Poštnina plačuna v gotovini. Posamezna Stevi'ka i din. Versko obnovitveni tečaj v Kranju Pred nekaj dnevi se je končal V Kranju tečaj, ki je imel namen preobraziti, obnoviti m utrditi slovensko katoliško inteligenco. Kakor se je lepo začel, tako se je tudi lepo končal: kajti pripravijalemu odboru, ki je imel te dni največ dela in skrbi. je predsedoval g. prof. Tine Fortuna, ki Je v teh stvareh že dovolj izurjen. Knt uvod k temu tečaju je na Veliki Šmaren zjutraj daroval prevzvišeni belgrajski nadškof dr. Ujčie slovesno Vi »f.ivsko sv- mašo. Slovesen vhod nadškofa iz župnišča v župno cerkev je bil za Kranj nekaj izrednega, zalo se je nabral gost špalir ljuti. Na koru je med mašo lepo prepeval: ..Missa Loretto" kranjski cerkveni zbor pod vodstvom g. Liparja. Na praznik popoldne so že začeli prihajati prvi udeleženci. Naravnost velik naval pa je bil v petek zjutraj, tako da so imeli V informacijski pisarni, ki je ves čas brezhibno delovala. Vse polno dela. Tečaj sam se je začel v petek 16. avgusta ob poli 9 uri v novi deški ljudski šoli, ko je dr. Stanko Zitko. pozdravil visoke goste, med njimi belgrajsfkega nadškofa dr. Ujčića. la-vantinskega škofa dr. Tomažiča in našega škofa dr. Rozmana; dalje ljubljanskega župana dr. Adlešliča, okrajnega glavarja dr. Vidica in kranjskega župana Češnja. Uvodno predavanje je imel ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman z naslovom: Svet kliče po obnovi. Teran predavanju je sledilo preda vh: nje: Razkroj na zapadu. Vzporedno sliko razkroja na vzhodu je prikazal član gospodarske delegacije v Moskvi g. Ivan Avsenek. Dopolnilna pojasnila k dopoldanskim predavanjem so dobili zborovalci na popoldanski debati. Po zanimivi debati je bilo predavanje belgrajskr-ga nadškofa dr, Ujčića o prvenstvu nauka 0 socialnih stvareh. Za njim je govoril o protialkoholnem gibanju, duh. svetnih Janez Kalan iz Ljubljane, Zvečer ko je legel na mesto mrak, pa je g. Ham. odpeljal tečajnike na Sniarjetno goro kjer so zakurili ogromen kres, ki se je videl daleč naokoli. Veselo petje je spremljalo kresovanje. s pesmijo so se vračali kresovalci nazaj v mesto. Drug! dan so se predavanja nadaljevala. Zjutraj so prišli spet številni novi prijavljen-ci, tako da je bila predavalnica nabito polna. Ob poli 8 uri zjutraj je daroval za udeležence sv. mašo belgrajski nadškof dr. Ujčič. Prvi je govoril o orgamVaciji razkroja prof. Ernest Tome, ki je v daljšem govoru razložil in razčlenil način, kako razdiralne struje postopajo. Drugi govornik je bil bogoslovni pr:>fesor fe Maribora g. dr. Ivan Hohnjec, ki je v svojem izčrpnem govoru pokazal vdor liberalizma med nas. Nato je bilo predavanje glavnega uredika „Slovenca" g. dr. Ivami Ahči-na. Za svoje predavanje je žel veliko odobravanje med zborovalci. Popoldne se je tečaj nadaljeval z debato o dopoldanskih referatih. Med govorom ravnatelja g. Gabrovška je vstopil navdušeno pozdravljen prosvetni minister g. dr. Anton Korošec, ki je bil tudi pri naslednjem govoru gimn. ravnatelja dr. Karla Capudra: O nujnem razpadu zmotnih idej. Zvečer je bila zborovalcem na čast prirejena slavnostna večerja. Med večerjo je bilo izrečenih več pozdravov od zastopnikov, med drugimi pozdrav podpredsednika g. dr. Jože Her-forta, zastopnika narodnega odbora KA in. dr. Ribarica, mestnega župana g. Karla Cesnja in tajnika narodnega odboru KA za Hrvatsko univ. profesorja dr. Jesiha, ki je v imenu katoliških Hrvatov v prisrčnih besedah čestital k tako uspelemu zborovanju naših katoliških iuteligentov. V nedeljo zjutraj se je tečaj nadaljeval po običajnem sporedu. Zjutraj ob poli 8 uri je darova«! za zborovalce sv. mašo univ. prof. dr. Odar Alojzij, ki je obhajal med mnogimi* tečajniki tudi gradbenega ministra dr. Kreka. Predavanja so se začela ob poli 9. uri Prvi govornik je bil g. prof. Alojzij Strupi, ki je predaval o napačnem reševanju katoliške edinosti. Med predavanjem1 je prišel v dvorano minister g. dr. Miha Krek, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravili. Nato je govoril g. dr. Jakob Rihtar o temi: Brez načelne katoliške edinosti. Zadnje predavanje je imel mariborski vladika prevzvišeni g. dr. Ivan Tomažič, ki je v svojem predavanju: Kaj nam je storiti, podal smernice sta bodoče delo. Po popoldanski debati, je govoril kanonik g. dr. Alojzij Zupan: Papež - temelj katoliške edinosti. Za njim je predaval g. dr. Jože Basa .i: Da bomo zopet eno. S tem je bil zaključen prvi del tečaja. Po predavanju so šli vsi udeleženci v župno cerkev, kjer je kranjski dekan g. Skerbec ob asistenci opravil litanije in zahvalno pesem. V ponedeljek je bi akademski dan. Obravna-■vala so se pereča vprašanja akademskih struj na unUerzah: v Ljubljani, Belgradu in Zagrebu. Posebej se je obravnavalo tudi vprašanje naših organizacij do KA. Predavali so akademiki. Ob zaključku tečaja se moramo zahvali'i nekaterim osebam, ki so tako požrtvovalno delovale za tečaj, da so bili udeleženci zadovoljni in da so iz Kranja odnesli najlepše spomine. V prvi vrsti gre zahvala g. prof. Fortuni, predsedniku pripravljalnega odbora, ki je žrtvoval velik del svojih počitnic za uspeh tečaja Najlepša zahvala gre tudi g. dekanu Matiji Skerbcu, županu Česnjtu, g. upavitelju Petru Potočniku, ki je dal na razpolago krasne prostore nove šole. g. Francu Gorjancu, ki je veliko pripomogel za uspeli komerz. Prav prisrčna zahvala pa naj bo izrečena požrtvovalnemu g. Hamu. ki je tako lepo skrbel za oddih in dobro voljo tečajnikov in ga bodo ohranili gotovo v najlepšem spominu. K uspehu pa je veliko pripomogel reditelj-ski zbor, ki so ga tvorili akademiki in dijaki. Prijazno so se odzvali prošnjam za streho in prehrano Dijaški zavrni. Marijanišče, Delavski dom in skrbne kranjske gospodinje. Bog jim plačaj! m Bojevniško slavje na Brezjah in blagoslovitev nove postaje Otoče-Bresje Kar običaj je že, da se slovenski bojevniki iz svetovne vojne vsako leto zberejo pri Kraljici miru na Brezjah. Letos so še posebno radi prišli, ker so ji imeli veliko povedati in jo prositi. Pa tudi veliko se jih je zbralo ob Njenem svetišču. —— — — 2e v soboto zvečer je prišlo na Brezje okoii 3000 bojevnikov in drugih romarjev. Okrog 6 ure se je pripeljal med nje tudi minister in predsednik senata g. dr. Anton Korošec. Pozdravil ga je odbor Zveze bojevnikov z g, prof Mirkom Ratejem na čelu. Napočilo je krasno nedeljsko jutro. Nove trume romarjev so se valile na Brezje. Okoli 10.000 jih je prišlo. Prostor pred cerk\ijo je bil svečano okrašen. Poleg državnih so se vile tudi slovenske