133. številka.
Ljubljana, v sredo 15. junija.
XX. leto, 1887
Izhaja vtak: dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račnna Be po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnifivo je v Rndolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba-. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Prevrat v Srbiji.
Jedva se je posrečilo kralju Milanu odstraniti ministersko krizo, že so ministri znova dali svojo demisijo. GaraSanin, grobokop Srbije, je šel, ž njim pa vse dosedanje ministerstvo.
Nemški listi zagotavljajo, da ministerstvo ni odstopilo Zf.radi kacih posebnih političnih uzrokov, ampak samo zategadelj, ker so se ministri nekaj sprli mej seboj. Nam se take trditve zde naravnost smešne, ker zaradi tega, da morda Peter ne more trpeti Pavla zaradi osobne mržnje, odstopil bi jeden minister ali pa dva, ne pa kar vsi.
V sosedni kraljevini pripravlja se temveč radikalen preobrat. Nemškemu in madjarskemu uplivu bode odklenkalo in zopet bode v Belemgradu ruski upliv odločilen. Kralj Milan sam spoznava, da tako več dalje ne pojde, da Srbija brez pomoči Rusije ne more dovršiti svoje zgodovinske in narodne naloge.
Preobrat, ki se sedaj vrši v Srbiji, se je pa že dolgo pripravljal. Prvi in glavni povod, da so se stvari tako za slovanstvo ugodno obrnile, je bila nesrečna vojna z Bolgarijo, s katero si je Srbija nakopala ogromne dolgove in poleg tega še sramoto pred vsem slovanskim svetom.
Kmalu po omenjeni vojni je že kralj sam nameraval obrniti jo popolnem na drugi pot, že je bil poklical Ristiea, da sestavi novo vlado. Madjari napeli so pa vse sile, da se odvrne tak prevrat in posrečilo se jim je. Garašanin ostal je še vedno na krmilu. Kakor se je takrat poročalo, je nvstro-ogerski poslanik grof Khevenhiiller na javnih ulicah v Belemgradu prigovarjal Milana, da naj še obdrži Garašanina.
S tem se pa preobrat ni nikakor za zmirora odvrnil, ampak le za nekaj časa odložil. Sila dogodkov je vedno bolj pritiskala na Garašanina in vedno vidneje je bilo, da bode prej ali slej moral pobrati kopita in iti.
Na jeduej strani so slabe finančne razmere vedno silile, da se popusti sedanja politika. Jedva so za jedno stvar dobili denarja, pa ga je za drugo začelo primankovati. Davkov ni bilo več mogoče poviševati, ker jih Že tako narod skoro zmagovati ni
mogel, poleg tega bi pa povišanje davkov še po-vekšalo nevoljo mej narodom.
Kako malo je narod maral za sedanjo vlado so najboljše pokazale volitve za skupščino. Vzlie strašnemu pritisku je opozicija dobila veliko število mandatov. Samo na ta način, da je kralj ime noval štirideset samih naprednjakov v zbornico, posrečilo se je vladi dobiti večino Toda ta večina je bila tako slaba, da bi ž njo niti vladati ni bilo mogoče, zategadelj je vlada vse sile napela, da se je veliko število volitev opozicijskih poslancev ovrglo. Pri novih volitvah so seveda zmagali vladni pristaši. Kacih sredstev se je vlada tedaj pri volitvah posluževala, ne bodemo več natančno razkladali, ker se še vsakdo spominja.
Vse to pa ni moglo utrditi vladnega stanja, ker vse je bilo zidano na pesek in se opiralo na sleparije. Da bi si pridobila zanesljivo večino in zaupanje pri narodu, skušala je vlada pridobiti na svojo stran nekaj radikalcev. Posebno nekemu Todoroviću so se jako laskali. Obetali so mu, da ga bodo poklicali v ministerstvo, ako radikalce pridobi za vlado. Todorović si je prizadeval, da bi pregovoril radikalce, toda k večjemu kakih pet jih je pridobil za vlado. S tem seveda ni bilo Garašaninu dosti pomagano. •
Vsa umetna sredstva neso mogla ustaviti prirodnoga teka. Parkrat je prišlo že do ministerske krize, pa se je posrečilo zopet jo poravnati, toda sedaj pa več ni šlo. Naravui razvoj stvarij sta pa pospešili še dva dogodka. Pohod kraljice v Rusijo in sklep opozicije, da se ne udeleži zasedanja skupščine.
Da ima pohod kraljice v Rusijo velik pomen, o tem smo že govorili v našem listu. Ruski listi so pa tudi občno trdili, tla se kraljica ne vrne poprej v Srbijo, dokler se ne spremeni srbska politika. In ta se je sedaj korenito spremenila. Jovan Ristić, ki je stekel glas „srbskega Cavourja" je zopet na krmilu in ponosni Beligrad, v katerem je dosedaj vladala grobna tišina, zopet odmeva radostnih klicev. Sprememba v ministerstvu oživela je vse mesto, na tisoče 1 i ud i j zbralo se je pred bogato okrašeuim hotelom „pri zlatem križi," kjer imajo liberalci svoj sklub, skoro vse hiše razobesile so
zastave, povsod pozdravljalo se je ministerstvo Ri-stić-Velimirović z živioklici, po vseh javnih prostorih svirala se je srbska in ruska himna.
To veselje je pa tudi opravičeno. Znebili so sp more, ki je doslej tlačila narod srbski in mu zasekala toli globoke rane, da bode treba let in let, predno se zacelijo. Sedaj, ko je odstopil Garašanin, si bode narod zopet oddahnil, a pomnil bode dobo Garašaninovo, dobo groze in korupcije, preklinjal bode spomin Garašaninov, kakor mu Že sedaj pred njegove palače okni kliče: »Slivnica!" in „Pereat Garašanin!"
Nova vlada, ki stopa mej živio-klici naroda na prizorišče, ima pa jako težavno nalogo pred seboj in jeklene volje bode treba, da se državni voz zopet upravi v pravi tir. Prvo delo bode uravnati finančne razmere. Srbija, ki je za kneza Mihajla bila brez dolgov in je radi tega stala kot uzorna država, navalila si je v malo letih skoro 300 milijonov do ga, prišla je zidom v pest, kateri so jo, „Liinderbank" jim na čelu. na nečuven način odrli. Teh sesalk mora se mlada kraljevina oprostiti, sicer nema bodočnosti.
