ali dovoljenje lastnikov, ni dovoljeno objavljati na javnih listinah in raznih potrdilih, ki jih Geodetske uprave izdajajo na zahtevo interesentov, ki niso vedno lastniki. In če premislimo, to tudi ni potrebno, če smo že pred tem znotraj naše evidence identificirali pravega lastnika, ime, priimek in naslov. Zaključimo lahko tako, da na izpiskih in potrdilih geodetskih uprav ne izpisujemo matične številke in rojstnega datuma. Ker pa so to podatki, ki jih brez dvoma potrebujejo pooblaščeni geodetski izvajalci, morajo pogodbe z njiimi vsebovati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov posebno klavzulo tudi glede varovanja osebnih podatkov. Prispelo za objavo: 1995-06-12 Božo Demšar Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Poročilo o poteku priprav za izvedbo GPS kampa.nje Euref '95 Razvoj položajnih geodetskih mrež nižjih redov, vse večje potrebe po natančnih meritvah in sodobna tehnologija nakazujejo, da je nujno potrebna sanacija astrogeodetske mreže (AGM). Zamik slovenske položajne mreže glede na svetovni koordinatni sistem za 300 m v smeri v:z;hod-zahod in 100 m v smeri sever-jug to potrebo še bolj potrjujeta. V Sloveniji še vedno uporabljamo kot osnovo za določitev položaja mrežo točk L reda triangulacije iz leta 1948. Geodetski zavod Slovenije je pod vodstvom dipl.ing. Marjana Jenka izvedel veliko opazovanj dolžin z laserji, ampak rezultati izravnave kombinirane mreže niso nikoli postali uradna osnova za določitev položaja. Rezultati so uporabljeni samo za raziskavo deformacij AGM-ja na posameznih območjih Slovenije in so jasno pokazali, da je treba mrežo sanirati in definirati nov geodetski koordinatni sistem. V letu 1994 je Geodetska uprava Republike Slovenije, članica združenja evropskih geodetskih uprav CERCO, s pomočjo združenja CERCO in inštituta IfAG iz Frankfurta, Nemčija, organizirala navezavo AGM Slovenije na evropski referenčni sistem EUREF in mednarodni referenčni sistem ITRF (sočasno je bila vključena tudi Hrvaška). Uspešno organizirana kampanja EUREF '94 in aktivno delovanje znotraj CERCA je pripeljalo do tega, da so Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ponudili izvedbo dodatnih GPS opazovanj, ki bodo uporabljena za sanacijo AGM. Geodetska uprava Republike Slovenije je organizirala od 14. do 16. junija 1995 sestanek vseh udeležencev satelitskih opazovanj v kampanji EUREF '95. ffAG je zastopal gospod Yueksel Altiner, dipl.ing.geod., strokovnjak za opazovanja geodinamike Zemlje z GPS tehnologijo. Hrvaško so zastopali akademik prof.dr. Krešimir Čolič, strokovnjak za fizikalno geodezijo, prof.dr. Tomislav Bašič, strokovnjak za raziskave geoida, g. Mladen Bolt z Zavoda za fotogrametrijo, Zagreb in g. Zlatko Medič z Državne geodetske uprave Hrvaške. Institut za raziskavo vesolja je zastopal dr. Peter Pešec, Gradec, Avstrija, strokovnjak za GPS tehnologijo in geodinamiko. Geodetsko upravo Republike Slovenije so zastopali Dušan Miškovič, mag. Božena Lipej, g. Marjan Jenko, dolgoletni vodilni raziskovalec in poznavalec AGM-ja in Dušan Mitrovič. Na sestanku je bilo potrjeno, da se izvedejo opazovanja na celotni AGM Slovenije, ki poleg 34 trigonometričnih točk I. reda na območju Slovenije vsebuje tudi 12 trigonometričnih točk L reda na območju Hrvaške. V isto kampanjo bodo vključena tudi opazovanja na 11 geodinamičnih točkah, ki bodo dobra osnova za prenos GPS koordinat s točk L reda na točke nižjih redov pri sanaciji celotne položajne mreže. Z organizacijo omenjenih kampanj bo Slovenije pridobila pogoje za sanacijo položajne mreže in za razvoj integrirane mreže, ki bo vsebovala gravimetrične meritve, astronomske meritve, niveliranjc položajnih točk in trigonometrično višinomerstvo. Klasična tehnologija je zahtevala dobre in izkušene operaterje, sodobna GPS tehnologija zahteva istočasna opazovanja na večjem številu točk in izredno dobro organizacijo izvedbe meritev. Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 l ' 1 Delovni sestanek v Ljubljani, 15. junij 1995 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Analiza organizacije za izvedbo GPS meritev EUREF '95, ki jo pripravljamo za zadnji teden septembra in prvi teden oktobra 1995, je pokazala, da bo v kampanji vključenih okoli 50 inštrumentov Trimble 4000 SSE. Povprečna cena ene GPS opreme je 55 000 DEM. To pomeni, da bomo imeli v trenutku izvedbe GPS kampanje na območju Slovenije za okoli 2 750 000 DEM ali 223 767 000 SIT geodetske opreme. Za transport opreme in ljudi bomo potrebovali približno 100 avtomobilov, kar pri povprečni ceni 30 000 DEM pomeni 3 000 000 DEM (244 000 000 SIT). Skupno bo opreme na terenu v tednu izvedbe GPS kampanje EUREF '95 v vrednosti okoli 470 000 000 SIT. Sanacija stabilizacije, materialni stroški izvedbe kampanje in plače operaterjev bodo stale okoli 30 000 000 SIT. Na terenu bo okoli 100 operaterjev, ki jim bo treba priskrbeti prenočišče, hrano, čaj in jim pomagati pri prestavitvi s točke na točko. Za pomoč operaterjem bomo rabili še okoli 100 ljudi. Geodetska uprava Republike Slovenije objavlja te podatke z namenom, da prikaže razsežnost in pomen kampanje EUREF '95. Želimo vključiti vse strokovnjake, ki jih ima slovenska geodezija, da bi kampanja potekala dobro in da bi dobili maksimalno dobre rezultate izmerjenih GPS vektorjev. V tej kampanji bomo določili okoli 2 800 vektorjev. Obdelava teh vektorjev bo pripeljala do sodobnega ogrodja za nadaljnji razvoj položajnih in integriranih geodetskih mrež v Republiki Sloveniji. Kampanja bo trajala 6 dni in bo obsegala dve sesiji po tri dni. Z opazovanji bomo začeli na zahodu Slovenije. Po treh dneh opazovanja (l. sesija) bo večina inštrumentov zamenjala opazovališča. Za premik bo na voljo 7 ur. V kampanjo so vključene točke, kot so Kanin, Mangart, Rodica, Golica, Nanos itd., ki niso lahko dostopne in na katerih bomo potrebovali pomoč strokovnjakov z območnih geodetskih uprav in njihovih izpostav. Menimo, da bosta pomen in razsežnost GPS kampanje EUREF '95 motivirala vse geodete na geodetski upravi in zunaj nje, da bodo pomagali pri izvedbi kampanje. Zahvaljujemo se vsem kolegom, ki so pomagali pri rekognosciranju točk, vključenih v EUREF '95, in poslali zahtevane podatke. Trenutno analiziramo dobljen material in bomo v kratkem vsem poslali nadaljnja navodila in prošnje. Trenutno bo najbolj aktualna sanacija določenega števila točk, v katere izvedbo bi radi vključili tudi kolege z območnih geodetskih uprav in njihovih izpostav. Šolanje operaterjev načrtujemo od sredine avgusta do predzadnjega dneva pred kampanjo. Šolanje bo intezivno in prosimo za popolno angažiranje pri učnem procesu, ker bomo potrebovali dobro izurjene operaterje. Pri izvedbi kampanje EUREF '94 so nam kot operaterji pomagali tudi nemški kolegi. Prispelo za objavo: 1995-06-30 Dušan Miškovic Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Obisk prof.dr. Ljubljani arla rausa v Na povabilo Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Geoinformacijskega centra pri Ministrstvu za okolje in prostor ter Geodetskega oddelka FGG je bil od 20. do 21. aprila 1995 na obisku v Ljubljani prof.dr. Karl Kraus, direktor Inštituta za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje pri Tehnični univerzi na Dunaju. ProL Kraus je svetovni strokovni javnosti znan kot avtor temeljnih znanstvenih in strokovnih člankov s področja fotogrametrije, daljinskega zaznavanja in digitalnih modelov reliefa. Pri nas ga morda najbolje poznamo po njegovih knjigah Fotogrametrija 1 in 2. Namen obiska v Ljubljani je bilo sodelovanje pri okrogli mizi na temo Strokovne možnosti izdelave kvalitetnega digitalnega modela reliefa (DMR) Slovenije in predavanje z naslovom Od digitalnega modela reliefa k topografskemu informacijskemu sistemu. Obe srečanji sta potekali v prostorih FGG. Pri okrogli mizi, ki jo je v angleškem jeziku vodila ga. Mojca Kosmatin-Fras (IGF), so poleg prof. Krausa sodelovali še povabljeni udeleženci Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Geodetskega zavoda Slovenije in Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG. Po krajšem uvodnem nagovoru direktorja IGF-a, mag. Romana Renerja, je prof. Kraus predstavil avstrijske izkušnje pri izdelavi, vodenju in distribuciji DMR-ja. DMR Avstrije so začeli graditi v osemdesetih letih z delom na analitičnih fotogrametričnih inštrumentih, ki omogočajo visoko stopnjo avtomatizacije vseh postopkov, hkrati pa tudi sočasno kontrolo operaterja v kritičnih situacijah, kar je še danes najnatančnejši in najoptimalnejši postopek zajema. Popolnoma digitalne metode brez poseganja operaterja v delovni proces po trditvi prof. Krausa danes še niso popolnoma operativne oziroma ne dajejo enake stopnje natančnosti kot analitične metode. Avstrijski DMR temelji na tridimenzionalni fotogrametrični izmeri naslednjih elementov: o pravilne kvadratne mreže gostote od 30 do 100 metrov glede na razgibanost o lomnih linij terena (robovi teras, usekov, nasipov ... ) o strukturnih geomorfoloških linij reliefa (grebeni, padnice ... ) o značilnih točk terenske ploskve (vrhovi, vdolbine ... ) o digitalnih plastnic (samo izjemoma). Navedeni podatki tvorijo hibridni model, ki je v končni obliki kvadratno-trikotna mreža. S tem so zajeti vsi relevantni morfološki pojavi ploskve, natančnost takšnega DMR-ja pa je po višini boljša od 5 metrov, kar je tudi vnaprejšnja zahteva, ki se strogo nadzoruje z računalniškimi metodami kartografskega prikazovanja kontrole kvalitete vsakega območja. S tem je uporabnikom omogočena vizualizacija natančnosti modela. Avstrijski DMR je v nasprotju s slovenskim tržna uspešnica: s trikratno prodajo kompletnega modela uporabnikom so stroške izdelave praktično pokrili, medtem ko pri nas DMR proti povračilu manipulativnih stroškov lahko dobi vsak, ki napiše prošnjo. Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 1 1 ;!:.•·. .. V nadaljevanju je mag. Dalibor Radovan (IGF) predstavil zgodovino in trenutni status DMR 100 v Sloveniji, g. Jurij Režek (MOP-GIC) pa je kratko podal rezultate nedavne ekspertize o možnostih izdelave novega kvalitetnega DMR-ja Slovenije. Sledila je razprava udeležencev, ki jo lahko glede na avstrijske izkušnje in slovenske dileme, ki so prišle na dan pri okrogli mizi, strnemo v naslednjih ugotovitvah: 1) Trenutno je strokovno najkvalitetnejša metoda izdelave DMR-ja analitična fotogrametrija s hibridnim modelom. 2) V Sloveniji nimamo niti enega analitičnega instrumenta, kar lahko štejemo za geodetsko nacionalno sramoto. Cene novih so reda USD 150 000 in več, vendar to ni ovira, da jih ne bi imeli v praktično vsaki evropski državi. Samo v Avstriji jih imajo nekaj deset. 3) V Sloveniji pospešeno vektoriziramo plastnice, katerih pozicijska natančnost na TK 25 je slabša od ±15 metrov (kar velja tudi za ostalo vsebino). Višinska natančnost je temu ustrezna. 4) V manjšem obsegu vektoriziramo tudi plastnice TIN 5, kjer za več kot 50% ozemlja Slovenije, kolikor ga pokriva gozd in skalovje, nihče ne jamči za natančnost sicer fotogrametrično zajetih plastnic. TIN nima ustreznega uradnega certifikata kvalitete, ki bi numerično zagotavljal pozicijsko in višinsko natančnost elementov posameznega načrta ali sistema v celoti. 5) Obstoječi DMR 100 je bil v letih izdelave izvrsten dosežek, vendar ima za današnje uporabnike preslabo natančnost, ki je povrh tega še nehomogena. Matematična splošna ocena natančnosti DMR-ja (a posteriori!) je dala rezultat približno 10 m, kar pomeni ±3,3 in v ravninskem terenu, ±9,0 m v hribovitem in ±16,1 m v goratem. 6) Finančne probleme nabave instrumentarija in izvedbe projekta novega DMR-ja lahko rešimo na več načinov: s sovlaganjem največjih bodočih uporabnikov ( ceste, telekomunikacije, vojska), s tržnim pristopom k distribuciji podatkov, s koncesijami, z mednarodno finančno pomočjo - v vsakem primeru pa je potreben zagonski managerski napor. Prvi korak lahko pričakujemo od Geodetske uprave Republike Slovenije. 7) Potrebna je zagotovitev natančnosti in objektivne numerične kontrole kvalitete. Deduktivna oziroma opisna ocena ni sprejemljiva. Uporabnik mora poznati pričakovano natančnost, izdelovalec pa jo mora uradno zagotoviti. Predavanje Od digitalnega modela reliefa k topografskemu informacijskemu sistemu (TIS) je bilo na programu drugi dan srečanja. Razdeljeno je bilo v sedem poglavij: 1) Definicije - terminologija • predstavitev pojmov GIS, LIS, TIS • vloga tematskih podatkov • vloga uporabniških analiz s topografskimi podatki. 2) Nivoji kvalitete v DMR-ju • pomen fotogrametrično izvrednotenih lomnih linij v 3D za kvalitetni DMR • hibridni model DMR-ja v kvadratno-trikotni mreži z gladkimi in zveznimi lomnimi linijami ter dodatnimi kotami Geodetski vestnik 39 (1995) 2 o aproksimacija robov s prostorskimi krivuljami o pomen zgoščevanja mreže DMR-ja in interpolacije o vizualizacija s senčenjem, hipsometrijo in 3D projekcijami D opis avstrijskega DMR-ja z gostoto mreže med 30 in 100 m (povprečje 50 m) o vklopitev digitaliziranih karakterističnih geomorfoloških linij v DMR Avstrije o pomen računalniške kartografske vizualizacije natančnosti modela. 3) Uporaba podatkov DMR-ja o predstavitev različnih načinov uporabe kvalitetnega DMR-ja: 3D perspektiva, sprejem in vidnost TV signalov, stočna območja in razvodnice v hidrologiji, hipsometrija in senčenje. 4) Dodatni podatki pri izgradnji topografskega informacijskega sistema na osnovi DMR-ja o pomen analognih in digitalnih satelitskih posnetkov pri modeliranju TIS-a (Landsat TM - 50 m grid, SPOT in TM - 10 m grid, ruska KVR 1000 č/b, natančnost 2 min KVR 3000 - barvno, natančnost 5 m) o opis testov skaniranja analognih ruskih posnetkov, narejenih s kamerami KVR o pomen digitalnega ortofota (DOF) pri ekoloških študijah o 3D aplikacije DOF-a pri vizualizaciji skupaj s topografijo, DMR-jem in z modeli gradbenih objektov. 5) Topografska banka podatkov o objektno orientiran TIS in pomen opisov o 2D+ 1D TIS in relacijska topološka shema takšnega modela. 6) Uporaba podatkov TIS-a o primeri različnih aplikacij in funkcijskih modelov v TIS-u: telekomunikacije, erozivnost zemljišča, agrikultura. 7) Zaključki o DMR mora biti visoko kvaliteten, hibriden in fotogrametrično zajet. Potrebna sta stalen nadzor in vizualizacija kvalitete. o TIS naj bo objektno orientiran. Načelo (številnih) slojev je manj primerno. TIS naj bo vzpostavljen s kombinacijo digitalnih kart različnih meril, DOF-a in geokodiranih satelitskih posnetkov. o Vzpostavitev TIS-a je upravičena le ob večnamenski uporabi, saj so stroški zajema in vzdrževanja zelo veliki. Prispelo za objavo: 1995-05-18 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 mag. Dalibor Radovan Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana l Metapodatkovni sistem in katalog digitalnih prostorskih podatkov Pri postopkih, kot so prostorsko in urbanistično načrtovanje, projektiranje in sprejemanje investicijskih odločitev ter pri nadzorstvu nad njimi, zaradi racionalizacije dela, povečanja kvalitete in hitrosti odločitev čedalje več uporabljamo digitalne prostorske podatkovne baze. Pri teh gre predvsem za podatke o fizičnih in pravnih značilnostih prostora oziroma za konkretne lokacije v njem. Vzpostavljanje digitalnih prostorskih informacijskih sistemov (ki jih popularno imenujemo tudi GIS - geografski informacijski sistemi) pomeni tudi uporabo digitalnih prostorskih podatkovnih baz. Pri vzpostavljanju teh gre praviloma za velike količine podatkov, kar pomeni tudi velike stroške. Zato se uporabniki mnogokrat sprašujemo, kje bi lahko dobili digitalne prostorske podatke o tem ali onem pojavu. V kakšni obliki so ti podatki? Ali so primerni za uporabo pri mojem projektu? Kako jih lahko pridobim? Eden od ciljev Geoinformacijskega centra Ministrstva za okolje in prostor (GIC-MOP) je na organiziran način vzpodbuditi in zagotoviti odgovorno rabo geoorientiranih podatkov in uporabnikom zagotoviti informacijo o prostorskih podatkih čim hitreje, čim ceneje, ob vsakem času in z najmanjšim možnim naporom. Zato smo začeli s projektom vzpostavitve Metapodatkovnega sistema (MPS) ter Kataloga digitalnih prostorskih podatkov, ki naj, prvi v perspektivi, drugi pa čimprej, pomagata uporabnikom najti odgovore na zgornja in podobna vprašanja. Cilj projekta je vzpostaviti bazo podatkov o digitalnih prostorskih podatkih (predvidoma pa bo baza zajela še analogne prostorske podatke). Projekt MPS obsega vzpostavitev podatkovne baze o podatkih (metapodatkovne baze), zagotovitev možnosti računalniškega dostopa do njih ter izdelavo uporabniškega vmesnika za povpraševanje po teh podatkih. Za realizacijo projekta smo postavili naslednja izhodišča: • vsebina metapodatkovne baze (MPB) mora biti standardizirana • sistem za upravljanje baze neodvisen od tehnologije • sistem mora upoštevati standardne komunikacijske protokole O uporabniški vmesnik mora biti sodoben, prijazen in enostaven za uporabo. Na GIC-MOP-u smo se povezali s Fcderal Geographic Data Comitee, ZDA, oz. z njihovim National Spatial Data Infrastructure, kjer so oblikovali tki. Meta Data Standard (MDS). MDS bo verjetno postal mednarodni standard za opis prostorskih podatkovnih baz. Za naše potrebe smo MDS prilagodili, delno skrčili in ga implementirali v računalniško strukturo. Sistem za upravljanje baze (database management) je izdelan v programskem jeziku C++ in je sposoben izvajati izjemno hitra povpraševanja po metapodatkovni bazi. Na MPS strežnik (računalnik, kjer je sistem implem~ntiran) se bo možno priklopiti prek Internet omrežja in sicer prek Centra Vlade za informatiko. Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Uporabniški vmesnik za izvajanje poizvedovanj je pisan v jeziku HTML (Hyper Text Markup Language) Level 2, ki ga danes podpira že večina WW\N (WorldWideWeb) poizvedovalnikov. Izdelana je tudi programska aplikacija za vnos podatkov oz. opis podatkovnih baz, ki se inštalira na osebni računalnik, napisana pa je za okolje Windows. Treba je poudariti, da vse delo na metapodatkovni strukturi, izboru in uvajanju tehničnih rešitev ter na zahtevnem programiranju opravljamo sami v GIC-MOP-u. Projekt je v celoti rezultat lastnega dela in prizadevanj, seveda ob spremljanju podobnih projektov v tujini, za katerimi pa v tehničnem smislu prav nič ne zaostajamo. Istočasno z implementacijo metapodatkovnega sistema smo začeli tudi z zbiranjem začetne količine informacij o digitalnih prostorskih podatkovnih bazah, za začetek v skrčeni obliki. Prek IGF-a in Gisdate je bila ob sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za prostorsko planiranje izvedena anketa v okoli 100 organizacijah, kjer že imajo in uporabljajo digitalne prostorske podatke. Zbrani podatki bodo potrebni za osnovno polnjenje metapodatkovne baze. Podatke iz ankete oz. posamezne podatkovne baze bomo v prihodnje podrobneje opisali (v skladu s strukturo metapodatkovne baze) in na ta nač.in sistem postopno polnili s kvalitetnejšimi in podrobnejšimi podatki, istočasno pa bomo tudi povečevali število opisanih podatkovnih baz. Metapodatke bomo v nadaljevanju dopolnili še z Internet naslovom konkretnih računalnikov, na katerih so konkretne podatkovne baze. Na ta način bo iz delovnega mesta uporabnika omogočen vpogled v podatkovno bazo, ki uporabnika zanima in njen prenos ( oz. prenos izvlečka baze) na njegov računalnik. V ta postopek bo predvidoma vgrajena tudi kontrola dostopov in spremljanje prometa med računalniki (access server). MPS bo potemtakem omogočal uporabnikom prostorskih podatkovnih baz sodoben dostop do informacij. Omogočen bo tudi dostop naprej do konkretnih digitalnih prostorskih podatkovnih baz, ki se bodo nahajale in vodile pri inštitucijah, ki so nosilci (lastniki) teh podatkovnih baz. MPS je torej organiziran, računalniško podprt dostop do jedra sistema, ki ga tvori metapodatkovna baza (MPB), ter prek teh informacij zagotavlja dostop do distribuiranega prostorskega podatkovnega sistema in v končni fazi do konkretnih željenih prostorskih podatkov. Uporabnik WWW HTML Browser (Netscape, Mosaic) Geodetski vestnik 39 (1995) 2 llnternd ue Geoinformacijski center MOP LAN WWW Server Database Server . baze podatkov Metapodatkovni sistem je sestavljen iz: o MPB, torej baze podatkov o podatkih o uporabniškega WWVv poizvedovalnika (WorldWideWcb HyperText MarkupLanguage Browser) o WWW Serverja in o database serverja, ki izvaja povpraševanje po MPB-ju. Metapodatkovna baza kot jedro sistema je urejena zbirka opisov in definicij. Opisuje, katere prostorske podatkovne baze so na razpolago, njihovo vsebino, namen, obseg, kvalit<;:to, razpoložljivost ter postopke za njihovo pridobitev. Vzpostavitev MPS-ja kot distribuiranega sistema je še v razvoju, njegovi posamezni deli pa so že implementirani. MPS bomo v njegovih različnih razvojnih fazah sproti prikazali uporabnikom in javnosti ter tudi z zbiranjem in upoštevanjem argumentiranih pripomb usmerjali njegov razvoj, pri čemer bomo sledili tudi svetovnim trendom. Naš sistem in uporabljena tehnologija zanimata tudi strokovnjake iz tujine, saj predvidoma v jeseni letos pričakujemo obisk švicarskega zveznega urada za planiranje prostora. Glede na to, da je MPS še v razvojni fazi in glede na dejstvo, da veliko upravljalcev in uporabnikov digitalnih prostorskih podatkov podatkov še nekaj časa ne bo imelo možnosti računalniškega dostopa do sistema ki nastaja, smo se odločili, da bodo podatki iz MPB-ja v določenih časovnih intervalih na razpolago tudi v analogni obliki. Drugo dejstvo pa je, da že danes obstaja množica producentov in uporabnikov prostorskih podatkovnih baz, niso pa jasni niti znani načini, kako priti do informacij, ali določene podatkovne baze že obstajajo, in če že, kako priti do njih. To so razlogi, da smo se odločili, da že v prvi fazi vsaj v pisni obliki seznanimo uporabnike in publiciramo začetno informacijo o prostorskih podatkovnih bazah. Prve odgovore na omenjena vprašanja v začetku lahko že poiščemo v Katalogu digitalnih prostorskih podatkov, prvi publikaciji s tega področja pri nas. II KATALOG prostorskih L_ podatkov--~ V katalogu so objavljeni rezultati omenjene ankete. Zbrani podatki so razvščeni po tematskih sklopih in pregledno združeni v poglavja (topografija - relief, hidrografija, vegetacija ... , teritorialne enote, prostorski plani, socioekonomski pojavi, ortofoto načrti ... ). Katalog navaja podatke o vsebini posameznih baz, o njihovi zgradbi, natančnosti, viru podatkov, območju zajema ter o digitalnem formatu zapisa. V katalogu so našteti tudi opisni podatki, ki pripadajo grafičnemu delu baze. Navedeno je tudi, kje lahko konkretne podatke pridobimo (institucija, osebe). Izvajalci projekta smo prepričani, da je Katalog digitalnih prostorskih podatkov dober pripomoček pri delu na področju gcoinformatike in da bodo informacije v njem dobro služile vsem, ki se ukvarjajo z geoinformatiko, ki se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Katalog lahko naročite na Ministrstvu za okolje in prostor, Geoinformacijski center, Župančičeva ul. 6, Ljubljana. Zavedamo se, da katalog še zdaleč ni končna niti ne Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 ažurna ali celo popolna informacija o prostorskih podatkih, vseeno pa ga dajemo v javnost in smo prepričani, da bo ob upoštevanju vseh zadržkov in njegove začasnosti dovolj uporaben. Prispelo za objavo: 1995-06-06 Jurij Režek Ministrstvo za okolje in prostor, Geoinfonnacijski center, Ljubljana atalog digitalnih podatkov geodetske službe UVOD . Geodetska upraya Republike Slovenije pripravlja Katalog digitalnih podatkov geodetske službe. Namen kataloga je informiranje uporabnikov o vsebini, obliki in obsegu izdelanih digitalnih podatkov. V nadaljevanju prispevka je predstavljen primer poglavja o Podatkih načrtov in kart v rastrski obliki: NAČRTI IN KARTE V RASTRSKIH OBLIKI Cilji projekta Zaradi velikih potreb po digitalnih podatkih o prostoru je Republiška geodetska uprava v letu 1993 naročila razvojni projekt za zajem načrtov in kart v digitalno rastrsko obliko (s skaniranjem). Zajem načrtov in kart v rastrsko obliko je najhitrejši način pretvorbe analognih podatkov v digitalne. Operativni zajem se je začel leta 1993, nadaljeval v letu 1994 in končal v začetku leta 1995. Objektni cilji projekta Digitalni rastrski podatki vseh državnih načrtov in kart: o temeljnih topografskih načrtov merila 1:5 000 in 1:10 000 o topografskih kart merila 1:25 000 in 1:50 000 o preglednih kart Slovenije meril 1:250 000 in 1:750 000. Rastrski podatki načrtov in kart zajemajo ločene vsebinske sloje (naselja s prometno mrežo, imena, relief, vode, gozd). Vsebina sloja je vsebina originala načrta ali karte. Ciljne skupine o Nosilci podatkov o prostoru. Tehnične specifikacije o Skanirano na skanerju Houston Instrument A Sumagraphics Company LDS 4000 plus z resolucijo 200 dpi/inch v 256 sivinah, s procesiranjem so podatki spremenjeni v resolucijo 300 dpi/inch in zapisani v enobitnem zapisu. Format izvornega zapisa je TIF, skupina 4 (Group 4) z velikostjo pasu infinite (TIFF Strip Size - infinite ). Geodetski vestnik 39 (1995) 2 l 1 } : o Oblika rastrskih podatkov načrtov in kart - Na vseh načrtih in kartah v rastrski obliki je predstavljena samo vsebina znotraj okvirja lista. Vsa izvenokvirna vsebina je izpuščena zaradi možnosti sestavljanja listov. Skanogrami so zapisani vedno v pravokotni matriki. Pri topografskih kartah merila 1:25 000 in 1:50 000 matrika ni v celoti zapolnjena z vsebino lista, ker so robovi izdelani po geografskih koordinatah in ne pravokotnih Gauss-Kruegerjevih. o Imena datotek skanogramov so izdelana na podlagi navodil Geodetske uprave Republike Slovenije. Opis sistema imen je pojasnjen v nadaljevanju. o Koordinatni sistem je Gauss-Kruegerjev. Arc/Info programsko orodje: Vsi skanogrami so postavljeni v Gauss-Kruegerjev koordinatni sistem. Koordinate so zapisane v datoteki „imelista,TFW" (wotld file Arc/lnfo PC in WS). Ob uporabi podatkov na Unix platformi je treba vse datoteke s končnico TFW preimenovati v datoteke s končnico TIFW. Ostala programska orodja: Za potrebe izdelave geolokacije načrtov in kart v rastrski obliki so izdelane ASCII datoteke s podatki o koordinatah vogalov trigonometričnih sekcij ter listov načrtov in kart. Imena datotek so: za trigonometrične sekcije - SEKCIJE.TXT za topografske karte merila 1:25 000 -TK25KOO.TXT za topografske karte merila 1:50 000 -TKS0KOO.TXT - za pregledne karte Slovenije - PKKOO.TXT. o Transfer formati podatkov: vsi standardni rastrski formati. o Copyright - Vsak skanogram je v sami datoteki (headerju) opremljen z naslednjimi podatki: lastnik podatkov, izvajalec skaniranja, datum konverzije in ime skanograma. Geodetski vestnik 39 (1995) 2 SUJViARNlI PODATKI PO VRSTAH NAČRTOV IN KART Temeljni topografski načrti merila 1:5 000 Podatki Temeljni topoffafski načrt 1:5 000 in !:JO 000- TTN 5 10 Enota zajema list TTN 5, 1 O Skupno število listov TTN5 2 530 TTN 10-258 Število zaietih listov vsi Obnova ob obnovi analof!nef!a lista Struktura vodatkov raster Resolucija 300 dpi Število slojev 3 (NPI+RP+H) ali 4 (NP+l+RP+H) Transfer format vsi standardni rastrski fonnati Velikost oodatkov iia list v Mb: NP I NPI RP H NPI+RP+H TIFF4 0,28 0,02 0,28 0,44 0,03 1,04 povprečje PCX 1,24 