zastave. Ta dan je bilo slovesno blagoslovljeno in otvorjeno novo postajno poslopje Otoče—Brezje. To dejstvo je vso slovesnost na Brezjah še bolj povzdignilo. Prostor okoli poslopja nove postaje in poslopje samo je bilo kar najlepše okrašeno. Ob 8. zjutraj se je zbrala velika množica ljudstva, da prisostvuje blagoslovitvi in otvoritvi1 nove postaje in Marijinega stebra poleg postaje. Nekoliko pred prihodom vlaka so se pripeljali ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, sreski načelnik g. dr. Vrečar, gvardijan in rektor Marijinega svetišča na Brezjah g. dr. P. Hadrijan Kokolj, g. dr. P. Roman Tominec, župana občino Brezje in Ovsiše gg. Špendov Ivan in Marčun Ivan ter predsednik „Tujsko-prometnega društva Brezje" g. Grašič Ignac. Okoli tri četrt na devet je pripeljal otvoritveni vlak z okrašeno lokomotivo na čelu, ki je nosila napis: „Otoče — Brezje". S tem vlakom so se pripeljali: prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rozman, direktor ljubljanske žel. direkcije g. ing. Rudolf Kavčič in drugi.. Godba je zaigrala dobrodošlico. Gg. škofa, bana in žel. direktorja so pozdravile deklice v narodnih nošah in jim po-darile krasne šopke. Za tem je pozdravil častne goste v imenu občin Ovsiše in Brezje ovsiški župan g. Spendov, za njim pa rektor in gvardijan g. dr. P. Hadrijan Kokolj. Zahvalil se je g. banu za pomoč in razumevanje, g. direktorju Kavčiču pa za zasluge, ker se je s toliko ljubeznijo m vnemo zavzel za to postajo. Končno je spregovoril še g. direktor Kavčič, ki je podal zgodovino razvoja postajališča na Oto-čah in prosil nato g. knezoškofa, da blagoslovi novo postajo. G. škof dr. Rozman je nato ob asistenci 4 duhovnikov blagoslovil postajo in posebej še Marijin steber. Po končani blagoslovitvi je. g. direktor Kavčič otvoril postajo in jo izročil prometu. Posebej moramo pripomniti, da so steber, ki je lesen, umetniško in zastonj oko-vali pridni Kroparji. Po končanih slovesnostih na Otočah so se častni gostje in ostala množica podali na Brezje, da prisostvujejo še slavju bojevnikov. Na Brezjah je pozdravil g bana in g. škofa predsednik Zveze bojevnikov g. Mirko Ratej. Ob 10. se je pričela sv. maša na prostem, katero je daroval škof dr. Rozman. Med sv. mašo je imel krasno pridigo, ki se je nanašala na nedeljski evangelij. Med službo božjo je igrala godba iz Svetij pri Medvodah pod spretno taktirko g. Dolinarja, pel pa je pevski zbor bojevnikov. Po sv. maši je g. škof opravil molitve za pokojne slovenske bojevnike. Godba je zaigrala nekaj žalostink, pevci pa so zapeli večno lepo „Oj, Doberdob". S tem je bilo slavje bojevnikov na Brezjah končano. Udeleženci so se razšli po raznih lokalih in obujali spomine na minulo svetovno vojno. Vse popoldne jim je marljivo igrala godba. JVestfalski ixseljeneki se »ahvaljujejo V svojem in, v imenu svojih malih varovancev izrekam najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli do uresničenja lepega in pestrega načrta za naše skoro tri dnevno bivanje v kranjski občini in njeni prelepi jkolici. Polni hvaležnosti mislimo na neutrudljive kranjske študente, ki niso štedili s koraki, ko je bilo treba trkati na dobra srca in za nas prositi. Prav iskrena hvala zlasti g. županu in odbornikom občine Kranj, ki so nam tako izdatno priskočili na pomoč. Posebno zahvalo za gostoljubje dr. Zontarjevim, g. Ramtu, č. s. šolskim sestram, restavraterju pri „Stari pošti", v Preddvoru, zlasti g. dr. Vogrincu, ki nam je s toliko prijaznostjo razkazoval zdravilišče Golnik. Nepozabno nam bo petje na g robe h Prešerna in Jenka in v restavraciji. Prav topla zahvala gospodu Gojku Pipenbacherju za krasno razlago prelepih filmov o lepoti naše zemlje. Z ljubeznijo se bomo seznanjali z obema podarjenima knjigama, s Prešernovimi poezijami in „Junaška doba Slovencev". Prav iskren: „Bog plačaj I" zlasti gospodu dr. Megušarju za vsestransko pomoč in razumevanje in Upravi tiskarne ..Tiskovnega društva". Ko bomo kdaj pozneje v našem črnem Meer-beeku brskali po spominih, nam bodo dnevi, ki i smo jih preživeli v Kranju sončni žarki, ki nam bodo osvetljevali pot. Bili so lepi, nepozabni kranjski dnevi; podaril jih je skrbni Oče, ki je sam poklical na delo tolikih dobrih rok in blagih src. Vsem kličemo naš hvaležen: „Bog plačaj!" Z molitvijo se hočemo vseh dobrotnikov prav posebej tudi s starši mojih varovancev še v Mecrbecku spomniti. Hvaležna Marija Ažmanova, izs. učit. Jubilej uglednega moia Dne 17. avgusta 1940 je minulo 60 let, odkar je zagledal luč sveta v Prebačevske.m mlinu Jernej Novak. Kakor odrasel mladenič se je priženil v Trboje k Purgai ju. Spomladi je praznoval 30 letni jubilej svoje poroke s tamkajšnjo posestnikovo hčerko Frančiško Molj. Vsestransko napreden gospodar je dvignil svoje gospodarstvo na visoko stopnjo. Vnet za vse dobro in koristno je povsod podpiral krščanske naprave in ustanove. Naročen je na dobre časopise in je odbornik pri raznih društvih. V krajevnem šolskem odboru je večletni! predsednik, član je: občinskega odbora, mlekarskega in čebelarskega društva in vseh domačih društev član in podpornik. Kot neupogljiv krščanski pobornik je mnogo prestal pod prejšnjim režimom. Vklenjenega so vodili s starejšim sinom onkraj Save po mavški fari v veliko veselje nasprotnikov, zlasti pa še tekmecev za „purgarjevo" posest. A vse je prestal stanovitno in možato, dobro vedoč, da „vremena Kranjcem bodo se zjasnila." — Kot skrben gospodar je kot cerkveni ključar veduo in povsod trdna opora domačemu župniku. In ko bo 60 letni jubilant v domači rojstni hiši v nedeljo dne 25. avgusta obhajal svoj po-poinembni slavnostni dan, skupaj s svojimi brati in sestrami. Brat Peter je i. avgusta obhajal 50 letno slavje, naš Jernej 60 letnico sestra Marija pa 70letnico. Bog živi vse 3 jubilante, zlasti pa trbojskega Jerneja še mnoga leta zdravega in čilega v podporo domače hiše in družine, v blagor domovine in čast cerkve. ' * 8. septembra 1.1. bo v prid Obrtnega doma v Kranju OBRTNIŠKA TOMBOLA 800dtu8. STRAN 2 »GORENJ ECt Potrebna je nujna pomoč tekstilnemu delavstvu Stanje tekstilne Industrije in poloma} delavstva. Va konferenci v Kranju so bili sprejeti vamni sklepi »a imboljšanfe obUojeiega stanja* \ ponedeljek zvečer se je v dvorani hotela .Stara pošta" vršila konferenca obratnih /»up mkuv in starešin iz raznih tekstilnih podjetij na Gorenjskem severno od Ljubljane Konferenco jtej sklicala Dedavsku zbornica, ki je enako konferenco izvedla v nedeljo v Mariboru za štajersko stran. Namen teh konferenc je bil, da se točna ugotovi položaj tekstilnega delavstva v 1. 