Kako bode Ristič začel lečiti finančne rane, Še nikomur ni znano. V obče se domneva, da bode zmanjšal vojni budget, a pri sedanji splošni napetosti, ko je vsa Evropa podobna vojaškemu ostrogu, tega ne bode lahko izpeljati, zatorej se nam ver-jetneja zdi vest, da bodo ruski bogataši pritekli na pomoč. Izvestno pa ima Ristić v tej zadevi že gotov načrt, sicer bi ne bil prevzel ministerskega predsedstva in v kratkem se bodo pokazale prve Črte nove politike.
Na vprašanje, kaka bode odslej vnanja politika Srbije, je odgovor jako težaven. Ristić je sicer izjavil, da bode dobre razmere z vsemi sosednimi državami nadaljeval in krepil, a vedno to tudi pri najboljši volji ni mogoče. Kadar pride v politiki „ad fractionem panis" — in te se nam je tudi ob Dunavu skoro nadejati — takrat se bode še le pokazal pravi smoter, pristna mer nove Rističeve politike. Za sedaj si mislimo, da so tudi Rističu besede v to dane, da ž njimi svoje misli zakriva, upamo pa, da bode ndade kraljevine osodo krepko
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem »pisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
Dvajseto poglavje.
(Dalje.)
In sedaj so te krasne kočije, kot njih vlasti-telji olepšane z najponosnišim lišpom, drketale druga za drugo po različnih ulicah v različne strani ter so se naposled drvile tja po široki cesti, ki je iz mesta držala; odpeljale so vso krasoto, vse bogatstvo in vso izborno družbo velikega mesta.
„Mabel, kaj pač je z Donaldom?" vskliknila je gospa Leroveva z največjo nestrpnostjo, v tem je nenadoma pretrgala lično rokovico, ker je bila razdražena gospa jo presilno potegnila.
„Misliti si ne morem," rekla je Mabel, ki je sicer kazala zunanjo mirnost, vender se v srci ni jezila manj od Bvoje sestre; ozrla se je na uro nad pečjo ter potem skrbno pogledovala tja doli po ulici.
„ Prepozni bodeva," rekla je Ludvika z očita-jočim glasom,  „vsi so se že mimo peljali. Škoda,
da se nisem sama odpeljala. Donald vsakikrat zamuja."
Mabel ni odgovorila, ampak je dalje gledala skozi okno, ne malo razsrjena zbog sebičnih tožeb sestrinih.
Ko je bila Mabel sestro obiskala v gostilni, zapazil je bil nenadoma kočijaž neko nerednost na vozu. V redu ni bilo jedno kolo odprte nove kočije (barouche), katero jej je bil oče za vezilo podaril. Donald je izrekel, da ni mogoče se odpeljati, dokler ni kolo popravljeno. Zato se je smel odpeljati, a zagotovil je, da se bodo k večemu pol ure mudil.
Ta čas je bil že davno minul, a še zmerom se ni povrnil. Gospe Leroveve otročja in svojeglavna nestrpnost se je množila od trenotka do trenotka; tako je Mabel razen lastnega srda imela Še prenašati nevoljo in brezozirno očitanje sebične Ludvike. V toli imenitnem slučaji ne imela bi bila le za tre-notek odpustiti Donalda, ki je toli nezanesljiv. Zakaj pa mu ni vsaj rekla, naj mesto poškodovanega voza pripelje zaprto kočijo? To bil bi lahko za-raenil v polovici čaBa, katerega ga sedaj čakata. Bilo bi pač bolje peljati se v onem starem vozu, nego se ne peljati. Prav je že, da je Mabel to tako neumno uravnala, a hudo je, da tudi ona sama
po toliki neumnosti trpi. Na to je Lidiji vsa razsrjena zaklicala, naj jej nove rokovice prinese, Mur-raya pa je šiloma pahnila v stran, ker jej je bil na rogljiček plajšča s Čipkami slučajno stopil. Vsa obupna se je vrgla na naslonjač ter se je kot trmast otrok nekaj minut gnevala in kujala.
„Slušaj!" vskliknila je naposled, nali to ni glas gospoda Earla? Da, gotovo, njegov glas je. Hotel je priti po mladega Rosberga, a van Rosberg je že odšel. Za druga izvoljen, odpeljal se je rano z drugimi svati." Naslednji trenotek je izginila nje lahka poBtava skozi duri, ki so v prehod držale. Mabel je preslišala nje zadnje besede, da bode po takem najbrže prazen jeden sedež v gospod Earlo-vem vozu. „Kolika sreča, ko bi to bilo."
Trenotek poslej prikazal se je strežnik v durih napravne sobe ter je Mabeli naznanil, da gospa Leroveva se je z gospodom Karlom v Riversido odpeljala in da se nadeja, gospica Mabel Vaughanova jo bode še o pravem času mej potom dobitela.
Kolikor primerno je tudi bilo to vedenje značaju gospe Leroveve, vender sta ta sebičnost in ne-sesterska nesramnost močno jej užalili srce. „Sedaj se nikakor ne morem tja popeljati," mislila si je; Ludvika je prav dobro vedela, da se nikakor ne popeljem, če bi me tako popustila."   Ker ni dali
in dostojno vodil, da bode njegova vlada Srbom v blaginjo, vsem Jugoslovanom pa v čast.
Govor poslanca Hrena
v državnem zboru dne 26. maja 1 887. (Dalje)
Kakor tudi priznavam, da je bilo to jedno dušno posti?panje pravšno in pravično, ter častno za parlament in vlado, da je odkritosrčno odobravajo vsi krogi in slo^i prebivalstva, gotovo tudi uradniki, ravno tako sme uradmštvo pričakovati, da bode tudi njemu vlada pravična ter bode poravnala — dovoljeno mi bodi reči — še starši dolg, ki ga ima proti uradnikom. Nesem rekel brez premisleka „šc starši dolg", kajti že sto let imajo uradniki zakonito pravico, da država preskrbuje njih udove in sirote, ta stvar je pa tudi faktor, s katerim računa uradnik že tedaj, ko stopi v državno službo, na katerega se naslanja, kadar si snuje svoje ognjišče, katero pravico si je deloma sam pridobil, rekel bi kupil, s plačevanjem državi v obliki karenčnih doneskov od svoje plače. Znano je, da so se ka-renčni odtegljaji že določili pri izdaji pokojninskih propisov, tedaj so že uravnani in predpisani pred sto leti, ter se je ž njimi imel osnovati pokojninski zaklad, katerega veseli začetek in žalostni konec naslikal je baš moj neposredni pred govornik. Pokojninski zakla i je že bil jako narastel, in tedaj, ko se je odpravil in porabil za splošne državne namene, to je leta 1827. znašal je že 2G milijonov goldinarjev, če sem prav poučen. Če se je oni zaklad odtegnil svojemu pravemu smotru in ga je porabila država za svoje namene, tedaj dolžnost države, preskrbovati udove in sirote uradnikov, ni prestala, ampak je dandauašuji ravno tako v veljavi, in uradniki imajo pravico, da vlada skrbi po njih smrti za njih udove in sirote. Sicer pa visoka vlada sama ni nikdar tajila te dolžnosti, ampak jo izrecno priznava v poročilu, s katerim je utemeljevala predlogo zakona iz 1873. leta.