0,17 1,28 1,76 0,25 1,96 RLC 1,68 0,12 1,68 2,64 0,18 6,24 TJFF4 0,93 0,57 0,07 1,55 0,23 1,98 maximwn PCX 1,99 0,24 3,25 5,44 0,55 6,94 RLC 5,58 3,42 0,42 9,30 138 1188 Enota za izdajanje in cenik list TTN 5 10 Topografska karta merila 1:25 000 Podatki Tovof!.rafska karta 1:25 000- TK 25 Enota zaiema list TK 25 Slamno število listov 201 Število zaietih listov vsi Obnova ob obnovi analo;:;ne;:;a lista Struktura podatkov raster Reso/uciia 300 dpi Število sloiev 4 (JVPI+RP+H+GM) Transfer format vsi standardni rastrski formati Velikost vodatkov v Mb: NPI RP H GM iVPI+RP+H TIFF4 0,4 0,9 0,1 1,8 1,3 povprečje PCX 1,4 32 04 6,3 4,6 RLC 2,4 5,4 0,6 10,8 7,8 TIFF4 0,7 2,1 1,6 4,4 2,2 maximum PCX 2,5 7,4 5,6 15,4 7, 7 RLC 4,2 12,6 96 26,4 13,2 Enola za izdaianie in cenik list TK 25 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Topografska karta merila 1:50 000 Podatki Topoffafska karta 1:50 000- TK 50 Enota zaiema list TK 50 Skupno število listov 35 Število zaietih listov vsi Struktura podatkov raster Resoluciia 300 dni Število sloiev 6 (NP+I+RP+RS+H+GM) Transfer format vsi standardni rastrski fonnati Velikost vodatkov v Mb: NP I RP RS H GM NP+l+RP+H TIFF4 0,5 0,1 1,3 1,3 0,2 0,2 1,9 povprečje PCX 1,8 0,4 4,6 4,6 0,7 0,7 6,7 RLC 30 0,6 78 7,8 12 12 114 TIFF4 0,9 03 35 20 1 4 04 39 maximum PCX 3,2 1,1 12,3 7,0 49 1,4 13 7 RLC 5,4 1,8 21,0 12,0 84 2,4 23 4 Enota za izdaianie in cenik list TK 50 Pregledna karta Slovenije merila 1:2511 0110 Podatki Pre~ledna karta 1:250 000- PK 250 Enota zaiema list PK 250 Skumw število listov 1 Število zaietih listov 1 Obnova ob obnovi analo~ne~a lista Struktura podatkov raster Resoluciia 300dvi Število sloiev 4 (NP+I+RP+H) Transfer format vsi standardni rastrski fonnati Velikost vodatkov v Mb: NP I RP H NP+l+RP+H TIFF4 1,7 1,2 3,0 1,6 6,4 PCX 6,0 4,2 10,5 5,6 22,4 RLC 10,2 7,2 18,0 9,6 38,4 Enota za izdaianie in cenik list PK 250 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Podatki Prezledna karta 1:750 000- PK750 Enota zajema list PK 750 Skupno število listov 1 Število zajetih listov 1 Obnova ob obnovi analo?,neia lista St111ktura podatkov raster Resoluciia 300 dpi Število slojev 2 (NPl+H) Transfer format vsi standardni rastrski formati Velikost podatkov v Mb: . NPl H NP+l+RP+H TIFF4 0,27 0,17 0,40 PCX O 95 O 60 1,40 RLC 1,62 1,02 2,40 Enota za izdajanje in cenik list PK 750 SUMARNI PODATKI O IN KARTAH SLOVENIJE EJJBMLf[ VSI VSI VRSTA NP I NPI H RP RS GM NPJ,H,RP LISTI CENA SLOJI NPI,H,RP Število sloiev TTN5 424 420 1 922 2225 2 353 45 7 389 2 354 TTN JO 45 45 204 244 249 787 249 TTN 469 465 2126 2 469 2 602 45 8 076 2 603 Cena po ceniku maj 1995 TTN cena 56 280 55 800 255 120 296 280 312 240 5 400 981120 1147923 TTN cena+PD 59 094 58 590 267 876 31 I 094 327 852 5 670 1030176 1205319 Velikost podatkov v Mb TTN TIFG4 125 6 577 82 J 200 28 2 018 1907 TTN PCX 563 84 2 645 661 4 745 88 8 786 7 629 TIN RLC 681 38 3 126 444 6 869 107 12 010 11 901 Število CD-iev TTN T!FG4 2 1 2 4 4 TTN PCX 5 2 8 15 13 TTN RLC 9 1 12 21 28 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 FORMAT VRSTA CENA NP I Število slojev TK25 Cena po cenilcu maj 1995 TK 25 cena TK25 ccna+PD Velikost podatkov v Mb TK25 TJFG4 TK25 PCX TK25 RLC Število CD-jev TK25 TIFG4 TK 25 PCX TK25 RLC FORMAT VRSTA NP I CENA Število sloiev TK50 38 37 Cena po cenilcu maj 1995 TK 50 cena 4 560 4 440 TK50 cena+PD 4 788 4 662 Velikost podatkov v Mb TI< 50 TIFG4 18 5 TK50 PCX 68 15 TK50 RLC 114 22 TK50 JPG Šte,,ifo CD-jev TK50 TIFG4 1 1 TK50 PCX 1 l TK50 RLC l l TK50 JPG Komentar kratic: naselja, promet imena NPI 201 24120 25 326 74 281 482 l I I NPI NP I NPI H RP RS GM naselja, promet, imena hidrografija relief - plastnice relief - sence gozd-maska Prispelo za objavo: 1995-06-15 l-I 207 24 120 25 326 20 80 121 l 1 1 H 38 4 560 4 788 8 27 46 1 1 l VSI VSI RP RS GM NPJ,Jf,RP SLOJI LISTI NPI,El,RP 201 201 804 201 24 [20 24 120 96 480 101 304 25 326 25 326 101 304 106 369 184 350 628 257 633 1 266 2 261 925 1 085 2 171 3 859 1 568 l 1 1 1 2 3 4 2 2 4 7 3 VSI VSI RP RS GM NPI,Jf,RP LIS11 SLOJI NPI,Jf,RP 37 37 37 224 38 4 440 4 440 4 440 26 880 19 152 4 662 4 662 4 662 28 224 20 JJO 48 7 87 73 170 27 307 255 289 46 516 433 48 48 1 1 1 1 l l l l 1 l l l 1 l Mimi Žvan Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 39 ( ! 995) 2 Vloga Geodetskega informacijskega centra Geodetske uprave Republike Slovenije UVOD Geodetski informacijski center Geodetske uprave Republike Slovenije (GIC-GU RS) ima dolgoletno tradicijo. V preteklih letih in desetletjih je poleg različnih imen zamenjal in nadgradil tudi obseg, vrsto, način ter kvaliteto opravljenega dela in raven uslug uporabnikom. Vedno večje število uporabnikov prihaja iz državnih, privatnih in zasebnih sredin in to ne le iz Slovenije, v zadnjem času se že pojavljajo tudi uporabniki iz različnih evropskih držav. Osnovni nalogi GIC-GU RS-ja sta: hranjenje in izdajanje podatkov geodetske službe iz državne pristojnosti ter informiranje uporabnikov o podatkih geodetske službe. HRANJENJE IN IZDAJANJE PODATKOV Podatki in izdelki geodetske službe, ki jih hrani in izdaja GIC-GU RS so: • temeljne geodetske točke (23 000 položajnih in 20 000 višinskih). V digitalni obliki že 100% podatkov, • temeljni topografski načrti merila 1:5 000 (2 530 listov) in merila 1:10 000 (258 listov). V digitalni obliki: rastrski podatki 100%, vektorski podatki - relief 4%, naselja, prometna mreža in hidrografija 2%, zemljepisna imena 9%, • topografska karta merila 1:25 000 (201 list). V digitalni obliki: rastrski podatki 100%, vektorski podatki - relief 40%, hidrografija 15%, ceste 40%, železnice 100%, zemljepisna imena 1 %, • topografska karta merila 1:50 000 (35 listov). V digitalni obliki: rastrski podatki 100%, • pregledne karte Slovenije merila 1:250 000, 1:400 000, 1:750 000, 1:1 000 000. V digitalni obliki: rastrski podatki 100%, • aerofotomaterial in ortofoto načrti in karte. V digitalni obliki: digitalni ortofoto načrti merila 1:5 000 3%, digitalne ortofoto karte merila 1:25 000 7%, • digitalni model reliefa lO0xlO0m, • register prostorskih enot V digitalni obliki že 100%, torej pokrita Slovenija. Pri poslovanju GIC-GU RS-ja smo že leta 1989 uvedli računalniško podporo. Le-ta je zajemala predvsem vzpostavitev in vodenje baz podatkov o podatkih in izdelkih, spremljanje prometa naših izdelkov ter avtomatiziranje postopkov pri izdajanju gradiv. Ker so geodetski podatki in izdelki povezani z lokacijo v prostoru, so se kasneje z novejšimi programskimi orodji obstoječe opisne podatkovne baze nadgradile še z geolokacijo, kar danes omogoča prijazno in enostavno pomoč pri izdajanju podatkov, izdelavo najrazličnejših analiz za potrebe planiranja vzdrževanja in nadgradnje podatkov in izdelkov ter številne možnosti za prezentacije podatkov. Za ilustracijo sta v nadaljevanju prikazana primera dveh baz podatkov o podatkih. Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 . , Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Informiranje uporabnikov Informiranju uporabnikov posveča GIC-GU RS posebno pozornost. Poleg osebnega informiranja uporabnikov so bile že pred leti izdane tiskane publikacije z naslovom Geodezija v Sloveniji. V letu 1985 je Republiška geodetska uprava izdala tiskani Katalog podatkov geodetske službe, ki je bil tekoče dopolnjevan s spremembami in je bil z vsakoletnimi dopolnitvami tiskan do leta 1992. V letu 1985 je bil izdan tudi večbarvno natisnjen Mini katalog podatkov geodetske službe. V letu 1992 je bilo vzdrževanje kataloga podatkov v analogni obliki prekinjeno. Vzrok so bili razvojni projekti za zajem podatkov geodetske službe v digitalno obliko, ki pa z operativnega vidika konkretnih podatkov v prvih dveh letih še niso imeli rezultatov. S prevzemanjem digitalnih podatkov geodetskih evidenc, katastrov, registrov, načrtov in kart so se povečale tudi aktivnosti za informiranje uporabnikov. Med pomembnejšimi uresničenimi nalogami omenimo le nekatere: • ureditev podatkov, ki so rezultat razvojnih projetkov Geodetske uprave Republike Slovenije za potrebe prezentacij uporabnikom, • izdelava DEMO programa za informiranje uporabnikov o načrtih in kartah v digitalni rastrski obliki - skanogramih. DEMO program zajema praktične primere načrtov in kart v rastrski obliki, tehnične specifikacije, informacije o naročilu, ceni in pogojih uporabe skanogramov. Program distribuiramo na disketi. • izdelava DEMO programa Predstavitve državne geodetske službe v Sloveniji. DEMO program je izdelan v slovenščini in angleščini. Distribuiramo ga na disketah in po Internetu (naslov: http://www.sigov.si/rgu/gu.html). • izdelava kataloga digitalnih podatkov, ki jih hrani in izdaja GIC-GU RS. Načrtovana prednostna naloga za obdobje 1995/1996 pa je izdelava celovitega kataloga podatkov državne geodetske službe v Sloveniji v digitalni obliki za podatke, ki jih hranijo in izdajajo območne geodetske uprave in izpostave ter Glavni urad Geodetske uprave Republike Slovenije. Katalog bo svojevrstna povezava informacij, ki se nanašajo na analogne in digitalne podatke državne