1939 in 1940 z ozirom na razne redukcije, dopuste in skrajšanje delovnega časa, kar vse izhaja iz sedanjih vojnih rnznier v Evropi, in pa da se z ozirom n« ta nastali položaj sprejme primerne sklepe in ukrepe v zaščito in zavarovanje delavskih interesov. Pomoč tekstilnemu delavstvu jc namreč nujno potrebna. Poleg zastopnikov Delavske zbornice so se konferenc? udeležili predstavniki strokovnih organizacij: ZZD, JSZ in NSZ ter obratni zaupniki in zaupnice iz sledečih podjetij: Beer -Hribernik St. Vid. -Štora" St. Vid in Gameljne. Škofjeloška predilnica, Industrija platna Jarše, Metlic — Miklavc Medvode, (>laiizmunn — Gassner Tržič, Jugobruna, Inteks, Jugočeška in Sire iz Kranja. Konferenco je otvoril g. Megla, ki je pozdiu-vil zastopnika Delavske zl>oni.ice iz Ljubljane g. Stanka, vse zastopnike strokovih organizacij, obratno zaupnike in starešine ter ostale udeležence. Takoj je podal besedo g. Stanku, ki je v svojem zanimivem in izčrpnem poročilu točno orisal položaj tekstilne industrije na eni strani in položaj tekstilnega delavstva n« drugi strani. To poročilo je zanimivo tudi za neprizadete in ga objavljamo v obširnejšem iz vlečku. G. Stanko je ifevajal: Namen konference Namen obeh konferenc v Mariboru in Kranju je ta, da se takoj podvzame primerne ukrepe v odpomoč delavstvu. Delavska zbornica si bo te sklepe tudi osvojila. Na konferenci v Mariboru v nedeljo je bilo soglasno poudarjeno, da so naloge zaupnikov in organizacij trojne: 1.) Delavstvu je treba takoj pomagati: 2) Za bodoče je treba preprečiti slične udarce v tekstilni industriji; 3.) konferenci v Kranju in Mariboru naj predlugata, da se doseže prilagoditev mezd z ozirom na naraščajočo draginjo in da so na novo urede delovni pogoji v tekstilni industriji. Stanje v tekstilni industriji Kakšno je stanje v tekstilni industriji in kakšen je položaj tekstilnega delustvu? Tekstilno industrijo in z njo vred delavstvo sta v letu 1939 in 1940 zadela dva huda udarca. V letu 1939 se je položaj poslabšal rudi pomanjkanja surovin na račun neodobrenja deviz po Narodni banki. Deloma je to bila posledica neurejenih razmer in pesimističnega gledanja v bodočnost, deloma pa so devi/e porabila druga ministrstva in so se industriji dodeljevale šele v drugi vrsti. Tekstilna industrija je v letu 1939 imela ogromne zaključke v inozemstvu, katerih pa ni mogla izrabiti, ker ni dobila potrebnih deviz. Te so bile odobrene šele kasneje. Na ta način je nastal izpndek okrog 200 milijonov din, ker se je cena surovinam tako dvignila, da je industrija morala doplačati gornji znesek. Zato je bila industrija nekoliko bolj protivna raznim povišanjem plač in dokladam. Nekatere tovarne so plače nekoliko zvišale tako, /a 10*/o ali dvakrat po 025 din, druga podjetja pa prav nič. Naši dobavitelji tekstilnih surovin Glavni dobavitelj za nus je bila Avstrija do priključka k Nemčiji, potem Sudetiki kraji,, Ccško-moravski protektorat. Odtod smo dobivali veliko surovin. Težke posledice je povzročila angleška blokadu ob koncu lanskega leta. Sele sedaj je prostih 1 milijon kg surovega bonbtla V Trstu. Naša industrija se je zato morala obrniti v Sredozemski bazen. Tuko smo dobili "00 ton bombaža iz Grčije, 30O0 »on ga bo dobavila Turčija. V teku so pogajanja s Sovjetsko Rusijo za bombaž v vrednosti 1 milijona dolarjev to je približno 2000 ton. Ravno sedaj so bili poslani v Beograd vzorci, ki naj pokažejo kvaliteto, nakar se bodo začela pogajianja glede cene. V kompenzacijo zahtevajo Sovjeti naš baker in svinec, v izvozu teh surovin smo pa mi vezani za eno leto napram drugim državam. Zuto bo treba najti drug način plučila. Na dobavo ruskega bombažu se računa šele proti koncu leta. Drugi važni dobavitelj bombaža je Kaliju, ki je fungirala kot prekupčevalec in ima le vodno pripravljene ogromne količine bombaža in preje zu izvoz (okrog 50.000 ton). Do začetki; evropske vojne v lanski jeseni je veljal bombaž iz Italije 9 lir za kg, do mesca junija, ko je Italiju stopila v vojno, je bil |h> 15 lir. Po svojem vstopu v vojno pa je Ita- lija izjavile, da vm sklenjeni dogovori ne veljajo več, da se hoče na no«) pogajati. Pred kraitkuu »O M im bledu vršila pogajanja z italijansko delegacijo, ki je zahtevala, naj se ta bomba/, ki jr bil že kupljen, še enkrat kupi. Naša delegacija ni mogla pristati na takšno jKidražiteV, ki bi znašalu f>() do 70%. in, je odklonili pogujanja. Postavila jetzahtevo, naj se izvrše vsa naročila dogovorjena do 3. juniju še po staiili cenah. Za nova naročila se bodo glede ceno vršile pogajanju. Izgleda, da bo prišlo do obnovo pogajanj z i t« lij -j, da bo naša tekstilna industriju lahko obratovala normalno. Slovaška num jc ponudila 100 ton preje, toda po din 53. — za kg. Koliko bombama potrebujemo? /a normalno obratovanje uvažamo okrog 20.000 surovega bombaža in 20 do 23.000 ton bombažne preje. Uvoz preje pa zadnje čase pudu. ker jo nuša domuča industrija sposobna, du do H0% surovega bombaža predelu doma-kako smo uvažali lani, kuko pa letos, kažejo naslednje številke: V prvi polovici leta 1939 smo uvozili surovega bombažu 9770 ton, v prvi polovici 19*0 pu 3447 ton, to je 30»/0: bombažni' preje smo uvozili 787« ton, v letu 1940 41S8 nje s strani oblasti, to je banovine. Uredba o postopanju pri omejevanju obrata naj se takoj izda. Vsak delodajalec naj bi vsaj 14 dnj prej obvestil bansko upravo in poročal o gospodarskem stanju in navedel način redukcije. Banska uprava bo skušala najti kompromisno rešitev. Tekstilna industrija je v preteklih letih dosti zaslužila, da sedaj podpira delavstvo vsaj 2 mesca. Podporni sklad Ta uredba naj bi skušala izboljšati položaj delavstva za že izvršene redukcije. Treba pa se je pripraviti tudi za bodoče slične dogodke. Zato naj se ustanovi poseben podporni fond in sicer samo za Slovenijo. V ta fond naj prispevajo oblasti kot banska uprava, dalje socialni zavodi kot je Javna borza dela, delodajalci in tudi delavci sami. Če bi industriju prispevala samo pol odstotka fakturnih zneskov, bi se v dveh do treh letih zbral v Slovenji fond okrog 50 milijonov din. Predlogi mu izboljšanje položaja Konferenca v Mariboru si je osvojila naslednje sklepe: 1.) konferenca delavskih zastopui- ton; svilene preje v 1. 1939 1484 Ion, letos pa | kov naj zahteva od tekstilnih podjetij, da dnjo ,M61 ton. Nomčiju nuni danes dobavlja bombažno prejo le pod pogojem, če kupimo določen kontigont tekstilnih izdelkov. Enako zahteva tudi Italija. Vse to pa povzroča konkurenco naši domači industriji. Kakšen je polomaj tekstilnega delavstva? 