Če se tudi ne oziramo na pravno stališče, so vendar uradniki opravičeni zahtevati, da se vlada ravno tako nanje ozira in skrbi zanje, kakor za vojaške osobe, da se ravno tako preskrbe njih udov« in sirote, kakor se bodo vojaške udove in sirote po zakonu, kateri je že stopil v veljavo, to tembolj, ker je znano, da so vojaške osobe v gmotnem oziru v vsem na boljšem, kakor civilni uradniki. Dovoljeno mi bodi, da v pojašnjenje navedem slučaj, ki je omenjen v peticiji uradniškega društva v Tri-dentu, iz katerega je jasno, da poročnik skupno dobiva več piače, nego uradnik X. razreda z najvišjo plačo, naj služi že 40 let (Čujte! čujte!) Poleg tega pa imajo službujoči pri vojakih še koristi, katerih civilni uradniki nemujo; vender ne bodem vsega tega danes na drobno razkladal, da ne bodem preveč mučil visoke zbornice, in hočem to stvar, kakor več drugih stvarij, ki so ž njo v zvezi, prihraniti za drugo priložnost.
Gospoda moja, spominjali se bodete, da se je s to zadevo pri jednaki priložnosti, kakor je sedanja, obširno bavil drug gospod poslanec, gospod .zastopnik mesta Inomosta ter v svojem govoru z izvrstno besedo dokazoval, da je nujna potreba re-
voza pričakovala, odložila je mirno klobuk ter se je usedla, da bi svojo prevaro premišljevala.
Da si sama ni vedela, pričakovala je to svečanost z zanimanjem, katerega še pri nobeni po dobni priliki ni bila čutila. Ne, ker sta ženin in nevesta izmej najimenitniše gospode; ne, ker bode zbrana vsa gospoda, da bi ja primerno počastila; tudi ne, ker bi se jej ponujala nova prilika pridab-ljati ljubimce in nad drugimi zmagovati. Taki razlogi in take misli niso pomnoževale njenih nad, zato jih tudi prevara ni lehko neprijetuiše storila. Jedina nje misel je bila: „ Dudlev je bratić ženinov. Dudlev bode gotovo tam. V njegovi prisotnosti čitala bodem svojo slavno zmago in ž njegovim pohvalnim smehljanjem pridobim jedino to, česar toli želim."
Morebiti se je tudi nje duša, če se prav tega ni zavedala, skrivoma ozirala po njeni, da bi ž njegovimi pogledi, njegovim glasom, njegovim smehljanjem zaklela duhove nepokoja in dvouraa, ki so zadnje kratke dneve neprestano jej notranji mir ka lili. Morebiti je zaupa vala njegovi magnetični moči, da bi utolažila notranjega svaritelja, pogodila se z lastno vestjo in s seboj samo se pomirila in spravila.
Kako hudo je po takem bilo izgubiti to priliko, jedino, katere se je nadejala, predno bi odpotovala; kajti dubio je vedela, da je Dudlev sklenil
forme v obeh v peticijah navedenih ozirih, namreč preurugačiti pokojninske propise in zbolišati preskr-bovanje uradniških udov in sirot. Pri tem je gospod poslanec kazal na vHiko razliko mej državnim preskrbovanjem in preskrhovunjetn udov in sirot pri privatnih društvih in druzih velicih podjetjih, zlasti pri železnicah, z uVastjinimi izgredi in primerami je dokazal, da je toaravnost ironično tako imenovano državavno pveskibovanje, ker na pr. udova uradnika VII. razreda z najvišjo plačo 2400 gld. če ima pravico do značaju primerne pokojnine, dobi 420, sicer pa le 350 gld. pokojnine na leto, tedaj jedva šestino aktivne piače svojega moža, do-čim udova jednako visocega uradnika pri južne j ali državnej železnici dobiva lo'OO gld. ali 1800 gld tedaj štiri šestine plaće ali pa še več.
Na Ogerskem so že davno spoznali nujno po trebo, reformovati pokojnine udov, in so vprašanje o pokojninah uradnikov, njih udov in sirot rešili že 1885. leta. Dovoljeno naj mi bode, da opozorim, da je v spec.ij al nem poročilu budgetnega odseka po pismenem ali tiskovnem pogreška navedena napačna letnica 1875., dočim je prava 1885.
Nadalje se dovoljujem opozoriti, da je napačen odstotek, po katerem se določuje pokojnina udovam. V specijalnem poročilu je omenjeno, da znaša pokojnina udovam na Ogerskem od prvih 000 gld. plače moža 50%, od ostale plače pa po 70%, dočim je poslednji odstotek res določen na 20%, tako da udova dobiva od prvih 000 aktivne plače 50%, od ostale plače pa 20% Če je taka reforma, gospoda moja, bila mogoča v Ogerski, katere gmotna zmožnost se je v primeri z našo državno polovico, kakor znano, določila v razmeri 30 : 70, mislim, da bi tudi pri nas se dala izvesti, ko bi se le resno hotelo.
Tudi budgetni odsek, ki se je pečal z vpraša njem, ki se je sprožilo z omenjenimi peticijami in je blagovoljno sklenil v njih izražene želje podpirati, bil je prepričan, da je v tem oziru treba nujne reforme, ter je izrazil svoje mnenje v resoluciji. — In tedaj se nadejam, da bode visoka zbornica svoje mnenje in svoje prepričanje združila z mnenjem in prepričanjem budgetnega odseka in vsprejela resolucijo na c. kr. vlado in s tem moralično uplivala, da se bode v kratkem zbornici predložila predloga o reformah, katere je finančni minister obetal že pred 5 leti.