geodetske službe. Predstavljene oblike so naletele na izjemno ugodne odmeve pri uporabnikih, izvirne rešitve DEMO programov pa so poleg pozitivnih ocen v nekaterih strokovnih revijah s področja stroke in računalništva naletele na pohvalen odmev tudi v tujih strokovnih krogih. Vsaka stroka potrebuje svoje okno v svet, kot radi temu popularno rečemo, in to funkcijo tudi po preobrazbi klasičnih rešitev v digitalne uspešno izvaja tokrat le v delu nalog predstavljeni GIC-GU RS. Slovenska državna geodezija je že par let vključena v geodetsko Evropo. Tudi razvite evropske države imajo svoje Geodetske uprave, ki so v glavnem vključene v različna ministrstva. Vse imajo v zelo veliki meri samostojne vloge v svojih državah in skrbijo same za operativne stike z uporabniki pri posredovanju, licenciranju in prodaji svojih gradiv in podatkov. Veseli nas, da smo primerljivi z ostalimi geodetskimi službami, več naporov pa bomo morali vlagati v lastno promocijo izdelkov in dosežkov, kar bo lahko samo koristilo celotni slovenski geodeziji. Poslujemo na Šaranovičevi ul. 12, Ljubljana, tel./fax: 061 31 23 15. Prispelo za objavo: 1995-05-16 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Mimi Žvan Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana NOVICE Pod generalnim pokroviteljstvom tovarne Leica vas organizacijski komite vabi na prvi mednarodni seminar Znanstveni program Prijavljeni članki bodo predstavljeni v naslednjih poglavjih: • Laser kot izvor svetlobe pri merskih instrumentih • Laser kot samostojni pribor za podajanje smeri • Meteorološki vplivi na natančnost merjenja z laserjem • Ekonomičnost uporabe laserske tehnologije Zbrani članki bodo objavljeni v zborniku seminarja in predstavljeni ustno v angleškem jeziku ali na posterjih, ki bodo razstavljeni v času seminarja. V času seminarja bo tudi razstava geodetskega instrumentarija proizvajalca Leica in drugih proizvajalcev. Lokacija seminarja Seminar bo potekal v svečani dvorani na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, Jamova c. 2. Registracija Udeleženci se morajo registrirati in plačati pristojbino v tolarski protivrednosti 150 DEM. Naslov organizacijskega komiteja dr. Florjan Vodopivec dr. Aleš Breznikar dr. Božo Koler Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Oddelek za geodezijo 61000 Ljubljana, Jamova c. 2 dr. Ranko Todorovic Tomaž Ambrožič Naravoslovno tehniška fakulteta Oddelek za montanistiko 61000 Ljubljana, Aškerčeva c. 20 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Tehniško univerzo v Gradcu Tehniško univerzo v Muenchnu Švicarska tehniško visoka šola v Zuerichu XIL mednarodni tečaj inženirske geodezije 9 .-14. september 1996 GRADEC sočasno simpozij FIG-e Komisiji 5 in 6 NAJAVA SPLOŠl'-IA OBVESTILA Po dolgoletni tradiciji so mednarodni tečaji za inženirsko geodezijo skupna prireditev TU Muenchen, ETH Zuerich in TU Gradec. Program XII. mednarodnega tečaja določajo našteta tematska področja. Program obsega vabljena predavanja z diskusijami. Cilj je informiranje in izobraževanje inženirjev z vseh področij praktičnega opravljanja poklica in iz izobraževalnih področij. Prireditev dopoljnjujejo strokovna razstava, izobraževalni tečaji, strokovne ekskurzije in okvirni program. Ponedeljek, 9. sepiember 1996 dopoldne: registracija, otvoritev, predavanja (A) popoldne: predavanja (A) zvečer: ice-breaker-parly Torek, l O. september 1996 cel dan: p~edavanja (A), (B) Sreda, 11. september 1996 dopoldne: predavanja (C) popoldne: izobraževalni tečaji Četrtek, 12. september 1996 cel dan: predavanja (D), (E) zvečer: sklepna prireditev Petek, 13. september 1996 dopoldne: predavanja (E) opoldne: sklepne besede Sobota, 14. september 1996 ekskurzije TEMATSKA PODROČJA IN NJIHOVI VODJE A Meritveni sistemi in sistemi vrednotenja prof.dr.-ing. H. lngensand, ETH Zuerich prof.dr.-ing. A. Gruen, ETH Zuerich Geodetski vestnik 39 (1995) 2 l l 1 . i B Podatkovni modeli in informacijski sistemi prof.dr. M. Schilcher, TU Muenchen prof.dr. G. Brandstaetter, TU Gradec C Kakovostni vidiki v industriji in graditeljstvu prof.dr.-ing. H. Schlemmer, TH Darmstadt prof.dr. F.K. Brunner, TU Gradec D Nadzor in krmiljenje prof.dr.-ing. B. Witte, Univerza v Bonnu prof.dr.-ing. H. Kahmen, TU Dunaj E Interdisciplinarni inženirski proiekti prof.dr.-ing. K. Schnaedelbach, TU Munchen prof.dr.-ing. W. Caspary, UBW Muenchen ORGANIZACIJA Prireditelji prof.dr. G. Brandstaetter prof.dr. F. K. Brunner prof.dr. G. Schelling Institut za uporabno geodezijo in fotogrametrijo, TU Gradec, Steyrergasse 30 A-801 O Graz/Gradec tel.: 0043 316 873 6321 fax: 0043 31 6 83 17 93 e-mail: iv96@aig.tu-graz.ac.at Kraj Tehniška univerza v Gradcu Prispevek za udeležbo ATS 3 800,00 in vključuje - prispevek za zasedanje - pisni material zasedanja - ice-breaker-party - sklepno prireditev Za udeležbo pri posameznih tematskih področjih so predvidene tudi dnevne karte. Jezik predavanj Jezik predavanj je nemški, v izjemnih primerih tudi angleški, vendar brez možnosti prevajanja. Pisni material tečaja Predavanja bodo na voljo ob začetku tečajev kot publikacija založbe Duemmler. Oba zvezka sta vsebovana v prispevku za tečaj pri udeležencih, ki sodelujejo pri celotnem tečaju. PRIJAVA Prijave so možne po prejemu dokončnega programa tečaja, ki ga bomo pošiljali aprila 1996. Prosimo, če si že zdaj zagotovite izvod programa, tako da nam lahko sporočite svoj naslov. Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Regionalni posvet MEGRIN-a v Ljubljani V dneh od 19.-21. junija 1995 je bil v Ljubljani in Kranju delovni regionalni posvet MEGRIN-a (Multipurpose European Ground-Related Information Network), evropskega združenja uradnih državnih geodetskih ustanov za področje večnamenskih informacijskih omrežij. Udeleženci posveta so bili predstavniki državnih ustanov Francije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Gostje na posvetu so bili sodelavci Zavoda Republike Slovenije za statistiko. Organizatorja sta bila lv1EGRIN - projektni tim in Geodetska uprava Republike Slovenije, ki je bila tudi gostiteljica posveta. Obravnavane so bile novo nastajajoče evropske podatkovne baze administrativnih členitev v prostoru ( države, regije, pokrajine, občine v podatkovnem setu, imenovanem SABE - Seamless Administrative Boundaries of Europe) ter geografski direktorij digitalnih prostorskih oz. geodetskih podatkov o podatkovnih setih v evropskih državah (tako imenovani GDDD Geographical Data Description Directory). Tovrstni podatki bodo prvič poenoteno zbrani za območje večine evropskih držav ter obdelani in medsebojno usklajeni s sodelovanjem nacionalnih kartografskih ustanov, ki so podatke tudi prispevale. Tako pripravljene podatke SABE-ja bo v okviru skupnega medsebojnega dogovora prevzemal tudi Eurostat (evropska statistična ustanova). Na posvetu so bili usklajeni načini vodenja in vzdrževanja skupnih podatkov, kontrola kvalitete zajetih podatkov ter predstavljeni Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 načini marketinga in distribucije podatkov. Podatki administrativnih členitev za evropske države (SABE) bodo v dveh verzijah različnih natančnosti na voljo tudi uporabnikom v Sloveniji predvidoma od meseca avgusta 1995 v Geodetskem informacijskem centru Geodetske uprave Republike Slovenije, Ljubljana, Šaranoviceva ul. 12. V zadnjem delu srečanja smo udeležencem predstavili slovenski pristop k vodenju teritorialnih členitev prostora v Registru prostorskih enot, vodenje kataloga digitalnih podatkov geodetske službe v Geodetskem informacijskem centru ter rezultate projektov in sedaj že realizacij vzpost;wljanja geodetskih digitalnih podatkovnih setov državnega pomena. Udeležence smo navdušili s prikazanimi rešitvami, ker očitno niso pričakovali toliko naprednih, dobrih in ponekod izvirnih rešitev v nastajajočem digitalnem svetu uradne slovenske geodezije. Poleg dobrih rešitev in kvalitetnih rezultatov pa so z zavzetim in požrtvovalnim vloženim delom dali pristnost predstavitvam in celotni tridnevni organizaciji številne sodelavke in sodelavci, ki se jim za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Prispelo za objavo: 1995-06-21 mag. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Predsednik dipl.ing. Friedrich rbek odhaja v pokoj Konec junija 1995 se bo upokojil vodja avstrijskega Zveznega urada za mere in geodezijo (BEV), dipl. inž. Friedrich Hrbek. Dipl. inž. Hrbek deluje v avstrijski zvezni geodetski službi od leta 1959 in je med drugim opravljal tudi funkcije geodetskega inšpektorja ter od 1982 do 1987 funkcijo vodje skupine za kataster in funkcijo podpredsednika Zveznega urada za mere in geodezijo. Od leta 1987 zveznemu uradu predseduje. Predsednik Hrbek ima velike zasluge predvsem pri oblikovanju avstrijskega zakona o geodeziji, pri vzpostavitvi podatkovne baze zemljiškega katastra ter v zadnjem obdobju pri zagotavljanju digitalnih podatkovnih setov tako na področju zemljiškega katastra kot topografije. Zaradi širine strokovnih znanj že 15 let predava na Tehniški univerzi na Dunaju. Poleg tega predsednik Hrbek predava štirinajst let tudi na Univerzi za agrikulturo na Dunaju. Njegova prizadevanja za razvoj avstrijske geodezije so razvidna tudi iz desetletnega predsednikovanja avstrijski zvezi za geodezijo in fotogrametrijo, kjer je zdaj častni predsednik. Njegovo stremenje po mednarodnem sodelovanju na področju geodezije in predvsem njegova podpora srednje in vzhodnoevropskim reformam držav ob oblikovanju sodobne geodetske službe je doživela vrhunec, ko je dve leti predsednikoval evropskemu združenju uradnih kartografskih ustanov (Comite Europeen des Responsables de la Cartographie Officielle - CERCO). Poleg tega je predsednik Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Hrbek častni član madžarskega društva za geodezijo in kartografijo ter Zveze geodetov Slovenije. Prispelo za objavo: 1995-06-27 Mag.jur. Mariin Muellcr-Fembeck Bundesamt fuer Eich- und Vennessungswesen, Dunaj, Avstrija Praesident Dipl.