1/. poročil obratnih zuupnikov in strokovnih oiguni/ucij zvemo, da so se redukcije po ne-kutenh obrutih izvedle brez potrebe. Nekatere tOVaraC imajo surovin še zu 6 mescev ali pa ono leto, kljub temu pa so uvedle počivanje, delo 3 dni v tiduu, ali brezplačen dopust. To vse so samo špekulacije na račun zvišanja cen izdelkom. Iako postopuuje je treba strogo obsojati in na vsuk način onemogočiti. Modem ko nekatera podjetja še danes v polnem obseg« obratujejo, druga počivajo, v Mariboru pa je celo neko podjetje stroje, demontiralo in jih spravlja v zaboje, da jih odpelje driigum. Tako ravnanje je čisto naravno povzročilo pri delavstvu velikansko razburjenje. Na tem mestu naj poudarimo, da je položaj tekstilnega delavstva v Celju in Mariboru mnu go slabši kot v Kranju in v Tržiču, kjer redukcijo še niso bile tako velike. Poleg številnih redukcij delavci v Mariboru ne dobe nika-kih doklad in podpor. Si pa tudi med mariborskimi podjetniki nekatere izjeme, da posamezni tovarnarji vsaj skromno podpirajo delavstvo v njegovih težkih časih. Mod kranjskimi tovarnarji je dosedaj zavzel najbolj naklonjeno stališče do delavstva lastnik ..Tokstilindusu" g. Heller, ki je izjavil, da Je pripravljen izdatno podpirati delavstvo, ako se bodo to podpore smatrale kot odbitne davčne pistuvke. Druga podjetja zopet odklanjajo podpiranje. V Sloveniji je okrog 17.000 delavcev in delavk v tekstilni industriji1, od teh jih je že nad 7000 prizadetih /, redukcijami ene ali druge vrste. Za vso te delavce in delavke se do danes še ni ukrenilo prav ničesar. Zato naj se na tej konferenci nujno reši vprašanje: kaj je najbolj potrebno izvrštiti za izboljšanje. Polomaj hrvaškega delavstva Razmere na Hrvaškem so približno enako kot pri nas. Vendar pa je hrvaško delavstvo organizirano, medtem ko je v Sloveniji organi ran i h le 2500 delavcev in delavk, to jc 15"/», 850/0 pa se nahaja izven, organizacij. Hrvaško delavstvo je doseglo enotno kolektivno pogodbo, ki določa, nuj minimalne mezde določi ban-llrvuški ban je določil minimalno mezdo din 4 na uro. vsled česar se je splošni nivo delavskih plač dvignil. Ker se boje konkurence, sedaj hrvuški delodajalci zahtevajo, naj se mezde znižajo, ali pa naj se še mezde v Srbiji in Sloveniji izenačijo s hrvaškimi. Imda naj se uredba o postopanju pri redukcijah Zato je potrebno predvsem troje: 1.) da naše strokovno organizacije zahtevajo, naj se sklene kolektivna pogodba in urede socialne razmere. Zahteve organizacij nuj delavstvo podpre z izjavo popolne solidarnosti in vzajemnosti, le to bo v rešitev slovenskemu delavstvu; 2.) prepreči naj se v bodoče izrabljanje konjunkture s strani delodajalcev v škodo delavcev : redukcije naj se izvedejo tako da se o-mogoč.i dela v si mi vsajj skromen zaslužek: 3.) zahteva naj se nujno uredba z zakonsko močjo, ki naj zajamči v navedenih slučajih sodelova- takoj reduciranomu delavstvu takojšnjo enkratno pomoč; 2.) apelira naj na bonsko upravo, da s svojim vplivom pri delodajalcih to zi.htevo podpre; 3.) banska uprava naj skliče takoj anketo delodajalcev in delojemalcev, da se ustanovi banovinski podporni fond, ki naj 80 kasneje razširi na vso industrijo v Slove- I niji: 4.) ministrstvo za socialno politiko naj po-i skrbi, da se izda uredba z zakonito močjo o I obveznih podporah delodajalcev v letu 1939 in I 1940 reduciranomu delavstvu: 3.) zastopniki strokovnih organizacij naj skl"nojo, da se takoj začne akcija za sklenitev kolektivne pogodbe in prilagoditve plač z ozirom na nastalo draginjo. S tem je bilo poročilo g. Stanka končano. V debati, ki je zatem nastala, so govorili zastopniki Z/.D, MS/ in JSZ ter obratni zaupniki iz raznih podjetij, ki so vsi pozdravili akcijo Delavske zbornice za pomoč reduciranomu delavstvu, glede ustanovitve nameravanega fonda pa so iznesli pomisleke in bojazen, da ne bo fond zopet služil v druge namene kot pa bo ustanovljen. Pri tem so zlasti poudarili zahtevo, naj se apelira na bansko upravo, dn se bednostni fond v celoti izroči delavstvu. Medtem ko so drugi zastopniki in govorniki zavzeli dobrohotno stališče napram akciji Delavsko zbornice, je pa bil nastop govornikov in zastopnikov JSZ nekoliko preveč vehemen-ten in prav nič ne v skludu z resnostjo položaja, zlasti še, ko so dobili od strani zastopnika DZ zagotovilo, da lxdo imeli nad skladom, ki naj se ustanovi, delavci popolno kontrolo. Po govorih obratnih zaupnikov so bili gornji predlogi soglasno sprejeti. Končno so obratni zaupniki in zaupnice iz raznih obratov in tovarn podali zastopniku Delavske zbornice poročila o redukcijah, o odpustih, o skrajšanem delovnem času, o zvišanju plač in podporah, Povsod so bile redukcije in omejitve delovnega času številne in precej občutne, podpor pa skoraj nobena tovarna ni dajala. Zaključil jemo naše poročilo z željo, naj bi med strokovnimi organizacijami zavladala sloga in naj bi z enotnim, skupn'm nastopom iz-v oje vatle' vsajj osnovni pravico delavstva in pomoč v teh hudih časih. Enako želimo akciji Delavske zbornice veliko uspehu! Kranjski strelci so pridno na delu Krasni uspehi, ki so jih zadnje čase dosegli naši strelci na raznih tekmah nam pričajo, da so skoro nepremagljivi. Uspehi priznanih strelcev Košnika Stunka in Ločniškarja Hinka iz Krunza so nam v dokaz, dr. se ne motimo. Tako je med drugim na strelskih tekmah na Slov. Javorniku dne 4. avgusta dosegel Ločniškar na ..Zmagovalni tarči" s 103 točkami prvi mesto; na „Narodni tarči" z 87 zadetki (z 10 streli) zopet prvo mesto. Na zadnjem tekmovanju dne 11. avgusta v Št. Vidu nad Ljubljano je naša strelska družina priborila krasen prehodni pokal s 544 točkami. Ekipa je obstojala iz gg. Košnika, Ločniškarja in Rozmana. 