Če je pa trdno prepričanje, velečastita gospoda, da se reforma v omenjenih ozirih, ne da več odlašati, bode visoka vlada kot merodajen iaktor v kratkem se morala baviti z dvojnim vprašanjem, prvič kako bi se ta reforma pripravila in izvršila, in drugič, kako bi se določile preskrbovalne pristojbine za udove in sirote. — Kar se tiče prve točke, se je že visoka vlada 1873. leta, ko je predložila že večkrat omenjeno predlogo zakona, postavila na stališče, da bi se to dalo doseči s asocijacijo, in s samosvojo pomočjo, z obligatoričnim zavarovanjem samega sebe, in sicer z osnovo pen-zijskega zaklada, ki bi se osnoval iz karenčnih taks in porcentualnih odtegljejev od plače. To stališče je zastopal že prej omenjeni gospod poslanec že v lanskem govoru in je tudi jedino prava pot po mojem
spremljati poročenca v Albanv, kjer so ja druge svečanosti pričakovale, in pozdraviti potovalce pri njih dohodu v rečeno mesto, v katerem se bodo prvikrat ustavili.
Katere nade je tudi stavila na to dolgo pričakovano priliko, sedaj videla jih je hipoma vse uničene; in zares čutila se je osamljeno in razžaljeno. Zjokala se bi bila, ko bi ne bilo sestrinih otrok prisotnih. Zaradi dečkov je Mabel morila svojo žalost, dečka sama pa sta jej tudi i z razo v al a sočutje, ki je nje občutno bitje ginilo in umirilo.
„Tetka! kaj se je mati brez vas odpeljala?" vskliknil je Alik; „to je pač zelo grdo!" Murray pa je bil zlezel na stol, gledal skozi okno ter vsak trenotek živo, pa kot se je pokazalo, napačno poročal, da za njo kočija prihaja.
„Murray, nič ne de, no se pa ne popeljom," rekla je Mabel, ko je bila že ura skoro minula, „prepozno je."
„Oh, tu je zares," zakričal je Murrav, „vidim Donalda se pripeljati ! Oh, kako krasna odprta kočija! Alik, prepričan, da brat takrat resnico poroča, tekel je k oknu ter potrdil radostno naznanilo, zlagavši se o Murravevi pohvali lepe kočije.
„Kaj se zares nikakor ne popeljete?" vprašal je s prevaranim glasom opazivši, da je Mabel
in po mnenji odseka, kakor se vidi iz poročila, ki ga imamo pred seboj, oziroma njeg »ve utemeljitve, ker pomoči samo od države ne moremo pričakovati, ker jej primanjkuje sredstev.
Gospoda moja! neka vsemogočna ideja pre-šinja dandanes društvo; ideja našega časa, ki je prešinila vse kroge, kaže na lastno pomoč, na asocijacije, združenje sredstev in močij povsod, kjer se ima v velicimi sredstvi kaj velicega doseči. Sa-motafttna pomoč je sredstvo, katerega dobrote se pokažejo, ravno tako, kadar se hoče kaj velicega storiti, kakor tudi kadar gre za velike interese, ki se tičejo širih slojev in krogov! Tako bi tudi bila pot samosvoje pomoči v zvezi z državno pomočjo pravo sredstvo, da se zboljša preskrbovaeje udov in sirot.
Prvi del preskrbovanja daala bi država, spol-nujoč svojo dolžnost, ki jo ima za oskrbovanje udov in sirot po službeni pogodbi in pragmatičnih določbah; drugi del bi si pa moralo preskrbeti samo uradništvo s tem, da se osnuje skupni penzijski zaklad z zavarovanjem samega sebe, s stalnimi doneski od plače in karenčnimi taksami, katero so že sedaj plačevali.
Kar se tiče določbe teh procentualnih doneskov, se ne morem nič izreči, ker se bode morali določiti — rekel bi — po zavarovalnotehniških načelih, za kar pa nemam potrebnih podatkov, pa tudi ne potrebnega znanja. Toda jaz mislim, da bi doneski, na kakeršne je mislila vlada 1873 leta, 1% in 2% od plače ne zadostovali, in da bi morda bilo dobro, da bi se napravila dvojna, morda celo trojna ali četvrna skala. S tem bi morda huje zadeli višje uradnike, ki bi pa vender tako ne čutili, ker imajo višjo plačo, če tudi bi več plačevali. To bi se tudi s tem poravnalo, da bi njih udove in sirote dobivale primeroma mnogo višjo pristojbino.
Pokladal bi visoki vladi, zlasti Njega eksce-lenci jako častitemu finančnemu ministru na srce to željo uradništva in ga nujno prosil, da stori hitro potrebne korake, da s hitro osnovo pokojninskega zaklada, tedaj z združenjem državne pomoči s samosvojo pomočjo, nastopi pot, po katerem se, kakor vidno iz povedanega, more res pomagati.
(Konec prih.)
Politični razgled.
JVotraiUe dežele.
V Ljubljani 15. junija.
V pravosodnem minister.«! vn pripravlja se sedaj reforma civilnega postopnika. .A^o ne bode ves načrt izdelan, predno se snide državni zbor, bode se mu najprej posebej predložil oddelek o postopanji v bagatelnih stvareh.
V nedeljo je bil shod volilcev v Mladi Boleslavi. dedki državni poslanec Matuš poročal je o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru. Rekel je, da sta jezikovui naredbi iz 1880. in 1886. leta le skromni začetek tega, kar gre Čehom po pravici. Čehi žele spravo z Nemci. Kot veČina v deželi zahtevajo samo one pravice, katere uživa nemška manjšina. Da bi pa manjšina imela večje piavice, kakor večina, ne strinja se z dostojnostjo up-oua, katerega zgodovinska minolost je z zlatimi črkami zapisana v zgodovini. Čehi so pripravljeni spraviti se z Nemci, brez ozira na to, ali so v večini ali v
za njim stala, čmrno in brez namena na ulico zrla ter se ni ganila, da bi klobuk znova pokrila. „Ne, Alik."
Deček je pobesil glavo, kot bi se mu bil ustavil lasten priljubljen načrt. Murrav pa se je nenadoma zmislil nekaj novega ter je brzo vskliknil: „Tetka, potem se pa popeljimo na sprehod! Oh, vzemi me za malo časa s seboj v novi kočiji!"