-lng. Friedrich Hrbek tritt in den Ruhestand Mit Endc Juni 1995 tritt der Leiter des oesterreichischen Bundesamtes fuer Eich- und Vcrmessungswesen (BEV), Dipl.-Ing. Friedrich Hrbek, in den Ruhestand. Dipl.-Ing. Hrbck ist seit 1959 in der oesterreichischen Bundesvermessung taetig und bekleidetc unter anderem die Funktioncn eines Vermessungsinspektors und von 1982 bis 1987 die Funktion des Leiters der Gruppe Kataster und des Vizepraesidenten des BEV. Seit 1987 steht er dem Bundesamt fuer Eich- und Vermessungswesen als Praesident vor. Praesident Hrbek hat sich insbesonders bei der Schaffung des oesterreichischen Vermessungsgesetzes, beim aufbau der Grundstuecksdatenbank und in juengster Zeit bei der Schaffung digitaier Datebestaende sowohl im Bereich des Katasters als auch im Bereich der Landesaufnahme grosse Verdienste erworben. Auf Grund seiner grossen Fachkenntnisse wurde er vor 15 J ahren als Lehrbeauftragter an dic Technischc Universitaet Wien berufcn. Seit 14 Jahren hat Praesidcnt Hrbck auch einen Lehrauftrag an der Universitaet fuer Bobenkultur inne. Scinen grossen Einsatz fuer das oesterreichischc Vermessungswesen spiegelt auch seine zehnjaehrige Praesidentschaft in der oesterrcichischen Gescllschaft fuer Vermessung und Photogrammetrie wider, der er jetzt als Ehrenpraesident angehoert. Sein Bemuchen um intcrnationale Zusammenarbeit auf dem Gcbiete des Vcrmessungswesen und insbesonders seine Unterstuetzung fucr die mittel- und osteuropaischen Reformstaaten beim Aufbau eines modemen Vermessungswesens wurden durch eine zweijaehrige Praesidentschaft des Comite Europeen des Responsables de la Cartographie Officielle - CERCO gekroent. Weiters ist Praesident Hrbek Ehrcnmitglied des ungarischen Vereines fuer Geodaesie und Kartographic sovie des Bundes der Geodaeten in Slowenien. Mag.jur. Martin Mucller-Fembeck Bundesamt fuer Eich- und Vennessungswesen, Wien, Oesterreich Zur Veroeffentliclumg eingetroffen am 27. luni 1995 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Ob odhodu g. Friedricha pokoj rbka v Prijatelju, kolegu in sodelavcu g. Friedrichu Hrbku se iskreno zahvaljujemo za dolgoletno strokovno sodelovanje, pomoč in nasvete, ki smo jih bili ob njegovi pozornosti vselej deležni številni slovenski geodeti. Najbolj dragoceni sta bili njegova pomoč in podpora pri vstopanju slovenske geodezije v evropski prostor, pri vključevanju v CERCO in pri dokazovanju Velikim, da smo tudi slovenski strokovnjaki sposobni razvijati in voditi samostojno ter moderno slovensko geodezijo. G. Hrbek nam je bil vedno blizu - vedno nam je bil pripravljen pomagati - kot kolegom in kot strokovnjakom. Predvsem izkušnje pri modernizaciji zemljiškega katastra in vzpostavljanju kartografskih ter topografskih podatkovnih baz v sosednji državi so bile pomembna izhodišča za naše razvojne projekte. Plod obsežnega aktivnega sodelovanja med sosednjima državnima geodetskima službama so poleg utečenih del na državni meji še v letošnjem letu začeta skupna dela na povezavi višinskih sistemov obeh držav ter sodelovanja na področju absolutnih in relativnih gravimetričnih meritev. G. Hrbku je izkazala spoštovanje in priznanje tudi Zveza geodetov Slovenije, ki ga je leta 1993 kot prvega tujega strokovnjaka imenovala za častnega člana našega osrednjega združenja. G. Hrbek pa je bil tudi tisti, ki nas je prvi vzpodbudil, da bi bilo treba na Krimu postaviti obeležje izhodišča stare katastrske izmere, kar je bilo kasneje uspešno realizirano. Cenimo in občudujemo njegov odkrit, kritičen in realen pristop do reševanja problemov ter njegovo izjemno avtoritativnost, delavnost, ustvarjalnost ter vsestransko aktivnost. Morda niti ne upamo priznati na glas, a večkrat smo si po tihem zaželeli, da bi imeli tudi v slovenski geodeziji kakega tako pristnega in uveljavljenega geodeta kot je bil to g. Hrbek v Avstriji in osrednji Evropi. Sodelovanje z njim je bilo res nadvse prijetno in tudi uspešno. V prihodnje se bomo skupaj verjetno nekoliko manj ukvarjali z zapletenimi strokovnimi nalogami, slovenski kolegi pa bomo z njim poleg strokovnih zagotovo še naprej gojili naše prijateljske stike. Ponosni smo, da smo imeli priložnost in možnost sodelovanja z osebnostjo, ki nam je bila vedno pripravljena svetovati, nas razumeti in bodriti ter celo zagovarjati naše rešitve v krogih Velikih. Ob tej priložnosti naj nam bo dovoljeno, da iskrenemu prijatelju g. Hrbku zaželimo veliko prijetnih trenutkov v krogu njegovih najdražjih, še posebno v obdobju, ko se ne bo v preveliki meri ukvarjal z nikoli do konca dorečeno geodezijo. Prispelo za objavo: 1995-06-28 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Aleš Seliškar, mag. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Zahvala g. Hrbku, ki mu jo izreka resami minister, pristojen za gospodarske zadeve, g. dr. Johannes Ditz, Dunaj, 27. jum;' 1995 Zahvala slovenskih predstavnikov za uspešno sodelovanje s priložnostnima dariloma, DunaJ; 27. jum;' 1995 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Zum lass der Versetzung in den Ruhestand von Herrn Friedrich Hrbek Dem Freund, Kollegen und Mitarbeiter Herrn Friedrich Hrbek sei unser aufrichtiger Dank fuer die langjaehrige professionelle Zusammenarbeit, seine Hilfe und seinc Ratschlaege ausgesprochen, die er immer den vielen slowenischen Geodaeten entgegenkommend zuteil werden lie.B. Seine Hilfe und Unterstuetzung war beim Eintritt der slowenischen Landesvermessung in den europaeischen Raum, bei der Eingliederung ins CERCO und beim Beweisen vor den Grossen, dass auch sloweniscbe Fachleute in der Lage sind, eine moderne und selbstaendige Landesvermessung zu entwickeln und zu leiten, besonders kostbar. Herr Hrbek hat uris als Kollegen und Fachleuten immer nahegestanden, und war immer hilfsbereit. Die Erfahrungen bei der Modemisierung des Grundstueckskatasters und der Erstellung von kartographischen und topographischen Datenbascn im Nachbarland waren ein besonders bedeutendcr Ausgangspunkt fuer unsere eigenen Entwicklungsprojekte. Das Ergebnis der aktiven Zusammenarbeit zwischen den staatlichen Vermessungsdiensten der Nachbarlaender sind ausser der Taetigkeiten an der Staatsgrenze die noch in diesem J abr begonnenen gemeinsamen Arbeiten an der Verbindung der Hoehennetzsysteme beider Laender und die Zusammenarbeit auf dem Gebiet der absoluten und relativen gravimetriscben Vermessungen. Eine Auszeichnung erweiste Herrn Hrbek auch der Verband der Geodaeten Sloweniens, der ihn als ersten Auslaender im J ahr 1993 zum Ehrenmitglied des zentralen Vermessungsverbands ernannte. Herr Hrbek seinerseits war aber wiederum jener, der uns ermutigt hat, auf dem Krimberg cine Gedenkstaette fuer den Ausgangspunkt dcr alten Vermessung zu errichten. Wir schaetzen und bewundern seinen aufrichtigen, kritiscben und realistiscben Zugang zur Loesung von Problemen, sowie seine ausserordentliche Autoritaet, seinen Fleiss, Kreativitaet und die Vielseitigkeit seiner Betaetigung. Wir trauen uns vielleicbt nicht einmal zuzugeben, dass wir uns oft im Stillen gewuenscht haben, ;meh in der slowenischen Geodaesie einen so geschaetzten und anerkannten Vermessungsfachmann zu haben, wie es Herr Hrbek in Oesterreich und Mitteleuropa einer ist. Die Zusammenarbeit mit ihm war erfolgreich und angenehrn. In Zukunft werden wir uns etwas weniger den anstrengenden Fachaufgaben widmen, bestimmt aber weiterbin unsere freundlichen Kontakte hegen. Wir sind stolz, die Gelegenheit gehabt zu haben, mit einer Persoenlichkcit zusammen- zuarbeiten, die nie um einen Rat verlegen war, uns verstanden und ermuntert bat und unsere Loesungen in den Kreisen der Grossen befuerwortet bat Bei dieser Gelegenheit moechtcn wir dem aufrichtigen Freund Herrn Hrbek vicle glueckiiche Stunden im Kreis seiner Liebsten wuenschen, besonders in den Zeiten, in denen er sicb wcniger mit der unerschoepflichen Vermessungswissenschaft befassen wird. Aleš Seliškar, Mag. Božena Lipej Landesvennessungsverwaltung der Republik Slowenien, Ljubljana Zur Veroeffentlichung eingetroffen am 28. luni 1995 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 l 1 Poročilo o ruskem tr geomatike Geomatics Information Trading