2e so bili vsi trdno prepričani, da bo pokal šel v Ljubljano, ker je ljubljanska ekipa zabeleHla znamko 538 točk in ni bilo izgleda, da ga bo katera družina odnesla, posebno, ker je imela naša ekipa do prihoda Ločniškarja vsega šele 314 točk in je tedaj manjkajo še 224 točk do zmage. Ločniškar pa je poka/al, da je kos tudi največjim zahtevam. Njegova tarča je zabeležila 230 točk, ki jih je dosegel s 30 streli. Zmaga naših jo bila dobljena, veselje navzočih je bilo izredno, Na ..Zmagovalni tarči" je dosegel Košnik I. mesto s 113 točkami, a kot drugi je bil zopet Ločniškar s 1U8 točkami, tretji kapetan Per iz/ Ljubljane z 92 točkami. Na ..Narodni tarči" se jo plasiral Ločniškar s 84 točkami na I. mesto, na drugem mestu je bil kapetan Per s 83 točkami, a tretje mesto je zasedel Čeme Iv.) iz št. Vida z 82 točkami. Na tarči ..Srnjak" je bil prvi Šenica iz Domžal s 25 dosegljivimi krogi, a drugi Ločniškar s 24 krogi (tarča je bila 5 krožna). Ob zaključku tekem je sledila obdaritev najbolših strelcev pri Zaletrlu v št. Vidu. kjer so sledili navdušeni govori in • je oh prijetni zabavi prekmalu prišel čus odhodu. Vladalo je vos čas res bratsko razpoloženje. Izvedba te prve večje tekme je bila v veščih rokuh g. postajonačel-nika Prvunoviču Milivoja in drugih. Mnogo truda in dela je imel zelo simpatični orožniški narednik g. Brovč, tajnik št. Vidske strelske družino. Tudi nučin tekinovunju strelskih ekip s samo tremi strelci se je zelo obneslo. Tu sklep je izdala uprava ljubljanskega strelskega okrožju z ozirom na tedanji svetovni položal. Kakor čujemo, bo tak način prišel v postov tudi pri kranjski strelski tekmi, ki bo, kakor poročajo, drugi mesec. Ze seduj opozarjamo vse one, ki so prijatelji strelskega športa, na to veliko (biča j no, vsakoletno tekmo, za katere je znano, da so vedno poklon jena zelo bogata darila za tekmovalce v vrednosti nad din, 2000.—. U-pKtnoi da so bodo teb tekem udeležili vsi Kranjčani z okolico in daljna strelska društvu, ("as in način tekmovanja Se bo objavil pozneje. Vsem kranjskim strelcem, so za njihov trud zahvaljujemo in jim želimo še nadaljnih uspelim tudi pri okrožnih in zveznih tekmah, oko se bodo vršili'. Vsa naša javnost jih bo pri tem gotovo znatno podprla bodisi gmotno uli moralno, kak >r ddslej. Težka avtomobilska nesreča v Tržiču Sad dtla ob nedeljah in praznikih je bila grozna nesreča, ki jo zahtevala težke človeške žrtve v Jermanovi družini. Ze dolga leta se zgraža tržiška javnost nad početjem avtopre-vozniškega podjetja Kovač, ker ta nikdar ne da miru. Vse nedelje in praznike se dela. Skozi mesto drdrajo težko natovorjeni avtomobili, v mehanični delavnici pa poje kladivo in stroji. Pred par leti, na dan sv. Rešnjega Telesa je kakor v posmeh pelo kladivo prav takrai, ko jo bil v bližini evangelij in blagoslov. Šoferji skoraj ne vedo več, da so ljudje, da so pa kristjani, pa sploh ne, vsled česar je to pravo leglo komunizma. Tako so v nedeljo 18. avgusta popravljali ves dan težak tovorni avto. Proti večeru so bili s popravili gotovi. Avto je bilo treba preizkusiti. V kabino so sedli štirje šoferji ter se spustili v diru čez trg na Ljubljansko cesto. Pridrveli so do Zgornje Preske. Šoferju je odpovedal volan, izgubil je prisotnost duha. Jerman Anion, mojster pri „Peko" z ženo in 3 letno hčerko je bil na sprehodu, opazil je drveči avto, potisnil je ženo in hčerko prav trdo do žive meje oh cesti da bi se mu izognil. Vendar je že bilo prepozno. Drveči avto jc zgrabil vse tri in jih vrgel s tako silo pod cesto da jo žena odletela 60 m daleč, Jermun sam 50 m od mesta, kjer jih je zgrabil avto, otrok pa je ostal bližje. Značilno jo, da se v strmem bregu avte niti ni prevrnil, ampak je z vso silo treščil na pešpot, katero največ u|m>rahljajo uslužbenci tovarne „Peko", in naslonjen ob drevesa pod potjo obstal, Če teh dreves ne bi bilo, bi zletol prav v Spodnjo Presko. Karoserija je bila pretrgana tuko. du stu dvu šoferja imela noge izven kabine, vendar ni bil nihče ranjen, ratetl enegu, ki je držal zu volan in je bil po roki porozan od razbitega stekla. Priča dogodka je bila ga. šubertova. ki je tudi šla na sprehod z otroci in samo par korakov je manjkalo, da tudi ona Z otroci ni žitev karambola, Težko poškodovani so pa obležali Jermanovi. Zona je dobila težko n itranje poškodbe, poškodbe po gluvi in drugje. Bila je popolnoma nezavestna, Jerman sum je tudi dobil težke notranje in zunanjo poškodbe. Zlomilo mu je nogo. Hčerka je obležala nezavestna z desko v gluvi. Prepeljali so jo takoj v bol-nišnico.pa je poškodbam kmalu podlegla. Njen pogreb je bil v torek popoldne ob šestih V Tržiču. Po g. Jermanu in /ono je prišel rešilni avto iz. Kranja in ju prepeljal v bolnišnico. Zona jo šele v torek prišla malo k zavesti, o bo je glasilo zdravniško poročilo, da jo le v zelo nevarnem stanju in du bo sploh težko okrevala. Jerman sani pa je /nenkrut izven nev&rttOSti. S težko prizadeto družino vse sočustvuje in želi, du bi krivci dobili zasluženo plačilo. v GORENJEC« STRAN * TEDENSKE NOVICE Nekaj zanimivosti o savski cerkvi na Jesenicah (Konec) Pomemben za savsko cerkev je zadnji še ne opisani oltar sv. Barbare, ki je, kakor je bilo že omenjeno, brez grobka in se zato pri njem ne mašuje. Oltarna slika, ki je brez letnice, toda zdi1 se, da je iz iste dobe in od istega slikarja kakor ostale oltarne slike (iz leta okoli 1800), predstavlja sv. Barbaro s kelihom in hostijo v roki Zraven nje je meč, s katerim je bila obglavljena. Na levi v ozadju je stolp s tremi okni lin prizor obglavljenjn, nai desni rudoL kopska pokrajina (vhod v rudokop, prevoz rude, oglenica, vozček Z rudo in nekaj orodja za rudokop). Kar s slike je torej razbrati, da je sv. Barbara zuščitnica rudarjev. Obiskovalce savske cerkve bo zanimal vsaj kratek življenjepis svetnice, ki je zelo v ča-sieh zlasti pri vzhodnih kristjanih. Živela je pred letom 300 v Nikodemiji. Bila je hčerka odličnega meščana, ki je bil pogan. Ker je bila izredno lepe zunanjosti, se je oče zelo bal zanjo. Stanovati je morala v močnem stolpu stanovanjske stavbe. Ko je oče nekoč za dalje časa odpotoval, je dala sezidati v svojem stolpnem stanovanju še tretjo okno, du je s tem počastila sv. Trojico. Kopalnico je okrasila z znamenjem sv. križa. Ko se je oče vrnil in zvedel da je Barbara kristjana jo je pri priči hotel usmrtiti, toda Bog je Barbaro čudežno rešil. Morala je pa pred sodnike. Po daljšem mučenju ji je lastni oče ;dsekal glavo. Očeta je na kraju samem zadela kazen božja, da je mrtev zgrudil. Po mnenju nekaterih je sv. Barbara pokopana v cerkvi v Kijevu, po ! bodo savski verniki radi drugih poročilih pa v Piucenci v Ituliji. — Sv. | službi božji. Barburo častijo ko zavetnico rudarjev in top-ničurjev. Vobče se ji priporočamo, da nas obvaruje nagle smrti. Ta oltar je torej močno povezan z zgodovino in značajem Jesenic in okolice. Nekdanji rudarji in pluvžarji so častili sv. Barbaro pri tem oltarju kot zavetnico svojega stanu. Bolj nego doma je znana sv. Barbara pri slovenskih rudarjih izseljencih, ki so organizirani v društvih sv. Barbare. Prenovljena prižnica (v baročnem slogu) ob prvem slopu na evangeljski strani srednje ladje prijetno napolni drugače prazno ladjo. Na ozadju prižnice je pritrjena stenska ura. Ob priliki prenovitve so bile s sten cerkve