„Prav rada," rekla je Mabel nemarno. Poprosi Lidijo za klobuk in ti Alik teci po svojega. In vesele se radosti Murraveve silila se je sama postati radostna ter je rekla: „Popeljemo se na sprehod ter se čemo sami mej seboj dobro imeti."
Aliku se je obličje kar bliščelo, ko se je Mabel, kot je bila podoba, obečala neko odškodovanje za svatovščino in prisedši k vozu sta vsaj dečka bila kaj dobre volje.
Donald, precej razumivši nasledke dolge zamude, pripovedoval je dolgočasno povest o nje uzroku. Mabel je komaj poslušala njegove besede ter le malo marala za neznatne podrobnosti, iz katerih so, kot je mislila, toli nesrečne posledice izvirale ; molče je poslušala njegovo opravičevanje ter mu rekla, naj požene; izvolila si je pot prav v nasprotno mer, ki je v Riversido držala.
(Dalje prib.)
manjšini. Napačna je misel, da bi se Čehi radi l«3 zategadelj pobotali z Nemci, ker neso jedini mej seboj. Nemci se motijo, če mislijo, da smo pripravljeni njim v vsem ustreči, da le ustopijo v deželni zbor, ali pa celo, da bi brez njih zborovati ne mogli. Čakali bomo ravno tako lahko, kakor so Nemci čakali, da pride drutra stranka s predlogi, katere bomo lahko častno vsprejeli. Potem je Ma-tuš pojasnjeval numere v državnem zboru. Stranke na desnici so se bolje spoznale in spoštujejo druga drugo. Sloga mej njimi je trdnejša kot je bila pred osmimi leti. Tudi vlada se je tačas preminjala, posamični elementi so odstopili in se z dru/imi nadomestili. Sedaj je tako sestavljena, da lahko zadosti zahtevam desnice. Tudi se je izjavilo, da se opira na večino. Upati smemo tedaj, da se bode vlada v bodoče bolj ozirala na želje češkega naroda. Ne da se tajiti, da mnogo zahtev vlada še ni iz-poluila. V tem oziru so pritožbe popolnem opravičene. Potem je kritikoval delovanje Mladočehov. Matuš misli, da so Čehi prej ložje odločneje postopali, ko >o bili v opoziciji, kakor sedaj. Vse se hkratu ne da doseči, polagoma bode že šlo.
OgerMkii zbornica poslancev šteje 413 poslancev, a dosedaj se je že postavilo Ub5 kandi datov. Vladna stranka postavila je 372 kandidatov, zmerna opozicija 88, skrajna levica 154, 71 so jih pa postavile druge frakcije. Tudi protisemitska stranka bode letos napela vse svoje sile. Ker agitacija že precej časa razburja duhove, bodo pri volitvah gotovo razni neredi in poboji.
Vitanje države.
Največjo pozornost obrača II u sija mornarici na Črnem uiorj . Unska vlada dobro ve, da bode Rusija lahko branila svoje koristi ob Bosporu in na Balkanu, ko bode imela dovolj močno brodovje na Črnem morji Nedavno so dodelali zopet močno vojno ladiio Sinop. Kako se sani car zanima za mornarico, kaže s edeča brzojavka voditelju iniui-sterstva pomorstva generalnemu adjutantu Sesta-kovu: „Srečne{/a se čutim, da je ladija „Sinop" dodelana in da se je tako pomnožila naša sn duje-morska mornarica. Naj bi „Sinop" bil vreden spominov junaškega boja naših pomorščakov, naj bi nos;l drago zastavo v slavo mornarice in čast Rusije. Zahvaljuje:.) se Vam in vsem drugim, ki ste mi častitali in me pozdravili."
V tem, ko se flraiicoMlti republikanci doma prepirajo, gladijo si nekda Orleanski princi p .>t do francoskega prestola Vojvoda Aumalski snuje baje orleanističuo zaroto v Brusslji in pridobil je že na svojo stran jednega francoskega generala. Orleanski princi so bogati in utegnejo še več generalov in častnikov polagoma dobiti na svojo stran, in Če republikanci ne bodo pozorni, utegne /.a-nje nastati velika nevarnost, To bode tem ložje, ker nova vlada nemu toliko privržencev v vojski, kakor jih je imel Boulanger.
ItttlljuiiMku zbornica vsprejela je s 130 proti 89 glasom budget državnih dohodkov Glaso vanje je bilo tajno. Kakor ae vidi iz števila odda mh glasov, je manjkalo dosti poslancev. Saj tudi ni čudno, da se v vročem polletji mnogi narodovi zastopniki ne udeležujejo sej, zlasti v Rimu, kjer je vročina še hujša nego pri nas.
V nedeljo se je v Brusslji izročila zastava artilerijski diviziji meščanske straže. IIcIgifMki kralj je pri tej priliki imel govor, ki je vzbudil veliko senzacijo. Izrekel je indirektno pa odločno grajo sedanji vladi in zbornični večini, ki nesta storili vsega potrebnega za varstvo dežele, če tudi preti nevarnost, in za zboljšanje stanja vsega prebivalstva. Kralj je govoril v pričo ministra notra njih zadev in njegov govor je jako popari 1 ministre.
V angleškej zbornici lordov naznanil je dr žavni tajnik Cross, da je lord Dufferin 2. junija brzojavil, da poslednji čas ni bilo bojev v Afganistanu. 9. junija je pa indijski podkralj brzojavno poročil, da se poslednji čas neso razmere v Afganistanu dosti premeni le. — Po nekem Reuter-jevem izvestji je pa položaj v Afganistanu jako kritičen, ker se je bati, da bode več polkov potegnilo z ustaši.
Angleško vlado je jako osupnilo, da Francija tako odločno ugovarja angleško-turškej pogodbi za-stran Egipta. V Londonu so pričakovali, da Francija ne bode dosti ugovarjala. Iz prejšnjih izjav "•ancoskega veleposlauika v Londonu je sklepala angleška vlada, da bode Francija zadovoljna z omenjeno pogodbo V Londonu sedaj mislijo, da je Rusija pregovorila Francoze, da so se tako odločno uprli pogodbi. Ker angleška vlada želi, da bi vse velevlasti pritrdile pogodbi, pripravljena je že Franciji v marsičem prijeujati. Odreči se hoče celo pravici, da sme zopet zasesti Egipet, ko bi nastali nemili, in zahteva le, da bodo angleške čete smele prihiteti Egipčanom na pomoč, ko bi Sudanci napali njih deželo. Ta stvar je na videz skoro brez vsacega pomena, v resnici bi pa dala Angliji priložnost, zopet zasesti Egipet, kadar se bi jej zdelo. Z denarjem bi lahko vselej dobila nekaj vojevitih sudanskih rodov, da bi napali Egipet, potem bi pa takoj odposlala tja svojo vojsko. — Turčija zahteva, da se omejena pogodba tako spremeni, da bodo le Turki imeli pravico poslati v Egipt vojsko, ko bi uastali kaki nemiri. Auglija pa s tem ni zado-do volj na.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je pogorel-cem pri Novi cerkvi 800 gld.