Centre bv (GITC bv), ki izdaja revijo GIM - Geomatics Info Magazine, je nedavno izdal obsežno poročilo o ruskem trgu geomatike, ki zajema geodezijo, kartografijo, daljinsko zaznavanje in GIS-e. Poročilo vsebuje analizo sedanjih tržnih struktur, glavnih dejavnikov in uporabljenih inštrumentov. Pomemben del poročila je tudi analiza najbolj perspektivnega področja trga za tuja podjetja. V poročilu navajajo, da je daleč najbolj zanimiv trg s področja zemljiškokatastrske geodezije in kartografije. Zaradi programa zemljiške reforme je padlo ogromno breme na ramena sedanje geodezije, ki te naloge nikakor ne more izpolniti brez znatne tuje pomoči. Pričakovana liberalizacija bo tujim podjetjem omogočila prisotnost na tem trgu. Program zemljiške reforme bo povzročil veliko povpraševanje po sodobnih geodetskih instrumentih in instrumentih za fotogrametrijo. Rusija ima odlične aerosnemalne fotogrametrične zmožnosti, nima pa strojne in programske opreme, niti znanja za izvajanje digitalnih kartografskih postopkov. Podrobnejše informacije dobite pri g. Koos Van der Lei, GITC bv, P.O. Box 112, 8530 AC Lemmer, Nizozemska. Tel.: 0031 5146 1854, fax: 0031 5146 3898. GITC bv, Lemmer, Nizozemska Prispelo za objavo: 1995-05-22 Geodetski koledar za leto 1996 Na kongresu FIG-e v Melbournu, ki je bi! marca 1994, so oblikovali ad hoc Komisijo za zgodovino geodezije. Kasneje je ta skupina v sodelovanju z Geomatics Information Trading Centre bv (GITC bv) izdala koledar za leto 1995 z 12 jedkanicami DE Quadrante Geometrico Libcl!us iz leta 1954, avtorja Corneliusa de Jode, kot ilustracijami in z naslovno stranjo iz The Surveyor iz leta 1616 avtorja Aarona Rathborna. Kljub temu, da je bil koledar izdan s precejšnjo zamudo, je bil tako priljubljen, da so ga ponovno natisnilL Skupina FIG-e, ki jo je opogumil prvi uspeh, namerava skupaj z GITC bv-jem, izdajateljem številnih zelo kvalitetnih geodetskih revij, izdati koledar za leto 1996. Koledar bo velikega formata in modernega dizajna in bo ilustriran s 13 barvnimi fotografijami starih geodetskih instrumentov. Vsaka slika bo na svojem listu, ki ga boste lahko kasneje uporabili za uokvirjanje. Fotografije bodo izbrane tako, da bodo prikazovale široko paleto instrumentov, ki bodo privlačni ne le za geodete, ampak tudi za tiste, ki jih zanimajo stari znanstveni instrumenti. Upamo, da bodo nacionalne zveze geodetov, ki so članice FIG-e, kot tudi podjetja in posamezniki uporabili koledar kot učinkovito sredstvo za povečanje ugleda in poudarjanje pomena FIG-e kot mednarodnega foruma. Organizacije in podjetja, ki bi želela koledar nabaviti v večji nakladi, lahko naročijo dotiskanje podatkov o njihovi Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 organizaciji in logotipu na koledarju. Informacije o ceni te storitve lahko dobite na spodnjem naslovu. Koledarje bomo pošiljali v ločenih kartonskih ovojnicah, tako da jih bodo lahko tisti, ki bodo kupili posamezne izvode, kot tisti, ki bodo naročili dotiskanje podatkov in znaka lastnega podjetja, pošiljali po pošti ali jih dostavili osebno v individualni embalaži. Posamezne izvode lahko naročite neposredno pri GITC bv ali prek različnih knjigarn. Pri naročilu neposredno pri izdajatelju bo cena za koledar NLG 24,95 (USD 16,50 ali GBP 10) brez poštnine. Za večja naročila nudimo popust. Vse informacije dobite na spodnjem naslovu. Rok za naročilo koledarja je 15. julij 1995. Vaše povpraševanje naslovite na: Ruud Groothuis, GITC bv, p.p. 112, 8530 AC Lemmer, Nizozemska. Tel.: 0031 5146 1854, fax: 0031 5146 3898. GITC bv, Lemmer, Nizozemska Prispelo za objavo: 1995-04-12 Pomembnejši simpoziji in konference v letu 1995 5.-7. julij: AGIT'95, 7. Symposium fuer Angewandte Geographische Informationsverarbeitung, Universitaet Salzburg, Avstrija 5.-7. julij: International MOMS Symposium, Koeln, Nemčija 10.-14. julij: IGARSS95: International Geoscience and Remote Sensing Symposium, Firence, Italija 16.-20. julij: URISA '95, Information Technology Linking The Americas ... , San Antonio, Združene države Amerike 25.7.-1. avgust: Cambridge Conference for National Mapping Organizations 1995, Cambridge, Velika Britanija 9.-11. august: Trimble Surveying Mapping Users Conference Exposition, Convention Center, Santa Clara, Kalifornija, Združene države Amerike 13.-17. avgust: CASLE/FIG Sustainable Development: Counting the Cost, Maximizing the Value, Harare, Zimbabve 14.-18. august: International Geographical Union Conference: Globa! Changes and Geography, Moskva, Rusija 23.-26. avgust: 79. Geodaetentag INTERGEO 95, Dortmund, Nemčija 30.8-1. september: 1st International SPANS Workshop, Ottawa, Kanada 3.-9. september: 17th Intemational Cartographic Conference, Cartography crossing borders, 10th General Assembly of ICA, Barcelona, Španija 5.-8. september: Offshore Europe 95, Aberdeen, Škotska, Velika Britanija 11.-14. september: RSS 95: Remote Sensing in Action, Southampton, Velika Britanija Geodetski vestnik 39 (1995) 2 11.-15. september: 45. Photogrammetrische Wochc, Stuttgart, Nemčija 13.-16. september: Intcrnational Map Trade Association 15th Annual Conference Trnde Show, Dublin, Irska 20.-21. september: ERDAS User Group Meeting, Cambridge, Velika Britanija 21.-23. september: COSIT'95, Conference on Spatial Information Theory, Semmering v bližini Dunaja, Avstrija 25.-28. september: IUSTVI Workshop on Current Status and Challenges of GIS, Hannover, Nemčija 26.-29. september: GPS Technology Applications, Bukarešta, Romunija 27.-29. september: Computer Science for Environment Protection 95: Space and Time in Environmental Information Systems, Berlin, Nemčija 28.-29. september: European Quality Dinamics, Quality Management in Services and Manufacturing, Luxemburg, Luxemburg 2.-4. oktober: EUROCARTO XIII: Scale and Extent, Belgirate, Italija 2.-4. oktober: 10th Arc/lnfo European User Conferencc, Praga, Češka 18.-20. oktober: 1st Conference on Spatial Multimedia and Virtual Rcality, Lizbona, Portugalska 19.-21. oktober: 28. Geodetski dan: Geodezija in nove sistemske ureditve, Otočec, Slovenija 9.-10. november: Geomatics V: The Road to Innovation, Montreal, Quebeck, Kanada 9.-lL november: Second World Congress on Intelligent Transport Systems, Y okohama, Japonska 12.-16. november: GIS/LIS '95, Annual Conference Exposition, Nashville, Tennessee, Združene države Amerike 13.-24. november: Automated Cadastral Cartography, Madrid, Španija 2L-23. november: AGI '95, Birmingham, Velika Britanija 28.-30. november: 1995 Computer Graphics Expo, London, Velika Britanija 1.2. december: 3rd ACM International Workshop on Advances in Geographic lnformation Systems, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike Prispelo za objavo: 1995-05-31 mag. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Poročilo s študentskega srečanja IGS Varšava '95 Mednarodna organizacija študentov geodezije (IGSO, International Geodetic Student Organization) že 8. leto zapored organizira mednarodno srečanje študentov geodezije, imenovano IGSM (International Geodetic Student Meeting). Tokratno srečanje so organizirali študentje z Yi:lršavske univerze. Potekalo je od 24. do 29. aprila 1995. Predstavniki Slovenije smo se ga tokrat udeležili že petič. Namen teh srečanj je spoznati državo organizatorico, njihovo univerzo in njihov študij, kot tudi spoznati ostale države udeleženke, njihove univerze, opremo in študij. Urnik šestdnevnega druženja je bil dokaj natrpan. Vključeval je vrsto predavanj, predstavitev, pogovorov in seveda tudi družabnih in športnih srečanj. Zadnji dan je bila redna letna skupščina mednarodne organizacije študentov geodezije, kjer smo v članstvo sprejeli nekaj novih članic. Določili smo tudi organizatorja naslednjih srečanj, ki bo naslednje leto v Hannovru v Nemčiji in še naslednje v Delftu na Nizozemskem, kjer je bilo že prvo tovrstno srečanje in bodo ponovno gostili študente na okrogli 10. obletnici. Enako smo izbrali organizatorja Polygon-a '96, ki bo v Brnu na Češkem. Polygon je nekaj let miroval, pravzaprav je bil zadnji leta 1993 pri nas v Sloveniji in za njegovo organizacijo smo bili ponovno pohvaljeni. S srečanja smo odšli zadovoljni, saj smo se veliko naučili in spoznali veliko novih prijateljev, s katerimi bomo še naprej vzdrževali stike. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da so nas zamenjevali s Slovaško, vse dokler jim nismo pokazali, kje na zemljevidu Evrope smo in razložili, da sta Slovaška in Slovenija dve državi. Za konec naj se še zahvalimo vsem sponzorjem, ki so nam s svojimi prispevki omogočili udeležbo na tem srečanju, in tudi vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Naši sponzorji pa so bili: Geodetska uprava Republike Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Napad.o.o., Geomer d.o.o., Agrimenzor d.o.o. Vsem še enkrat hvala in nasvidenje naslednje leto v Hannovru. Prispelo za objavo: 1995-05-19 Mojca Krivec, Damjana Tavčar, Matjaž Jereb, Igor Kamičnik FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Strokovna ekskurzija Ljubljanskega geodetskega društva na gradbišča št "erskih avtocest Geodetski vestnik 39 (1995) 2 - 20. april 1995 Stane Drenšek Geodetski zavod Slovemj"e, za 1995-06-29 Geodetski vestnik 39 (1995) 2 9. Geodetski planinski pohod fotozapis o WuawANSKO GEODETSKO oRUš'f'JO 22. do 26. junija 1995, 28 pohodnikov Foto: K Divjak, B. Lipej, M. Prašnički, T. Šteblaj Smer bo kar prava, pravi naš vodič Andi Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Domačini v so prijazni in vročina zahtevajo le katera je naša gora Tomor Geodetski vestnik 39 ( 1995) 2 Prva in Geodetski vestnik 39 (1995) 2 na višini okoli 2 300 metrov na1v1,1,1ern osvojenem vrhu v pogorju Pončo in Tančo nad Bcratom Geodetska uprava za objavo: 1995-06-29 mag. Božena Slovenije, Liubljana Geodetski vestnik 39 (1995) 2 Navodilo za pripravo prispevkov 1 Prispevki za Geodetski vestnik 1.1 Geodetski vestnik objavlja prispevke znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Avtorji predlagajo tip svojega prispevka, vendar si uredništvo pridržuje pravico, da ga dokončno razvrsti na podlagi recenzije. Prispevke razvrščamo v: D Izvfrno manstveno delo: izvirno znanstveno delo prinaša opis novih rezultatov raziskav tehnike. Tekst spada v to kategorijo, če vsebuje pomemben prispevek k znanstveni problematiki ali njeni razlagi in je napisan tako, da lahko vsak kvalificiran znanstvenik na osnovi teh informacij poskus ponovi in dobi opisanim enake rezultate oziroma v mejah eksperimentalne napake, ki jo navede avtor, ali pa ponovi avtorjeva opazovanja in pride do enakega mnenja o njegovih izsledkih. o Začasna objava a!i preHmi.lilamo poročHo: tekst spada v to kategorijo, če vsebuje enega ali več podatkov iz znanstvenih informacij, brez zadostnih podrobnosti, ki bi omogočile bralcu, da preveri informacije na način, kot je opisan v prejšnjem odstavku. Druga vrsta začasne objave (kratek zapis), običajno v obliki pisma, vsebuje kratek komentar o že objavljenem delu. o Pregled (objav o nekem problemu, študija): pregledni članek je poročilo o nekem posebnem problemu, o katerem že obstajajo objavljena dela, samo ta še niso zbrana, primerjana, analizirana in komentirana. Obseg dela je odvisen od značaja publikacije, kjer bo delo objavljeno. Dolžnost avtorja pregleda je, da poroča o vseh objavljenih delih, ki so omogočila razvoj tistega vprašanja ali bi ga lahko omogočila, če jih ne bi prezrli. o Strnkovno deio: strokovno delo je prispevek, ki ne opisuje izvirnih del, temveč raziskave, v katerih je uporabljeno že obstoječe znanje in druga strokovna dela, ki omogočajo širjenje novih znanj in njihovo uvajanje v gospodarsko dejavnost. Med strokovna dela bi lahko uvrstili poročila o opravljenih geodetskih delih, ekspertize, predpise, navodila ipd., ki ustrezajo zahtevam Mednarodnega standarda ISO 215, o Beležka: beležka je kratek, informativni zapis, ki ne ustreza kriterijem za uvrstitev v eno izmed zvrsti znanstvenih del. • Poljudnoznanstveno delo: poljudnoznanstveno delo podaja neko znanstveno ali strokovno vsebino tako, da jo lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje. o Ostalo: vsi prispevki, ki jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed zgoraj opisanih razredov, :JL2 Pri oblikovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov je treba upoštevati slovenske standarde za dokumentacijo in informatiko. 1.3 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Geodetski vestnik 39 (1995) 2 2 Identifikacijski podatki 2.1 Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se navedeta ime in priimek ter delovni sedež na koncu članka. Pri kolektivnih avtorjih mora biti navedeno polno uradno ime in naslov; če avtorji ne delajo kolektivno, morajo biti vsi imenovani. Če ima članek več avtorjev, je treba navesti natančen naslov (s telefonsko številko) tistega avtorja, s katerim bo uredništvo vzpostavilo stik pri pripravi besedila za objavo. 2.2 Članki, ki so bili prvotno predloženi za drugačno uporabo (npr. referati na strokovnih srečanjih, tehnična poročila ipd.), morajo biti jasno označeni. V opombi je treba določiti namen, za katerega je bil prispevek pripravljen, navajajoč: ime .in naslov organizacije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad delom ali sestankom, o katerem poročamo; kraj, kjer je bilo besedilo prvič predstavljeno, popolni datum v numerični obliki. Primer: Referat, 25. Geodetski dan, Zveza geodetov Slovenije, Rogaška Slatina, 1992-10-23 2.3 Prispevek mora imeti kratek, razumljiv in pomemben naslov, ki označuje njegovo vsebino. 2.4 Vsak znanstveni ali strokovni prispevek mora spremljati (indikativni) izvleček v jeziku izvirnika, v obsegu do 50 besed, kot opisni vodnik do tipa dokumenta, glavnih obravnavanih tem in načina obravnave dejstev. Dodano naj mu bo do 8 ključnih besed. Obvezen je še prevod naslova, izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. 3 Glavno besedilo prispevka 3.1 Napisano naj bo v skladu z logičnim načrtom. Navesti je treba povod za pisanje prispevka, njegov glavni problem in namen, opisati odnos do predhodnih podobnih raziskav, izhodiščno hipotezo (ki se preverja v znanstveni ali strokovni raziskavi, pri drugih strokovnih delih pa ni obvezna), uporabljene metode in tehnike, podatke opazovanj, izide, razpravo o izidih in sklepe. Metode in tehnike morajo biti opisane tako, da jih lahko bralec ponovi. 3.2 Navedki virov v besedilu naj se sklicujejo na avtorja in letnico objave kot npr.: (Kovač, 1991), (Novak et al., 1976). 3.3 Delitve in poddelitve prispevka naj bodo oštevilčene kot v navodilu (npr. 5 Glavno besedilo, 5.1 Navedki, 5.2 Delitve, itd.). 3.4 Merske enote naj bodo v skladu z veljavnim sistemom SI. Numerično izraženi datumi in čas naj bodo v skladu z ustreznim standardom (glej primer v razdelku 2.2). 3o5 Delo, ki ga je opravila oseba, ki ni avtor, ji mora biti jasno pripisano (zahvala/priznanje). 3.6 V zvezi z navedki v glavnem besedilu naj bo na koncu prispevka spisek vseh virov. Vpisi naj bodo vncšeni po abecednem vrstnem redu in naj bodo oblikovani v skladu s temi primeri: Geodetski vestnik 39 (1995) 2 a) za knjige: Novak, J. et al., Izbor lokacije. Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, 1976, str. 2-6 b) za poglavje v knjigi: Mihajlov, A.L, Giljarevskij, RS., Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. Razširjena izdaja. Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, 1975. Pogl. 2, Znanstvena literatura - vir in sredstvo širjenja znanja. Prevedel Spanring, J., str. 16-39 c) za diplomske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije: Prosen, A., Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Doktorska disertacija. FAGG OGG, Ljubljana, 1993 č) za objave, kjer je avtor pravna oseba (kolektivni avtor): MOP-Republiška geodetska uprava, Razpisna dokumentacija za Projekt Register prostorskih enot Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 1993 d) za članek iz zbornika referatov, z dodanimi podatki v oglatem oklepaju: Bregant, B., Grafika, semiotika. V: Kartografija. Peto jugoslavensko savetovanje o kartografiji. Zbornik radova. Novi Sad (Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije), 1986. Knjiga I, str. 9-19 e) za članek iz strokovne revije: Kovač, F., Kataster. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1991, letnik 5, št. 2, str. 13-16 f) za anonimni članek v strokovni reviji: Anonym Epidemiology for primary health care. Int J. Epidemiology, 1976, št. 5, str. 224-225 g) za delo, ki mu ni mogoče določiti avtorja: Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS, 2. dec. 1994, št. 75, str. 4255 4 Ponazornt'le (ilustracije) in tabele Slike, risbe, diagrami, karte in tabele naj bodo v prispevku le, če se avtor sklicuje nanje v besedilu in morajo biti zato oštevilčene. Izvor ponazoritve ali tabele, privzete iz drugega dela, mora biti naveden kot sestavni del njenega pojasnjevalnega opisa ( ob ilustraciji ali tabeli). 5 Sodelovanje avtorjev z uredništvom 5.1 Prispevki morajo biti oddani glavni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je lahko največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 3o vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: Microsoft Word for Windows, WordPerfect for Windows, Microsoft Word for MS-DOS, WordPerfect for MS-DOS, neoblikovano v formatih ASCII). Geodetski vestnik 39 (1995) 2 5.2 Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalni odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 5.3 Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in morebitne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku, oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v tisk. 5.4 Unedništvo bo viračalo v dopoln~tev prispevke, ki ne bodo pripravljeni v skladu s temi navodiii. 6 Oddaja prispevkov Prispevke pošiljajte na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice mag. Božene Lipej, MOP-Geodctska uprava Republike Slovenije, Kristanova ul. 1, 61000 Ljubljana. Rok oddaje prispevkov za naslednje številke Geodetskega vestnika je: številka 4 - 1995-10-06, številka 1 - 1996-01-09 in številka 2 - 1996-04-20. Geodetski vestnik 39 (1995) 2