odstranjene vse slike, ki so jih ob raznih prilikah darovali verniki. Radi svoje oblike in okvirjev so kazile slog cerkve. Sedaj so obešene na galeriji cerkve. Notranje stene cerkve so bile probeljene. Savska cerkev je last K1D in je vse stroške za prenovitev nosila tovarna. Naj bo vodstvu tovarne in vsem, ki so pomagali, da se je prenovitev v takem obsegu izvršila, tudi na tem mestu izrečena hvala. Obljubljena je prenovitev cerkve tudi od zunaj. Prebeljena bo kakor druge stavbe K1D. Ko dobimo še novo preprogo pred oltarjem in dva reflektorja za indirektno razsvetljitev glav. nega oltarja, bo renovacija kolikor toliko popolna. Naj bi bila prenovljena cerkev kraj. kjer se hajali k molitvi in Na Mali Šmaren v Ljubno! V nedeljo dne 8. septembra, to je na Mali šiinaren. pojde delavstvo gorenjskega kota' in iz Tržiča k Mariji v Ljubno. Na pobudo ../veze združenih delavcev" poroma jo na ta dan SOrom vse Slovenije krščanski delavci s svojimi družinami k Marijinim svetiščem, da tako na starodaven slovenski način izpričajojavno ^voje krščansko prepričanje, se poklonijo svoji za Ščitnici pred Bogom ter poprosijo za blagoslov od zgoraj pri svojem delu in pri svojih prizadevanjih. Pripravite se zalo pravočas- no za to naše romanje in opozorite nanj svoje tovariše. Tisti, ki pojdejo z vlaki, se peljejo do Otoč. Peljejo se seveda z jutranjimi vlaki, ker je sveta maša v Ljubnem ob devetih. Po maši je v slučaju lepega vremena versko zborovanje na prostem pri cerkvi. Po zborovanju bodo mnogi hoteli obiskati še Brezje. Zato bo popoldansko cerkveno opravilo zu romarje ob treh popoldne pri Marijinem oltarju na Brezjah. — Vabljeni so tudi vsi prijatelji našega delavstva. Drobne novice % Jesenic Kolonije se vračajo. V teku prihodnjega tednu se vrnejo vse počitniške kolonije. Bilo jih je kur lepo število. Občina je organizirala dve močni koloniji otrok, ki so letovali na Dolenjskem. Na pobudo OUZD v Ljubljani je Društvo za varstvo deluvske mladine (tudi s pomočjo občine) organiziralo dve manjši koloniji vajencev. Vajenci so bili nastanjeni v počitniškem domu Škofijskih zavodov pri Sv. Duhu v Bohinju, vajenke. pa V prostorih restavracije Slap Savica. Tako ni lepo in je tudi po zakonu kažnjivo. Pred dobrim mescem je bil neki vajenec pri zdravniku. Ker je bil po zdravnikovem mnenju vajenec nujno potreben počitka in boljše oskrbe, ga je zdravnik nameraval prevesti v bolniško stanje na račun OUZD. Zdravnik je nato zvedel, da pojdejo tudi letos vajenci s kolonijo na oddih. Opozoril je vajenca, naj gre še za nekaj dni v delavnico, da gre potem z vajeniško kolonijo na oddih in zdravljenje. Toda, ko je obrtnik zvedel za namero, je poklical svoje vajence in jih opozoril, da kdor pojde v kolonijo, od tistega dne dalje ni več njegov vajenec. Vajenec je moral ostati v delavnici. — Ali bo kdo zameril ..Društvu za varstvo delavske mladine", če bo v tem slučaju izvršilo svojo dolžnost za varstvo mladih delavcev?! Ali je Se kaj starega Kranja? Naše mesto se modernizira. Vsuko leto izgine kaka starinska zanimivost, ki je hranila v sebi kos kranjske zgodovine. Staro se mora umakniti novim napravam, novim pridobitvam mesta. Nekdanja Gaštejska „gmajna", katero vidimo na tolikih starih slikah, je po svetovni vojni dala prostor industriji, veliko starinskih zgradb in stavb je renoviranih, večino stolpov v nekdanjem mestnem obzidju so podrli Jelenov klanec bo moderniziran, v stari mestni hiši so letos podrli znamenite arkade nu dvorišču v prvem nadstropju, ker so potrebovali prostor za novo poštno poslopje. Nekuj starega Kranja se je pa le ohra-nilo za prihodnjost. To lahko ugotovimo, če opazujemo Kranj s hnjanske strani. Ne mislimo morda tu starih lesenih hodnikov ali primitivnih stranišč, katerih je še nekaj na tej strani Kranja. V mislih imamo veliko smetišče ob hujanskem mostu na kranjski strani, ki daje dovolj zanikrno sliko vsej tamkajšni okolici. Tja vozijo vse mogoče odpadke iz raznih delavnic, smeti z dvorišč, ruševine starega /idovja itd. Včasih so mestni delavci ta kup še nekoliko zravnali in zasipali s smetmi breg proti Kokri, sedaj pa so še to opustili. Ob Kokri vodi zelo romantična steza vse do kokrške-ga mostu pri elektrarni. Večkrat se je pri sejah „Tujsko-promotnega društva" že govorilo, da se bo ta pot očistila in odprla za tujce in letovišča*je, kar bi bilo zelo umestno. Ali naj tujec, čim pride z glavnega trga, takoj naleti na smetišče in gnojišče tik ob cesti? To bi bila res lepa reklama za naše mesto in razvoj tujskega prometa. Ravno tako ne more biti to smetišče po volji lastnikom tamkajšnjih parcel. Mislimo torej da smo to pomanjkljivost naše neposredne okolice mesta dovolj natančno o-pisali in prosimo občinsko upravo, v katere uvidevnost ne dvomimo, da to smetišče ob hujanskem mostu odpravi. Morda bi občina z malimi stroški nabavila nalašč za to napravljen voz, s katerim bi pobiralu mieti po mestu, ljudi pa bi navadili na to, da se ne sme odlagati smeti povsod, kjer bi se komu »ljubilo. Tuku rešitev bi bila v ugled mestu in v korist meščnnov, zato naj občina razmišlja o njej. KRANJ Dežurno službo na Okrožnem uradu ima v nedeljo 25. avgusta g. dr. Vrbnjak Vinko. Na državni mešani meščanski šoli v Kranju bodo popravni izpiti dne 30. in 31. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje v vse razrede bo 1. 2. in 3. septembra vselej od 8. do 12. ure. V prvi razred se lahko vpišejo učenci, ki so dovršili četrti razred ljudske šole brez slabe ocene, aH pa kuk višji razred in niso stari nad 14 let. Vsak učenec predloži pri vpisovanju davčno potrdilo, prijavo in žudnje šolsko izpričevalo. Novinci predlože tudi izpričevalo o dovršeni ljudski šoli in izpisek iz krstne knjige ali krstni list. Pri vpisovanju plača vsak učenec 20— din za zdravstveni fond, 10.— din za knjižnico in 10.— din za učila. Otvoritvena služba božju bo v ponedeljek 9. septembra. V torek dne 10. septembra pa prične redni pouk. » Pregled motornih vozil za drugo polletje 1940 se vrši za srez Kranj in področje predstojni-ništva mestne policije v Kranju v torek dne 27. avgusta 1940 od poli 8. ure do 10. ure v Kranju pred mestno hišo. Od poli 12 do 12. ure pa v Tržiču pred pošto. Na Brezje poromajo v nedeljo 25. avgusta dekleta kranjske Dekliško Marijine družbe. Odhml z vlakom ob poli ene. Vabimo vsa dekleta, tudi tista, ki niso v Marijini družbi. Ce bo lepo vreme, odidemo potem peš v Radovljico. ■ Kino „Šmartinski dom" predvaja v dneh od 23. do 26. avgusta dva filma: ,.Manequin" in „Zabranjena ljubezen" (Robert Tavlor). Pride „Pe-sem zlatega zapada". Red na trgu. Kranjski živilski trg ob ponedeljkih in petkih je vedno zelo živahen, še vedno pa se dogaja, da različni prekupčevalci in branjevci tako domači, še bolj pa ljubljanski prežijo na kmetice in pokupijo različne pridelke, še predno pridejo na trg. Ker manjka blaga, seveda naše gospodinje nimajo priliko nakupiti živil po nizki ceni, ampak so odvisne od milosti in volje branjevcev in prekupčevalcev, ki diktirajo višje cene, čeprav je prekupčevanje do 11. ure prepovedano. Od tega postopka nimajo koristi ne kmetice ne gospodinje, ampak le nekaj prekupčevalcev. Prav bi bilo, du se tržni red in kontrolu strožje izvajata in da se v tem pogledu napravi na trgu red. Gradnja kopališča v Straheči dolini prav lepo napreduje. Zamuda v izvršitvi nekaterih del pa je nastala zuradi počasnega dela nekaterih obrtnikov katerim, so ta dela poverjena. Filter je tudi že dobavljen, ne more se pa montirati, ker še ni zgrajeno poslopje, v katerem se bo nahajal. Kabine, ki so se po zadnji odločitvi zgradile iz opeke, so v surovem stanju dovršene in pokrite. „Tovarna" cevi na Pungratu. Napeljava telefona in telegrafa na drogovih po mestu je predstavljalo odprto in nerešeno vprašanje vse do danes. Neštetokrat se je že namreč poudarilo, pa tudi zahtevalo, naj bi pošta telefonske in telegrafske vode položila v kabel, da bi na ta način izginili z mestnih ulic drogovi, ki so tako malo spadali na ceste in ulice. Po vseh križiščih in vogalih so bili postavljeni in so uudiili kaj malo ugodno sliko. Iz čisto razumljivih razlogov je pošta odklanjala odstranitev drogov in položitev kabla, dokler ni imela lastnega poslopja. V primeru preselitve bi namreč morala deloma demontirati to napeljavo in jo zopet namestiti v novi poštni prostor. I To pa stane mnogo denarja. Z zgradnjo lastnega poštnega poslopja pa je j bilo avtomatično rešeno tudi vprašanje položitve kablu, kar poštna uprava že pripravlja. V nalašč zato zgrajeni baraki na Pungratu poštna direkcija v lastni režiji izdeluje cementne cevi, v katere bodo položili kabel. Ko bodo cevi dovršene, bodo začeli s polaganjem kablov. Mestna občina ima interes, da se položitev kablov čimpreje izvrši, ker je na vidiku tlakovanj mesta, ki se tudi ni moglo izvršiti preje, dokler niso vse telegrafske, telefonske in električne napeljave položene v zemljo. Kajti ravno tako bodo morale preložiti v kabel električno napeljavo KDE. Tako vidimo, da so vse te rešitve enega ali drugega vprašanja nekako povezane med seboj. Obenem moramo podčrtati namero občine, ki bo tlakovanje mesta vzela v svoj delovni program in katero se nahaja pred skorajšnjo uresničitvijo. Tlakovan bo ves trg od ..Stare pošte" do Tavčarjeve ulice in tudi stransko ulice. Z odstranitvijo drogov in s tlakovanjem bo naše mesto dobilo veliko prijetnejšo in lepšo sliko in ta napredek moramo vsi prav toplo pozdraviti. Mrzla jesen že prihaja, poje narodna pesem in letos se ta napoved nekoliko prezgodaj ures-ničiije. V resnici smo i nudi kaj malo sončnih i toplih dni, večji del je bilo deževje in hlad. : letošnje mokro poletje jo bilo zelo malo naklonjeno kmetom pri njihovem opravilu na polju, delavcem pri raznih stavbnih in cestnih delih, pa tudi izletnikom, turistom in kopalcem je vreme vedno nagajalo. Marsikdo je imel in preživel prav dolgočasen dopust, ker jo bil navezan le na dom in bližnjo okolico. Topli in lepi dnevi bodo sedaj vedno redkejši in že so nam napovedujeta jesen in zima z vsemi njunimi neprijetnostmi. Največja izbira oblek in plaščev za šolarje pr; Jazbecu v Kranja. - Cene zmerne. Priporoča se ALBIN JAZBEC v KRANJU. Dostava pošte. Zaradi številnih vojaških vpo-klicev pismonoš je bila uprava pošte prisiljena spremeniti dosedanjo redno dostavo za dostavni okoliš Huje — Tlanina, Čirčiče, Hrastje in Prebačevo, ter v okolišu Gorenja Sava, Sp. 9. 1940. Ta šola ima značaj nepopolne srednje šob z nižjim tečajnim izpitom. Nalogu iste je dajati učencem polog obče vzgoje teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletarlvu iil vrbogojstvu in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni triletni učni dobi do zaslužka, ako ne bi mogli lz-v rševati pletarstva na svojih domovih. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Pridnim, podpori; potrebnim učencem, so bodo po možnost) preskrbele podpore / B vzdrževanje. Vsa podrobna pojasnilu dajo upraviteljstvo lole, Salezijanski zavod Marijan išče v Verze j u pri Ljutomeru sprejema V svojo gimnazijo dobre in poštene fante, predvsem tiste, ki čutijo veselje do duhovskoga poklicu. Sola obsega prvih pot gimnazijskih razredov. Vsako loto poluga jo gojenci izpite na državni gimnaziji v Murski Soboti. Uspehi so zelo zadovoljivi, kakor kaže statistika. Letu 1930—40 je bilo od 120 gojencev 23 odličnjakov. 62 prav dobrih, ostali dobri, 10 popravnih izpitov. Padel ni nihče. I Zavod omogoča študij tudi Starejšim fantom. ! ki bi se želeli posvetiti duhovskemu ali redov- I nemu poklicu, pa jim je zaradi starosti zaprtu ! pot v javno gimnazijo. Oskrba je kljub zmerni ! m,'sečnini prav dobru. Mogoče je sprejeti še nekaj gojencev, zato naj I se prosilci obrnejo za informacije nu naslov: j Ravnateljstvo Uarijanilča, p. VeržeJ pri Ljutomeru. [BELEŽKE i Na zadnji Marijin praznik so v neki lepi nu-j ši vasici obhajali god neke mlado osebe. Pri I tej ..veliki slovesnosti'' je morala biti zraven j seveda tudi harmonika in ples. kuj pravite g. i urednik, ali jo bilo to godovunje za današnje i resne čase primerno? In če k tem resnim ču-I som prištejemo še družinske razmere, potem . pač ugotovimo, da to na n iben način ne gre. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. NajmanJSi znesek je 8 D. Važno! Modrooe, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica) Stanovanje, dve sobi. kabinet, kopalnica, kuhinja in vse pritikline se odda pri Kokrškem mostu. Naslov v upravi lista. Služkinjo, pridno in pošteno, ki zna tudi ne-koliko kuhati, sprejmem takoj. Naslov v ] upravi lista. Nov voz na gumijastih kolesih predelan iz rub- ! ljenega avtomobila prodam za di'n 5.300 ali za- ; men jam za opeko oziroma kako drugo blago. ! Odda se prazna soba s posebnim vhodom v : Jeiikovi ulici št. 3. j Trisobno stanovanje oddam takoj. MiklavČič Klane 83. Čevljarskega vajenca iz poštene hiše sprejme Ignac Grašič. čevljarstvo Kranj. Stara cesta, i Prodnsta se dve stavbni parceli po 2000 kv. m., ali štiri i>o 1000 kv. m. v bližnji okolici j Kranja Vodovod in elektrika tik parcel. Na- j slov v upravj »Gorenjca*. Gepolj dobro obranjen na prodaj. Kdor se se zanima naj. vpraša Logar Janeza v Vodicah 66. Košnjo otnve oddam za hlevski gnoj, Zupančič Rupa 42. PREKLIC. Podpisana Knific Angela preklicujem kot neresnično vse, kar sem govorila o Janezu Somu iz Prebačev ega. — Knific Angeli. Velik nakup smrekovih skorij (čresla) V vsaki množini po najvišji ceni kupuje I V viski množ Zupan Leopold usnjarna — R r a n j Od 31. avgusta do 9. septembra 1940 =■ Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. Posebne razstave: M si a —————— obrt ' Pohištvo Turi/r.n Motorna in jadralna letala Ziiši-itn pred nn-nudi iz /raka / Zobna tehnika ' Naša vsakdanja prebrana / Cvetja in iiovitiiina Perutnina, kunci, golobi / Likovna umetnost. Zabavišče — Toti teater. Tekma harmonikarjev 8. IX. Žrebanje daril za obiskovalce. Polovično voznina na železnici in pomikih. Ml postajni blafajnl kupite rumeno telezallko Ukasulco Frantar Rudolf vodnjakarstvo in vodna instalacija Poženk = Cerklje se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. VINO Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Izubijani — Frankopanska nI. 11 Elektrovarjene štedilnike, kakor tudi vsa ostala ključavničarska dela Izvršuje v strokovni izdelavi R. FL0RJANČIČ ključavničar KRANJ Joža Herfort: 18 SIN ČRNIH GORA Oprosti, Alma, žal sem človek dela. Delo me goni iz kraja v kraj. Sedaj glej, grem na delo, ki je bilo vedno sen mojega življenja, grem raziskovati tajne strupe vzhoda. Grem! Moj duh je nemiren, sili me na pot in morda se ne bodeva videla nikdar več. Če se boš kdaj spomnila na me, vedi, da sem bil boljši kot so me sodili oni, ki so bili okoli mene, a da sem bil vseeno — slab. Alma zdravstvu j! Hotela mu je še odgovoriti, a je tiho sklonila glavo, mu podala roko in šla iz sobe. Po vrtu je okorno hodil Aga in pozibaje se šel proti posodi z vodo ter pocenil. „Revček, bolan si!" se je zasmilil Almi: toda Aga ni bil bolan, samo kopat se je šel. Svetle kaplje so pršale v soncu in delile sončno luč v mavrične barve; ves se je predal vodi in prijetni kopelji; ko pa je zagledal Almo. se je skobacal iz vode in ji šel nasproti, glasno kličoč. Vzela ga je na roko, prijazno se je pritisnil k njej in se ji dobrikal. Sklonila je glavo in pustila, da ji je brodil Aga s kljunom po bujnih laseb, saj je vedela, da po'-lednjič. Prijela je vitko orliče-vo glavico, pritisnila nanjo ustnice, položila orla na tla in s počasnim, težkim korakom odšla, glavo pa je sklonila v nemi bolečini globoko na prsi. Težka vrtna vrata so se zaprla za njo za vedno: mrtvo, tiho je bilo vse, še pesek ji ni škripal pod stopinjo, le zdaj zdaj jo je Aga po- klical z zateglim, začudeno otožnim ,.K. i i i. kiii..." * Alma se je poslavljala od mesta. Zasutdilo se ji je. zahrepenela je po grajskem miru, po sanja-vo tiliih drevoredih, po svoji knjižnici, sploh po oni domačnosti, da bi si ublažila ves vihar, ki je divjal v njeni duši. Kur nu urno je liotela iz mesta: le še od dveh bi se rada poslovila, od Age in Marka. Čeprav ji je bil Marko takorekoč sosed, sta se malo poznala, najprej komaj po imenu, sedaj pa Čuti zanj in hrepeni po miru njegove duše. Iako mil je po duši, čeprav trd in hrapav na zunaj, prav močno nasprotje živega a plitvega Freda. Proti živalskemu vrtu je šla, lahna obleka ji je plapolala v vetru, ko roža je bila, roža v jeseni, ki ji primanjkuje sonca. Senca prejšnje Alme je bila, tiha, užaloščena, ustnici prej tako polni in sočni, sia bili trpko stisnjeni, za mlado lice sta imeli preoster, pretrpek poudarek. Dolge in žametne trepalnice so se ji spustile še globlje na oči, Alma je bila žalostna, njeno srce ranjeno. Tiho je šla po drevoredu proti živalskemu vrtu, s sklonjeno glavo je stopala čez položen, lahno usločen most in obstala pri kletki z orli. ..Aga!" Rahlo je zaklicala. Ptič, ki je s.-idel sam zase in zrl s svojimi sivorjavimi, mladeniškimi očmi v nedosežno daljo, se je ob klicu zdrznil, se živahno ozrl in zletel s suhe veje, kjer je sedel. Nekajkrat je zakrožil, nato pa sedel tik ob ograji na tla. Alma se je sklonila in ga skozi mrežo pobožala. Radosten „kiii kiii..." ji je odgovoril; dva stara znanca sta se srečala, dva, ki sta bila nesrečna, le da se eden svoje nesreče ni zavedal! Dolgo sta bila skupaj, nato pa je ptič odletel in sedel na golo suho vejo in zadovoljno klikal. Al-rna je naslonila glavo ob mrežo, gledala orla in sanjala. Obraz ji je za hip zasijal, potem pa postal mračen, žalosten. Tisto lepo temno oko, ki je včasih tako veselo zrlo, je bilo žalostno in po licu je zdrknilo dvoje svetlih bisernih solza. S temi solzami je šlo mnogo, mnogo. Koliko bi vedela povedati edino ona, ki je ta dva bisera po-točila po svojem lepem, a bledem licu. „Alina, zakaj ste otožni in žalostni?" Topel, znan moški glas je začula za hrbtom. Počasi se je obrnila: za njo je stal Marko. »Poslavljam se od mesta, domov grem. nazaj k očetu. Mesto mi je ubilo srce in dušo. Poslovit sem se prišla od orla, poslednjega sina Činih gora in od vas." „Aga je tu?" nezaupno, počasi je govoril, kakor da bi sam svojim besedam ne verjel. „Da, tu je, sem ga je Fred dal ali prodal. Naveličal se ga je, kakor se je mene in obema je usojena ista pot, oba bova v samoti počasi gi-nila. Marko, poslavljam se od vas; jutri grem. Spomnite se kdaj name, saj so bili najini odnosi čisti, prav brez vsake sence. Ko pa pridete domov, me obiščite, če vam je kaj mar grajske sa-motarke!" „Alma, ne razumem vas. Kaj se je zgodilo /. vami, kaj z mojim orlom." Osupel je bil njegov glas. bal se je. da ne bi šla Alma po poti drugih Fredovih deklet. „Nič, nič ni, le naveličal se je naju in jutri odpotuje, pa naju ne rabi več. Neprijetna sva mu, morda ga motiva pri delu. Sicer pa pustiva to! Glejte, tam je vaš Aga, maloprej se mi je dobrikal, sedaj se je obrnil proč. Zasmeh usode, celo ptič oponaša človeka!" Obrnila sta 6e proii izhodu, tiho sta šla in mrak se je zgrinjal nad n.nma- n Drugo jutro je odpotovala domov. Ravno tedaj pa, ko je odhajal vlak in zavijal mefl prve skalne griče, je v pristanišču pod mestom dvignil parnih sidra in Fred se je odpeljal v tujino. Za vedno je odhajal, odhajal z mešanimi občutki, skozi stisnjene zobe pa je mrmral: ..Alma. oprosti, saj morda vendar nisem tako slab: hudo mi je, čeprav morda samo sedaj ob odhodu!" ■na—finiiiinMi iih aiii—aaa i a » tiar »isiaTOimirminriiairii i»ima»—atw..................... n Za uredi k« n 1 'jdajatelja odgovarja Vertovsek Milan v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranji 6911^^