— (Vabilo) k slovenskej predstavi, katero priredi narodna čitalnica na Vrhniki v nedeljo dne 19. junija 1887 na korist „Dramatičnemu društvu" v Ljubljani. Spored: Ponesrečena glavna skušnja. Komična slika. Priredil Ig. Borštnik. Potem: Ne kliči vraga! Burka v jednem dejanji Poslovenil dr. K. Bleivveiss. Konečno: Popolna žena. Veseloigra v jednem dejanji. Spisal K. Gorlitz, preložil # * Po predstavi ples. Ustopnina: Sedež za čitalnične ude .-IO kr., za neude 1. gld. ustop za ude 30 kr., za neude 50 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi narodne čitalnice odbor. Se deži se dobivajo pri g. Gab. Jelošek-u in na večer predstave pri kasi.
— (PevBki zborČitalniceLjubljanske) napravi v nedeljo 19. t. m. ker je preložen izlet v Litijo, popoludanski izlet v prijetni Podutik. Gg. pevke in j>evci zbero se v Čitalnici, od koder skupno odidejo ob 2. uri popoludne po lepi senčnati poti okolu Rožnika v Podutik, kjer bode v gostilni gospoda Vodnika prosta pevska zabava. Zvečer j>a skoz Šiško nazaj v Ljubljane
— (Gremij  trgovcev Ljubljanskih) imel je včeraj zvečer svoj občni zbor,  prisotnih je bilo 20 članov.  Zborovanje je pričel načelnik g. A. Dreo z nagovorom naglašujoč, daje predstojništvo vso svojo pozornost obračalo na gremijalno šolo, a žal, tudi zapažalo,  da nekateri gospodarji ne gledajo na to, da bi trgovski učenci redno obiska v ali šolo, akoravno so po obrtnijskem redu k temu zavezani. Sicer se pa zdaj sploh vsprejemajo premladi učenci, zato njih napredek v šoli ni ugoden. Da se temu nedostatkuodi>omore, ustanovilo je predstojništvo pripravljalni kurs, treba samo še, da tudi gospodarji primemo   sodelujejo in učence  pri pravijo,  da se marljivo uče.   Gremij   trgovcev imel je  1885 1. 1503 gld. 70 kr. dohodkov,  113G gld. izdatkov, 1. 188G pa 1259 gld. 70 kr.   dohodkov,   1023 gld. 20 kr. izdatkov. Premoženja ima koncem   1886 I. 15 514 gld. 40 kr., od katerih spada na gremijalni zaklad 734 gld. 37 kr., na šolski zaklad 14.780 gld 3 kr. ~  Poročilo se odobri, kakor tudi proračun. Kot novi udje se vsprejmo : K o r d i n i n S c h m i 11, men jalnica, T r č e k Fran, trgovina z železom ; D r u š k o -vič Andrej, trgovina z železom; Urbanec Feliks, trgovina z manufakturnim blagom; Detter Fran, Urbas Dragotin, trgovina s špecerijskim blagom; Ign. K i e i n m a y r in Fedor B a m b e r g, knjigotr-štvo in zaloga.  Sklene se po tem, da se več tukajšnjih tovarn v zmislu §§. 271, 272 in 2 73 trgo vinskega zakona povabi k pristopu in da se s tukajš njim trgovskim b dnišnim društvom stopi v dogovor, da bi obolele pomočnike prevzemalo proti odškodnini v oskrb. V gremijalno načeistvo izvolijo se per acclamationem gg. Aleksander Dreo , načelnikom, Emerih M a y e r namestnikom, Jos. K o r d i n , Peter Lassnik, Fr. X. Souvan in Josip Luckm ann odborniki.   Za pregled ovalco računov   gg.: Josip Košar, Karol Karinger in Alfred Lede ni g, Potem se zbor zaključi.
— (Volitve na Hrvatskem.) Danes razen „Agramer Zeitung" uesmo dobili nobeuega hrvat skega lista, kar je vsekako jako zgovorno spričevalo za Zagrebško državno pravd ništvo. Pol urad' nemu glasilu posnamemo, da se volitve za vlado jako ugodno vrše, saj drugače tudi ni bilo pričakovati. Kdor ima vso silo v rokah in jo rabi brez ozirno, bode lahko nadvladal. Zategadelj je več nego smešno, ako „Agramer Zeitung" piše, da se stranka prava vzdržuje po samem terorizmu, kajti to je tr ditev, katere urednik Schlesinger menda sam ne verjame. Takozvana „narodna stranka" imela je včeraj že blizu 40 mandatov, centrum zmagal je v Sisku, kjer je voljen veletržec Nikola Šipuš. V Karlovci in v Samoboru izvoljena sta kandidata stranke prava dr. Ivan Banjavčič in trgovec Ba ho v a c. V Našicah prodrl je jednoglasno grof L. Pejačevič, ki je kandidoval na svojo roko. „Narodna stvanka" pridobila doslej 12 sedežev, mej njimi Varaždin.
— (Nova oklop niča.) Prve dni meseca julija pride cesar v Pulj, da bode osobno prisoten, ko bodo novo oklopnico „Cesarjevič nadvojvoda Rudolf" v morje spustili. Rečena velika oklopuica drži 6870 ton, stroji imajo 6500 konjskih sil, vsa ladija je od domačega gradiva in stoji nad 7 milijonov goldinarjev.   Na krovu bode imela tri teške,
6 srednjih, 2 lahka kanona in 11 Nonlenfeltovih brzostrelk.
— (Nov strokovni list.) Da bi pospe'-e vala razvoj poljedelskega in gozdarskega šolstva, namerava visoko c. kr. poljedelsko minister^tvo izdavati časopis, ki bi razlašal uradne odredbe, poleg tega pa se zlasti pečal s strokovnim šolstvom, pri-občeval razprave o organizatoričnih vprašanjih in nalogah, strokovno obravnaval posamezne predmete ali celotne učne načrte, kakor tudi lokalne zadeve posameznih naprav domaČe države ter konečno objavljal drobne vesti strokovne vsebine itd. Tak>ea program zasluži z ozirom na moči, ki bodo sodelovale pri Časopisu, gotovo popolno pažnjo vseh, ki se pečajo s poljedelstvom ali gozdarstvom. Podrobni podatki o izhajanji in naroeevanji tega strokovnega časopisa se naznanijo pozneje.
— (Iz Š m ar M na pri Litiji) se nam pi?e. da so izmej onih 11 osob, ki so bile dne 9. t. m. vsled eksplozije smodnika ranjene, trije '/.e umrli. Ostali trpe grozne bolečiue, strežeta jim dve usmiljeni sestri iz Lljubljane. Izmej pogorelcev je bii samo jeden zavarovan.
— (Kmetijsko predavanje v Boh in j sk i Bistrici) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 19. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu.
— („Krško bralno društvo") napravi skupno z godbenim klubom in s pevci dne 19. junija t. 1. „izlet v Sen t J a mej kjer bode ob 4. uri popoludne „Koncert" na vrtu gostilne g. Jos. Zagorca. Ustopnina 30 kr. za osobo. Prijatelji in ljubitelji godbe in petja se uljudno vabijo k obilni udeležbi. Pri slabem vremenu prestavi se izlet na  prihodnjo nedeljo t. j. 26. t. ni.
Slavno uredništvo! Na podlagi § 19. tiskovne postave vnovič zahtevam, da se v prihodnji številki „Slov. Naroda" objavi sledeči popravek:
V „Slov. Narodu" se je v letošnji 129. št. ▼novic trdilo, da sem jaz dopisnik „Tngesposte" in ,Neue Fr. Presse". Ta trditev je skoz in skoz neresnična
V Ljubljani dne 15. junija 1837 Prof. Wilh. Linhart.
Gosp. prof. Linhart nam mora že dovoljevati, da kljubu njegovemu popravku svojega mnenja v tej zadevi ne predrugačimo.
Uredništvo „S 1 o venskega Naroda".
Telegrami »Slovenskemu Narodu*';
Zagreb 15. junija. Župan, dvorni svetnik Badovinac iz službe odstavljen.
Zagreb 15. junija. Župan Badovinac včeraj od bana brez vsacega motiviranja odstavljen. V tem oziru pojde deputacija h kralju, obstoječa iz prvih meščanov in najodličnejih plemeni tašev, prosit za ubogo Hrvatsko usmiljenja in pomoči pred madjarskim nasilstvom.
Dunaj 15. junija. Kakor „Frćindenblatt" piše, je poročilo v „Temps", da hoče Kalnokv proti angleško-turškemu dogovoru ugovarjati, neosnovano.
Berolin 15. junija. Cesar dobro spal, se ugodno počuti.
London 15. junija. Nemškega cesarje-viča obitelj danes zjutraj izkicala se in se dalje v Nonvood odpeljala.
Bruselj 15. junija. Zbornica vsprejela zakonske načrte o državnih utrdbah z 81 proti 41 glasom.
Rim 15. junija. Vlada predložila zbornici predlogo, v kateri zahteva 20 milijonov kredita za Afriko.
KrakOVO 14. junija. Otvorjeivje vseučilišča bilo jako slovesno. Po maši, ki jo je služil škof Zalesiri, šli so vsi deležniki v slovesnem sprevodu na vseučilišče, kjer je minister Gausch rektorju ključe izročil. Slavnostne govore v „auli" pričel je škof Dunajevski, izražajoč željo, naj vseučilišče vztraja v ljubezni do vladarja. Minister Gautsch poudarjal v nemškem govoru, da pomenja našega cesarja vladanje za vseučilišča dobo preporoda, novega cveta Rektor grof Tarnovski izrekel je zalivalo cesarju, dobrotniku vseučilišča, vladi, posebno pa ministru Gautschu, naposled namestniku in končal z živioklicem na cesarja. Potem izročila ministra
Dunajevskega spominska knjiga in doktorske diplome častnim doktorjem, mej katerimi je tudi minister Gautsch.
Beligrad 14. junija. (Politische Corres-pondenz:) Novo ministerstvo zmatra za svojo glavno ulogo, da se uravnajo in zboljšajo srbske finance, da se pa ob jednem vse prevzete zaveze in dolžnosti strogo izpolnujejo.
Beroliti 14. junija. „Norddeutsche All-gemeine" piše, da novega srbskega minister-stva program vsestransko ugaja.
Sofija 14. junija. Riza bej izjavil bolgarski vladi, da se Porti neumestno zdi, da se sedaj sklicuje veliko sebranje.
LJUBLJANSKI ZVOr
»stoji (192—58)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Meteorologično poročilo.
1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
rs* a ■-i	7. zjutraj 2, pop. 9. zvečer	742-84 mm. 740 42 mm. 74008 mm.	16 8" C 26 2 C 18-6° C	hI. svz. si. jz. Bl.jZ.	jas. ja8. jas.	-0-00 min.
Srednja temperatura 20-5°, za 2*1° nad uormalom.
3D-u.rLaJsls:si borza
dne 15. junija t. 1.
.Izvirno telegraficno poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 81*75 — gld. 81B0
Srebrna renta.....„    83— — „ 8280
Zlata renta......                             „   11280 — „ 11250
5°/0 marčna renta ....     „    9710 — „ Hti-95
Akcije narodne banke   .   .    „   h' 5-— — „  885-—
Kreditne akcije.....9   284-40 — „  284 —
London........                                  „   126 80 — „  126 65
Srebro........„    —'— — „    —'—
Napol.  .   . .....                           „    10-06'/, — „ 1004V,
C kr. cekini......„      5-98 - „ 597
Nemške marke.....„    6215 — „ 6222«/,
4% državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 129 gld. — kr
Državne srečke iz 1. 1864          100   „ 162 „76 „
Ogerska zlat* renta 4%...... 102 „35 „
Ogerska papirna renta 5"' „   .   .   .   .   . 88 „  05 „
">', Staj r rs k e zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „50 „
Dunava reg. srečke 5°/o •   •     l'10 K'd. 117 „  — m
Zemlj. obč. avstr. 4ViV« z^tl zast- nsti • 126 »50 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „   — 9
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „50 „
Kreditne srečke.....100 gld. 176 „  50 „
Rudolfove srečke.....10   , 18 „  75 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 105 »60 n
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 231 „ 75 m
Trije izvoženi koleslji, dva tovorna voza in nekaj angleških komatov
produ ete po ceni (447—1)
v Igriških ulicah hiš. št. 4.
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra ln ;ak<> priljubljenu avstrijska družba. Pri primemo uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vpra->.u. .1 pod N. 1h«7" poslati temu listu.        (70—40)
Po dražbi se prodado
v hotelu EVROPA
dne is. junija razne stvari, kakor: (448—1)
sodov za čez 1000 veder, od 20—80 veder vsebine, omnibusi, ekvipaže, zrcala, ledniki (Eiskasten), vodna tromba, pipe, slatinske pušice, železni deli, tudi rabljiva steklena in porcelanska posoda, postelnjaki itd
Ženitvena ponudba.
Hamec, 30 let star, mesarsk posestnik v piijaz- J
nem kraji poleg Ljubljane, želi v zakon dobiti to- .~
*] varSico, katero bi veselilo gospodinjstvo  mesarije. ?
^ Ker gospodinje potrebujem, pa mi opravila ne pri- j
f puščajo, da bi je osebno iskal, razglašam to ponudbo j
* h pristavkom, da se pridna žena more zadovoljnega *
* življenja pri meni nadejati.   Poleg poštenja, zdravja j*
£   in hišne pridnosti želim, da bi nevesta k mesariji K
r1  kakih 3000 gld. priženila, vender bi mi tO ne bila ^
1 glavna stvar.   Vse drugo tova se pod zagotovilom *
zveste molčljivosti po pismih, ki naj &e pošiljajo z £ napisom N. I.. ponte restante Mpotlnja Mlak«.
Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmann-a & Bamberg-a
v Ljubljani
priporoča  svoja  zelo vspešno učinkujoča
umetna gnojiva, kostne mote in superfosfate
po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpoilje cenilnik in prospekt.
NO/2
t
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo ae
Jerćieev! zbrani \
po znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Koman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smiikova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. bolidu. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa poveš; iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec.  Povest  iz  domačega življenja
kranjskih Slovencev, — II. Grad Roj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 18. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: L Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter
Jokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. rta tz življenja političnega agitatorja.
Zvezek po 60 kr., ---s/ Dijaki
eleg. vezan po I gld. / /Vfek \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / fa*tT| \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina J 150 kr. izvod, ako
za posamični ne ve- \ ^CJfc^fe>/ s' naroče" skupno zani zvezek 5 kr., \^ww|fPy najmanj deset izza vezani  10 kr. vodov.
Prodajajo se v (79—21)
NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg. Gledališka stolba.
(151—11)
Na prodaj je lep
bicycle,
54 visok, firme Bremer, H. D. F. Hlllmer A fooper,
ki je stal nov 250 gld. — Več pove upravništvo ,Slovenskega Naroda". (438—2)
Zobozdravnika Paichel-a
nstni in zobni preparati.
(Ustnovodna esenca in zobni prašek.)
Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, zabrani jo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo.
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krva-venje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cenit steklenici zobovodne esence 1 gl.„ ftkateljci sobnega praška ho kr. (238—20) Dobiva se v ordinacijskem prostoru pri Hradeckega mostu v Ktiblerjevi hiši L nadstropje, pri lekarji Svobodi in trgove! Karlnger-jl.
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajcče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah Hroti bradovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen. — jV Cena škatljici 60 kr. a. v. ~M
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingu pri Dnnaji.
Pristnega imajo v Idubljaul J. Swoboda, TJ. pl. Trnkoczv; v Rudolutvem D. Rizolli; v Celoyci A. Egger, W. Thurunvald, P. Birnbacher; v Brezah A. Aichinger;  v Beljaku F. Scholz; v Wolt"s-
bergu A. Huth. Pristen sauno9 če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ,9L. Luserjev obliž (flašter) mm turiste**. (411—2)
Tujci:
14. junija. Pri fffeoutu Kronber-ger, Brunbauer, Kojer z Dunaja. — Kočowrek viz Globoke. — Hauša s (Jedkega. — Zitz, Stern, Pod-pescbnigg, Skorb, Pirker baron iz Gradca. — Schla-genhaufer yiz Beljaka. — Mechem, Cernik iz Novega merta — Leskovic iz Idrije.
— Mlekuž  Starega trga.
— Grilc iz Vač. — Sarao iz Trsta. — Maver z Reke.
— Struckel iz Trebiča. — Krautnor iz Vorarlberga.
Pri t Fiscber,
Fleischer, Pollak iz Budimpešte. — Filipp iz Kauize.
— Raziuger  iz Kočevja.
— Bachim, Kveitner iz P ulja. — Mausner iz Szeg-Kz;irda. — Maschek iz Tržiča
Pri Vlrnntu: Jagodic z Dunuja. — Reiniger iz Kavna. — Klun iz Ribnice.
Pri avstrijskem «•«■-I Miirji: Dobrin iz Loke.
BRATA BBERL
prodajata najboljše in najcenejše
oljasaOk^o barv©
lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čo|>ice ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—97)
, LJUBLJANA.
Za franviMkanMko cerkvijo, v niftl T TITI) T T A nT A KOHpoilH J. Vilkar-jn liin. Htev. 4.  JjJ UD L J illl ii.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
F. n. gospodom členom oi. HII.
od leta 1869—1880.
(Zavarovanje kapitalov na tloživetje in slnčaj smrti.)
pripada
10°o dividenda.
Ta dividenda izplača se od one zavarovalnine, ki je bila odšteta v letu 1886., na podlagi §. 3. pravil odd. I. in II. od 1- juuiivurJA 1887 počenši na one police, ki so dosle ostale v veljavi, na ta način, da se od pobotnice, ki so plačilne v letu 1887., od 1. julija 1887 počenši odračuni 10°/0 od zavarovalnine.
Oui gospodje členi, ki so že plačali svojo celoletno zavarovalnino za leto 1887., morejo si spadajočo 10% dividendo kedarkoli hočejo dati izplačati pri osrednej blagajnici banke „Slavije".
V PRAGI, 18. maja 1887.
vzajemno zavarovalne banke
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Glavno ravnateljstvo
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne