Obnovljena stanovanja za družine v stiski Goriški občinski svet soglasno zahteval avtocestni izhod v Fari oroškem so dvojezi ^^'SPftAänsfek 0 «TSTAFf ¿W Primorski dnevnik SREDA, 29. SEPTEMBRA 2010 Št. 230 (19.937) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dvojni črni scenarij za Koroško in Dunaj Ivan Lukan Desničarskega populista Jörga Haiderja sicer že dve leti ni več na odru avstrijske notranje politike, toda znamenja, da bi z njim propadla desnica, ni videti. Obratno. Svobodnjaška stranka (FPÖ), ki je po odcepitvi Haiderjevega BZÖ prevzela vodečo vlogo na desnici, se krepi od volitev do volitev. Nazadnje se je to zgodilo na nedeljskih dežel-nozborskih volitvah na avstrijskem Štajerskem, kar napoveduje težke čase za avstrijsko demokracijo. Skrajno-desničarski svobodnjaki se namreč - po petletni odsotnosti - niso vrnili le v deželni zbor, osvojili so tudi sedež v deželni vladi, ki je na Štajerskem sestavljena po proporcu. Zaradi pat-pozicije med obema velikima strankama, socialdemokrati in ljudsko stranko, se zato lahko zgodi, da bo prav FPÖ, ki je svoj volilni uspeh gradil na gonji proti tujcem in proti islamu, na koncu odločal o bodočem deželnem glavarju na Štajerskem - in nevarnem zasuku deželne politike na desno. Vrnitev desničarjev na Štajerskem v najvišje politične organe dežele je po oceni političnih opazovalcev vsekakor močan navzgornjik za nadaljnji vzpon skrajne desnice tudi na deželnih volitvah 10. oktobra na Dunaju. Tam bo stopil v »ring« sam šef avstrijskih svobodnjakov Karl-Heinz Strache, kateremu napovedujejo blizu ali celo nad 20 odstotkov glasov. Čeprav Stracheju - drugače kot pred 10 leti Haiderju na Koroškem - ne bo uspelo prevzeti politične oblasti na Dunaju, se lahko zgodi, da bomo 10. oktobra priča dvojnemu črnemu »deseto-oktobrskemu« scenariju: desničarskemu slavju na Koroškem (ob 90. obletnici plebiscita) in na Dunaju. ITALIJA - Po razhodu s Finijevimi privrženci in drugimi polemikami v desni sredini Berlusconi danes v parlament po zaupnico Vlada pridobila nekaj sredincev - Finijevci napovedali načelno podporo SLOVENSKA MANJŠINA - Stališče odbornice Federice Seganti Dežela: Rezijani imajo pravico do dvojezične osebne izkaznice TRST - Prebivalci Rezije (na sliki županstvo) imajo po zakonu pravico do italijansko-slovenske osebne izkaznice. Tako meni Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki popolnoma soglaša z italijanskim notranjim ministrstvom. Slednje je svojčas pravzaprav ukazalo Občini Rezija, da občanu Gabrieleju Cherubiniju, ki je zanj zaprosil, izda dvojezični dokument. Stališče Dežele je pojasnila od-bornica Federica Seganti v odgovor na vprašanje deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca. Izkaznica mora torej biti italijansko-sloven-ska in ne italijansko-rezijanska, kot je zahteval župan Rezije Sergio Chinese. Na 3. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi zahteva glasovanje o zaupnici vladi na osnovi programskih smernic, ki jih bo danes predstavil poslanski zbornici. Tako je premier sklenil včeraj popoldne, ko je v svoji zasebni rimski rezidenci zbral najtesnejše sodelavce. Vse kaže, da bo zaupnico tudi dobil, saj se je v desnosredinski tabor včeraj formalno preselilo nekaj sredinskih parlamentarcev, pa tudi finijevci so že napovedali, da bodo izrazili zaupnico, razen če ne bo prišlo do nepričakovanih novosti. Opozicija pravi, da gre za plod kupovanja parlamentarcev, sicer pa opozarja, da bo vlada kljub verjetni zaupnici šibka. Na 6. strani »Plača« za prestop v stranko Forza Italia Na 3. strani Pristanišča zahtevajo finančno avtonomijo Na 4. strani Konji in vonjave mošta v Medji vasi Na 9. strani Kamnolom: za občino Doberdob 120.000 evrov letno Na 14. strani V Šempetru do vodilne vloge na področju energetike Na 15. strani POLITIKA - Izvoljen naslednik Edouarda Ballamana Maurizio Franz (Severna liga) za krmilom deželne skupščine TRST - Zastopnik Severne lige Maurizio Franz (na sliki) je novi predsednik deželnega parlamenta Furlani-je-Julijske krajine. V tretjem odločilnem glasovanju je dobil 29 glasov desne sredine, opozicija je glasovanje bojkotirala, ker ni prišlo do soočenja o odstopu dosedanjega predsednika Edouarda Ballamana. Predhodnik Franza je odstopil, potem ko je videmski časnik Messag-gero Veneto razkril njegovo nezakonito uporabo službenega vozila. Franz (50 let) je doma iz Vidma in je svojo politično pot pričel v videmskem občinskem svetu. Na 3. strani 2 Nedelja, 26. septembra 2010 ALPE-JADRAN / koroška - Pred praznovanjem 90. obletnice plebiscita Vse več pozivov za oblikovanje nove Koroške O tem so govorili predsednik NSKS Inzko, predsednik OVP Martinz in koroški pisatelj Turrini CELOVEC - Ob bližajočem se praznovanju 90. obletnice koroškega plebiscita številne osebnosti koroškega javnega življenja pozivajo k oblikovanju »nove Koroške«. Hkrati se stopnjuje kritika na račun zavlačevalne politike vladajočih svobodnjakov (FPK) na Koroškem predvsem v zvezi z vprašanjem dvojezičnih krajevnih napisov in drugimi odprtimi manjšinskimi vprašanji. Po besedah novega predsednika NSKS Valentina Inzka, da po slavjih pričakuje nove impulze za rešitev, mdr. okroglo mizo, ki naj bi jo sklical zvezni kancler Werner Fay-mann, se je v zvezi z dvojezičnimi tablami oglasil tudi predsednik ljudske stranke Josef Martinz. Poudaril je, da ne razume nedavne izjave predsednika stranke FPK Uweja Scheucha, ki je dejal, da glede napisov ne bo sprememb, dokler bodo svobodnjaki odločali v deželi. Deželni svetnik je ob tem izrazil prepričanje, da je čas zrel za politično ureditev vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem ter hkrati pozval koalicijskega partnerja, da ob praznovanju 90. obletnice plebiscita usmeri svoj pogled v prihodnost in ne več v preteklost in tako omogoči trajno rešitev problema. Tudi ugledni koroški dramatik in pisatelj Peter Turrini, ki je konec preteklega tedna prejel častni doktorat alp-sko-jadranske univerze v Celovcu, je pozval k rešitvi vprašanja dvojezičnih logistika - V Luki Koper zaskrbljeni Prevozniki napovedujejo zaporo pristanišča V Luki Koper se bojijo morebitne zapore tovornjakarjev KOPER - V Luki Koper so zaskrbljeni zaradi napovedi avtoprevoznikov, da bodo v sredo zaprli vhod v koprsko pristanišče. Po besedah predsednika sekcije za promet pri Obrtno-podjetni-ški zbornici Slovenije (OZS) Andreja Klobase je skoraj 100-odstotno verjetno, da bodo vhod v Luko Koper zaprli. Dokončno odločitev o blokadi vhoda v koprsko pristanišče bodo avtoprevozniki sprejeli danesy zgodaj dopoldne, je pojasnil Klobasa. Razlog za napovedano zaporo vhoda v Luko Koper je po besedah Klobase, da država še ni izpolnila zahtev, ki so jih nanjo naslovili že junija. Takrat so zahtevali odprtje lokalnih cest za avto-prevoznike ali prepoved tranzita prek Slovenije, razrešitev cestne takse v Luki Koper in uzakonitev 30-dnevnega plačilnega roka. Avtoprevozniki za vstop v Luko Koper zaradi stavke carinikov in policistov po navedbah Klobase trenutno čakajo 15 ur. Iz Luke Koper avtoprevoznike pozivajo, naj še enkrat premislijo svojo namero in naj se izognejo namerni povzročitvi poslovne škode družbi, sicer bodo sprožili primerne postopke. Blokada vhoda v Luko Koper bi za pristanišče, ki se že tako srečuje z resnimi operativnimi težavami zaradi stavke v javnem sektorju, pomenilo dokončen udarec, opozarjajo. Razlogi, s katerimi avtoprevozniki napovedujejo zaporo pristanišča, so po navedbah iz Luke Koper "povsem nesorazmerni s škodo, ki bi jo s tem dejanjem povzročili". Kot pojasnjujejo, morajo av-toprevozniki za vstop v pristanišče plačati pet evrov cestne pristojbine za koriščenje cestne infrastrukture, ki ni last javne cestne infrastrukture in jo mora Luka Koper sama graditi in vzdrževati. "Nekorektno in neodgovorno je, da se rešuje parcialne interese na plečih Luke Koper, ki je generator gospodarskega razvoja in ki predstavlja strateško logistično točko ne le za Slovenijo, ampak predvsem za države srednje in vzhodne Evrope," še opozarjajo v Luki Koper. Posledice stavke v javnem sektorju občutijo tudi v Gorenju. Kot so povedali za STA, so jih včeraj obvestili o daljših čakalnih dobah za postopke carinjenja v Luki Koper ter tudi o daljšem zadrževanju tovornih vozil z njihovim blagom na mejah. "Prodaja aparatov za dom je v jesenskih mesecih tradicionalna najmočnejša, zato je toliko bolj pomembno, da poteka dostava reproma-terialov za potrebe proizvodnega procesa nemoteno in da so izdelki kupcem dobavljeni pravočasno oziroma v dogovorjenem času," pravijo v Gorenju, kjer upajo, da "bodo vpletene strani čim prej našle ustrezen dogovor, s katerim se bo stavka javnih uslužbencev zaključila, saj je slovensko gospodarstvo že tako v nezavidljivi situaciji". (STA) Valentin Inzko si bo prizadeval za »novo« Koroško arhiv napisov. Dejal je, da zanj ni razumljivo, da se 65 let po koncu druge svetovne vojne ne govori o drugem kot o velikosti črk dvojezičnega napisa in pristavil: »Ne dopustite, da se nam smeje vsa Evropa.« V svojem govoru z naslovom Jeziki na Koroškem je Turrini, kot je tudi sam dejal, izrekel še naivno prošnjo: »Že stoletja v tej deželi živijo ljudje, ki govorijo slovensko. Še vedno pa je mnogo, preveč, takšnih Korošcev, ki slovenstvo in slovenski jezik vidijo kot manj vrednega, kot jezik, ki ga lahko pogrešajo. Zato prosim tiste, ki tako mislijo in občutijo, da opustijo takšno mišljenje.« Predsednik NSKS Valentin Inzko pa je bil v pogovoru za avstrijski radio previdno optimističen, ko je menil, da bo vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem rešeno do leta 2012, »morda že 2011«. V zvezi z osrednjo deželno proslavo ob 90. obletnici plebiscita 8. oktobra v Celovcu, na kateri bo govoril v imenu slovenske narodne skupnosti na Koroškem, pa je napovedal, da bo - kljub težkim spominom - opozoril na velike možnosti, ki jih ima Koroška tudi zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti, za oblikovanje »nove Koroške«. Ob tem je še dodal, da si ne bi mogel predstavljati, da bi ob 100. obletnici tega dogodka še vedno vodili iste razprave kot ob letošnji 90. obletnici in v zadnjih desetletjih. Ivan Lukan koroška - Dvojezični krajevni napisi Dörfler bo slovenske napise postavil v krajih v občinah z nad 10-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva CELOVEC - Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je včeraj napovedal postavitev novih dvojezičnih krajevnih tabel. Povod je 12 novih pritožb glede dvojezičnih tabel na avstrijskem ustavnem sodišču. Dörfler je izrazil nasprotovanje dvojezičnim tablam v dveh krajih, druge odločbe pa bo po napovedih uresničil. V skladu z dosedanjimi odločbami avstrijskega ustavnega sodišča je tudi v primeru 12 novih pritožb zelo verjetno, da bodo ustavni sodniki ugotovili potrebo po dvojezičnih krajevnih napisih v skladu z določili 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). V vseh krajih je bilo namreč na zadnjih popisih prebivalstva več kot deset odstotkov prebivalstva s slovenskim pogovornim jezikom. Gre za naselja Ločilo, Goselna vas, Gluhi les, Lo-vanke, Žitara vas, Kazaze, Breg, Železna Kapla, Libuče, Mokrije, Šentpri-mož in Dobrla vas. Pri tem Dörfler nasprotuje dvo- jezičnim oznakam na Ločilu v občini Podklošter ter na Bregu v občini Ro-žek. Na Ločilu je bil delež prebivalstva s slovenskim pogovornim jezikom na popisu prebivalstva leta 2001 sicer 11,8 odstoten, vendar v celotni občini Podklošter le 1,7 odstoten. Na Bregu znaša delež slovensko govorečih okoli 20 odstotkov, v celotni občini Rožek pa le 6,2 odstotka. Za Dörflerja je to premalo. "Osnova za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel naj bi bila desetodstotna dvojezičnost v občini," je včeraj dejal deželni glavar avstrijske Koroške in sporočil, da je deželnemu ustavnemu oddelku naročil pripravo ustreznega stališča. Obenem je Dörfler potrdil, da želi do leta 2012 "končno rešitev" vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Pogovori naj bi sedaj potekali v ozadju "v popolnoma nerazgretem in neobremenjenem ozračju," je menil deželni glavar avstrijske Koroške in zatrdil, da bodo "našli kulturo reševanja." (STA) Ostra polemika o izjavah Debore Serracchiani VIDEM - Tudi v deželni Demokratski stranki ni miru. Tajnica Debora Serracchiani je v radijski humoristi-čni oddaji RAI Un giorno da pecora namignila na možnost, da bi na državnih primarnih volitvah DS nastopila v dvojici z Nichijem Vendolo. To je zelo razjezilo deželnega svetnika DS Maura Travanuta, ki ji je očital nelojalnost do državnega tajnika stranke Pier Luigija Bersanija. »Tra-vanut je očitno živčen in naj se zato pomiri, saj vsi radijski poslušalci dobro vedo, da gre za humoristično oddajo,« pravi deželna tajnica demokratov za Furlanijo-Julijsko krajino. Travanut je njen notranji politični nasprotnik in izkoristi vsako priložnost za napade proti njej. Odvetnik Walterja Wolfa prejel obtožni predlog v zadevi Patria LJUBLJANA - Walter Wolf je potrdil, da je njegov odvetnik Andrej Kac prejel obtožni predlog glede zadeve Patria. Wolf sam ga še ni videl in ga zato ni mogel komentirati. Po navedbah odvetnika Kaca je Wolf osumljen pomoči pri kaznivemu dejanju neupravičenega dajanja in prejemanja daril. Tudi Ivan Črnko-vič in Jože Zagožen sta potrdila, prejetje predloga. Kac je tudi pojasnil, da so imena ostalih, ki so se v medijih pojavljala v zvezi z obtožnim predlogom v zadevi Patria, pravilna. Kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem in prejemanjem podkupnin oz. poskusa prejemanja podkupnin, so torej po njegovih besedah osumljeni še Janez Janša, Tone Krkovič, Jože Zagožen in Ivan Črnkovič. Kranjska policija zaradi davčne utaje ovadila tri direktorje KRANJ - Kranjski kriminalisti so na pristojno okrožno državno tožilstvo v Kranju podali kazensko ovadbo zoper tri državljane Kosova, ki so kot direktorji svojih gradbenih podjetij osumljeni utaje davkov v vrednosti preko 100.000 evrov. Za omenjena kazniva dejanja jim grozi kazen od šestih mesecev do treh let zapora. Kaznivega dejanja davčne zatajitve so osumljeni 25-, 28- in 51-letni državljani Kosova. Ti so po ugotovitvah kriminalistov kot direktorji svojih podjetij, ki se ukvarjajo z gradbenimi deli, v letu 2008 in prvi polovici leta 2009 neupravičeno izkazovali pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, in sicer tako, da so si medsebojno izdajali fiktivne račune. slovenija - Drugi dan stavke v javnem sektorju Po srečanju s predstavniki vlade sindikati napovedujejo zaostritev LJUBLJANA - Zaposleni v delu slovenskega javnega sektorja so včeraj že drugi dan stavkali. Sindikati so se dopoldne sestali z vladnima pogajalkama, a vlada ne popušča in dogovora niso dosegli. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je predstavila interventni zakon, sindikati pa so napovedali zaostritev aktivnosti; pripravljajo se na dolgotrajnejšo stavko. Vlada namerava vztrajati pri svoji nameri in sindikatom javnega sektorja ne namerava popuščati. Poleg interventnega zakona, katerega vsebina sledi dogovoru, ki ga je ministrica dogovorila s sedmimi sindikati, namerava vlada uporabiti še druga pravna sredstva za zamrznitev plač javnih uslužbencev oz. odložitev odprave preostanka plačnih nesorazmerij. Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič je po včerajšnjih pogajanjih poudaril, da so njihove stavkovne zahteve jasne in so se o njih pripravljeni pogajati. Če pa se vlada ne namerava pogajati, se bodo dogovorili o zaostritvi stavke. "Stavkovne zahteve so dovolj jasne, da pogovor ni potreben, ampak izključno pogajanja," pravi. Po več kot dvournem sestanku in seznanitvi z vsebino interventnega zakona, je ta del sindikatov sestanek zapustil. Vlada je skupaj s predlogom državnega proračuna pripravila zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize in v njem določila tudi elemente plač javnih uslužbencev in funkcionarjev v prihodnjih dveh letih. Plače bi, vsaj v prvem letu, ostale zamrznjene na ravni 30. septembra letos. Ker dogovora z zadostnim številom reprezentativnih sindikatov vlada ni dosegla, bo morala za dosego tega cilja ob interventnem zakonu ubrati še sodno pot. Stavkovni odbor dela sindikatov javnega sektorja bo do danes počakal na poteze in odločitve vlade in takoj nato sprejeli konkretnejše odločitve. Stavkovne aktivnosti bodo "prilagodili novo-nastali situaciji" in se odzvali na nepripravljenost vlade, da se pogaja o njihovih stavkovnih zahtevah. Stavka se je namreč tudi včeraj še najbolj poznala na mejnih prehodih, kjer so zaradi stavke carinikov in policistov nastajale kolone tovornjakov. Po Miščevičevih besedah so se odločili, da bodo na mejnih prehodih čakalne dobe skrajšali, a to ne pomeni, da drugod stavke ne bodo zaostrili. "Temu bomo rekli taktika toplo-hlad-no, ki bo trajala do izpolnitve naših zahtev," je povedal in dodal, da ne gre za popuščanje. Ocenjujejo pa, da bi lahko radikalna stavka v tem trenutku povzročila preveč nevšečnosti državljanom, kar pa ni njihov namen. Na meji s Hrvaško so sredi dneva tovorna vozila za vstop v državo čakala sedem ur na Obrežju, dve uri v Središču ob Dravi, na Gruškovju deset ur, v Bistrici ob Sotli eno uro in 20 minut, na Zavrču šest ur, na Starodu dve uri in 45 minut, v Jelšanah 30 minut in na mejnem prehodu Dobovec 1 uro. Na sindikalni strani so v ponedeljek, po prvem dnevu stavke, ocenili, da je ta potekala po začrtanem scenariju. Stavko so med drugim začeli policisti, cariniki, veterinarji, zaposleni na upravnih enotah, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu, sociali in kulturi. Da so se pridružili stavki, so sporočili tudi s Sindikata slovenskih diplomatov. Po oceni stavkovnega odbora se je stavki pridružilo okrog 80.000 zaposlenih. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 26. septembra 2010 3 politika - Izvolitev šele v tretjem glasovanju Maurizio Franz (Severna liga) novi predsednik deželnega sveta Ballamanovega naslednika podprli svetniki desne sredine, opozicija bojkotirala glasovanje TRST - Maurizio Franz je po pričakovanju novi predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Zastopnik Severne lige je nasledil somišljenika Edouarda Ballamana, ki je odstopil potem, ko je videmski časnik Messaggero Veneto dokumentirano razkril njegove hude nepravilnosti s službenim avtom. 50-letni Franz je bil izvoljen šele v tretjem glasovanju, saj v prvih dveh ni dobil po zakonu potrebne absolutne večine. To pomeni, da zanj niso glasovali nekateri zastopniki vladajoče koalicije (najbrž iz vrst stranke Ljudstva svobode), medtem ko so svetniki levosredinske opozicije bojkotirali volitve. Franz je bil izvoljen z 29 glasovi. Novoizvoljeni predsednik je doma iz Vidma in to je njegov tretji deželni mandat. Diplomiral je iz ekonomije, svojo politično in upravno pot je začel v videmskem občinskem svetu. Bil je predsednik videmskega sejma in član organizacijskega odbora trbiške Univerzijade 2003. Izvolitev predsednika je potekala zelo birokratsko in brez predhodne razprave. To je precej razjezilo levo sredino, ki je iz protesta bojkotirala glasovanje, čeprav, kot je dejal demokrat Gianfranco Mo-retton, osebno spoštuje novega predsednika. Demokratska stranka je pričakovala vsaj omembo razlogov za Ballamanov odstop. Z njegovim primerom se ukvarjajo računski in kazenski sodniki. Dosedanji predsednik je bil navzoč na seji in je glasoval za svojega naslednika. Franz se je zahvalil za izvolitev in napovedal prizadevanja za ohranitev ogrožene upravne avtonomije Furlanije-Julijske krajine. Politika se nahaja v veliki krizi in naloga politikov je, da s konkretnim delom vrnejo politiki izgubljeno zaupanje. S tem v zvezi je predsednik izrecno omenil mlade, ki jih politika zanemarja, čeprav predstavljajo bodočnost naše skupnosti. Maurizio Franz, novi predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine deželni svet - Pojasnilo odbornice Segantijeve svetniku SSk Gabrovcu Občani Rezije imajo po zakonu pravico do italijansko-slovenske osebne izkaznice TRST - Prebivalci Rezije imajo po zakonu pravico do italijansko-slo-venske osebne izkaznice, ker je občina pod Kaninom polnopravno vključena v območje izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Tako je svoj čas uradno potrdilo italijansko notranje ministrstvo, katerega stališče uživa polno podporo deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, je včeraj v deželnem svetu poudarila od-bornica Federica Seganti. Občina Rezija je torej po zakonu dolžna izdati občanom, ki zanjo zaprosijo, dvojezično osebno izkaznico. Dokument v italijanščini in rezijanskem narečju sploh ne pride v poštev, ker je zakonodajalec izrecno zaščitil slovenski jezik, je dodala deželna od-bornica iz vrst Severne lige. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je že junija skupaj s kolegoma Enzom Marsiliom in Sandrom Della Meo vložil svetniško vprašanje v zvezi s problemom, ki je nastal, ko je občan iz Rezije zaprosil za italijansko-slovensko različico osebnega dokumenta. Zadeva je pri-romala celo do uradov notranjega ministrstva, ki je s pismom pritrdilo gospodu Gabrieleju Cherubiniju, da ima vso pravico zaprositi in dobiti dvojezično izkaznico, kot predvideva državni zaščitni zakon za slovensko manjšino. Na to ministrsko noto, ki je bila poslana v vednost tudi Občini Reziji, videmskemu prefektu in predsedniku Dežele Renzu Tondu, je župan Rezije Sergio Chinese odgovoril z zagotovilom, da se je že angažiral pri pristojnih deželnih uradih za to, da se Občini dodeli vse, kar je potrebno za izdajanje dvojezičnih izkaznic. Kljub vsemu se je občinska uprava v Reziji upirala izdajanju dvojezične osebne izkaznice tistim, ki zanjo zaprosijo. V uvodnem delu vprašanja so trije deželni svetniki iz vrst leve sredine poudarili, da številne občine v pokrajinah Trst, Gorica in Videm brez težav izdajajo dvojezične izkaznice tistim občanom, ki zanje zaprosijo, kar je tudi očitno dokaz, da za proceduro ni več tehničnih težav in izgovorov. Gabro-vec, Marsilio in Della Mea so se v nadaljevanju navezali tudi na odločbo tržaške prefekture, ki je predvidela uvedbo komisarske uprave v tistih občinah, kjer župani niso spoštovali zahteve občanov, da dobijo samo italijansko osebno izkaznico. »Odgovor pristojne deželne odbornice Federice Seganti je prišel v času, ko je problem dejansko rešen, saj je gospod Cherubini dobil svojo izkaznico, pa čeprav je bila lini pod Kaninom. Tako je Gabrovec orisal vzdušje pritiskov in ustrahovanja, ki ga doživljajo Slovenci v Reziji. Gre za stanje, tako Gabrovec, ki krši osnovne državljanske in ustavno zajamčene pravice, na katerih sloni sodobna evropska družba. Poudaril je tudi nesprejemljivo potezo občinske uprave, ki je meseca avgusta izvedla anketo, s katero je zbirala podatke o jezikovni, narodni, domovinski in verski opredelitvi občanov. »Pri tem se je uprava navezovala celo na raziskave o genskih posebnosti Rezijanov in zanimivo je, da anketa zaradi demografskih danosti v dolini sploh ni ščitila neodtujljive pravice do tajnosti t.i. občutljivih podatkov,« je zaključil deželni svetnik Gabrovec. Opozoril je tudi, da je dogodek že predmet interpelacij tako v senatu kot v poslanski zbornici, ter sam napovedal, da bo v zvezi s to zelo dvomljivo in sporno anketo zahteval uradni poseg deželne uprave. javna uprava Spletno zdravniško potrdilo je v FJK šele v povojih TRST - Medtem ko uporaba novega sistema odpošiljanja zdravniških potrdil o bolezni zaposlenih v javnem ali zasebnem sektorju na zavod Inps strmo raste, je Furlanija-Julijska krajina daleč zadnja na lestvici 20 italijanskih dežel. Kot je včeraj objavilo ministrstvo za javno upravo, je bilo v zadnjem tednu po spletu odposlanih že 115 tisoč digitalnih zdravniških potrdil, skupno število potrdil, poslanih po spletu, pa je preseglo 543 tisoč. V zadnjih treh tednih se je povprečno dnevno število digitalnih potrdil več kot potrojilo. Na prvem mestu po številu telemat-sko poslane dokumentacije o bolezni je Lombardija (283.396), sledijo Lacij (40.373), Veneto (35.783), Marke (29.403), Kampanja (28.733), Emilija-Romagna (17.422), Južna Tirolska (15.982), Sicilija (l5.456), Abruci (13.872), Piemont (l1.337), Kalabrija (9133), Toskana (8334), Tridentinska (6193), Bazilikata (5683), Li-gurija (5569), Apulija (5420), Umbrija (3308), Sardinija (3228), Dolina Aoste (2975), Molize (1236) in FJK z zanemarljivim številom komaj 206. rim - Razkritje dnevnika La Repubblica »Plača 10 tisoč evrov za prestop v Forza Italia nagrada za bivša furlanska parlamentarca Lige« RIM - Furlana Marco Pottino in Albertino Gabana sta bila leta 2001 izvoljena v parlament na listi Severne lige. Prvi v poslansko zbornico, drugi v senat. Leta 2006 sta se sprla z Um-bertom Bossijem in z njegovimi deželnimi privrženci, zapustila Severno ligo in prestopila v mešano parlamentarno skupino. Od takrat sta glasovala »po vesti« in kdaj pa kdaj podprla tudi levosredinsko vlado Romana Prodija, za katero je bil dragocen predvsem glas senatorja Gabane. Do zasuka je prišlo leta 2008, ko sta parlamentarca iz Pordenona skoraj čez noč prestopila v Forza Italia. Časopis Repubblica je razkril, da je bila njuna politična izbira zelo dobro plačana. Zastopniki Forza Italia so za pridobitev Gabane in Pottina najprej dobili zeleno luč Umberta Bossija, ki je pristal na »pogodbo« s pogojem, da furlanska parlamentarca na volitvah 2008 ne bosta več kandidirala. Pogoj je ostal na papirju, Gabana in Bivši poslanec Marco Pottino Pottino sta kandidirala s Forza Italia, a nista bila izvoljena. In kaj sta dobila v zameno za prestop v Berlusconijevo stranko in torej za odklonilno stališče do Prodi- Bivši senator Albertino Gabana jeve vlade? Repubblica poroča, da je ligaška oporečnika najprej prepričeval takratni vodja poslanske skupine For-za Italia Elio Vito, prepričala pa naj bi ju pogodba v pravem smislu besede, ki jima jo je v primeru neizvolitve v parlament ponudil Fabrizio Cicchitto. V njej piše, da bosta Pottino in Gabana dobivala bruto mesečno plačo 10.043 evrov kot parlamentarna sodelavca Berlusconijeve stranke. Slednja denar za »plače« bivšima parlamentarcema črpa iz blagajne svoje poslanske skupine, ki dobiva denar iz proračuna poslanske zbornice in torej od davkoplačevalcev. Repubblica poroča, da Gabano in Pottina v poslanski zbornici po letu 2008 ni nihče videl in da svoje »delo« opravljata na »terenu«, torej doma v Furlaniji. In kaj pravita bivša parlamentarca? V »pogodbi« ne vidita prav nič slabega in tudi zanikata, da bi šlo za »kupoprodajno« potezo. »Nihče naju ni kupil, saj sva ostala v desni sredini. V Furlaniji si sedaj prizadevava za utrditev Ljudstva svobode, saj kot nekdanja ligaša zelo dobro poznava probleme našega teritorija,« sta enoglasno mnenja Gabana in Pottino. 4 Torek, 28. septembra 2010 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Zahteva skupščine združenja italijanskih pristanišč Pristanišča zahtevajo vrnitev finančne avtonomije Tudi predsednik tržaške Pristaniške oblasti Boniciolli kritično o vladni reformi TRST - Italijanski pristaniški sistem se bo brez finančne avtonomije le težko razvijal. Združenje italijanskih pristanišč Assoporti, tako kot že pred dnevi tudi predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, ostro nasprotuje reformi pristanišč, ki jo je pretekli teden odobril ministrski svet in bo šla zdaj v parlamentarno razpravo. Kot je na včerajšnji skupščini povedal predsednik združenja Assoporti Francesco Nerli, je reforma zakona št. 84 iz leta 1994, ki ureja italijanska pristanišča, popolnoma nezadostna. »Presenetilo nas je vladno besedilo, ki je objektivno pomanjkljivo v primerjavi z besedilom, ki je bilo s podporo tako večine kot opozicije vloženo v parlamentu (v senatni komisiji za javna dela, op.ur.),« je dejal Nerli. Glavna kritična pripomba zadeva ravno odpravo finančne avtonomije pristanišč, ki je bila sicer uzakonjena kar dvakrat, leta 2001 in 2006, a nikoli izvedena. Po sprejetju nove reforme na vladi zdaj ne preostaja drugega, kot doseči radikalno revizijo zakonskega odloka v parlamentu, je prepričan Nerli. Poziv skupščine italijanskih pristanišč je takoj sprejel predsednik senatne komisije za javna dela Luigi Grillo (Ljudstvo svobode), ki je ob tej priložnosti kritiziral ri-gorozno proračunsko politiko gospodarskega ministra Tremontija, ki mu zameri »horizontalno krčenje financiranj« za strateške sektorje. Grillo se je zavezal, da se bo v parlamentu zavzel za finančno avtonomijo, ki bi pristaniščem zajamčila najmanj 400 milijonov evrov na leto. To je bila namreč povprečna dotacija, ki so jo pristanišča prejemala v obdobju od leta 1998 do 2007, in sicer iz sklada 9 milijard evrov od prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost (IVA), ki so ga pristanišča zagotovila državni blagajni samo v letu 2009. Pristaniške uprave zahtevajo uvedbo strukturnega normativa, ki bi jim zagotovil osnovo za aktiviranje velikih naložb v pristaniške infrastrukture. Od vlade tudi zahtevajo vzpostavitev pogajalskega omizja, na katerem bi se dogovorili za izdelavo strateškega načrta za pristanišča. Med prioritete združenje pristanišč uvršča povrnitev dotacij za vzdrževanje, nadaljevanje programov naložb v infrastrukture, za sistem podjetij, ki delajo v pristaniščih, pa delno fiskalizacijo (za pet točk) socialnih bremen, znižanje trošarin na energetske proizvode, davčne olajšave za ladje v priobalni plovbi, podaljšanje spodbujevalnikov za kombinirani prevoz morje-kopno in socialne blažilce za pristaniške delavce na določen čas. Ladje na privezu ob tržaškem sedmem pomolu arhiv PRISTANIŠČA - Fundacija tržaške PO Vrsta projektov za oživljanje pomorske in pristaniške kulture V teku dela za restavriranje starih pristaniških objektov TRST - Leto po ustanovitvi je tržaški zavod za pomorsko-prista-niško kulturo (Istituto di Cultura marittimo portuale), fundacija, ki jo je ustanovila tržaška Pristaniška oblast, že dosegel številne rezultate in uspehe na različnih področjih dejavnosti. Več kot zadovoljivo je napredovanje projekta za realizacijo muzejskega pola, ki se vključuje v širši projekt ovrednotenja pomorske kulture in v okviru katerega so trenutno v teku dela za resta-vriranje dveh zgodovinskih objektov v starem pristanišču - hidrodina-mične in električne centrale. Dežela FJK je medtem sofinancirala nadaljnjih pet projektov Pristaniške oblasti v skupni vrednosti približno 12 milijonov evrov. Pomembne sporazume je fundacija podpisala in začela izvajati z nacionalnim muzejem znanosti in tehnologije v Milanu, s fundacijo Fincantieri in z združenjem Alde- baran, zadnji dogovor o sodelovanju pa je pred kratkim podpisala z muzejem Hermitage in pomorskim muzejem iz Sankt Peterburga. Živahna je tudi dejavnost fundacije na izobraževalnem področju, kjer so bili organizirani različni tečaji usposabljanja, medtem ko je za oktober pripravila vodene oglede starega pristanišča. »Na koncu prvega leta dejavnosti smo zelo zadovoljni, kr smo zastavili trdne temelje za vzpostavitev enotnega večnamenskega mu-zejsko-dokumentacijskega in vzgoj-no-performativnega središča na teme, ki so vezane na morje in na pristanišče,« je izjavil predsednik fundacije Aldo Cuomo. Po njegovih besedah je bil zavod zamišljen kot instrument za izpostavljanje kulture v okviru pristaniških funkcij, kar omogoča promocijo znanja o tržaškem pristanišču kot izrazu zgodovine in kulture mesta Trsta. PORDENON Finest s pozitivnim letnim in triletnim poslovnim obračunom PORDENON - Pordenonska finančna družba Finest je poslovno obdobje 2009-2010 zaključila s skoraj tremi milijoni evrov presežka in z izdajo financiranj za 30,7 milijona evrov. Finest je javna finančna družba, ustanovljena za podpiranje podjetij iz severovzhodne Italije, ki imajo gospodarske odnose v državah vzhodne Evrope, centralne Azije, Rusije in Balkana. Izide poslovnega leta je včeraj v Pordenonu orisal predsednik družbe Michele Degrassi, ki je izpostavil nadaljevanje pozitivnega trenda iz leta 2007-2008, kar pomeni, da huda mednarodna finančna in gospodarska kriza finančne družbe ni ustavila. Tokratni poslovni obračun je zadnji, ki ga je sprejela zdajšnja uprava in ki vodi družbo od poslovne dobe 2007-2008 naprej. Po Degrassijevih besedah je bilo preteklo triletje zelo intenzivno obdobje, v katerem je finančna družba financirala operacije za 88 milijonov evrov in ustvarila skupaj deset milijonov evrov dobička. Gre za pozitivne rezultate tako glede na dejavnosti, kot grele na čisti presežek iz poslovanja. Trenutno ima Finest v teku 210 finančnih operacij, finančne delež pa ima v 115 družbah. Degrassi, ki končuje svoj predsedniški mandat, se je zahvalil svojim sodelavcem in Deželi FJK, ki je kot večinska lastnica po njegovih besedah dosledno spoštovala upravno avtonomijo pordenonske finančne družbe. SLOVENIJA - Banke Moody's znižal bonitetni oceni za največji slovenski banki NLB in NKBM LJUBLJANA - Ena vodilnih svetovnih bonitenih agencij Moody's je včeraj znižala bonitetni oceni za Novo Ljubljansko banko (NLB) in Novo Kreditno banko Maribor (NKBM). Ocena prihodnjih obetov za NLB in NKBM je negativna, Mooody's pa opozarja predvsem na poslabšanje kreditne sposobnosti v Sloveniji in regiji in na slabši finančni položaj bank. Moody's je oceno dolgoročnega depozitnega tveganja največje slovenske banke znižal z A1 na A3, oceno finančne moči banke pa je znižal s C- na D+. Oceno NKBM pa so v bonitetni hiši znižali z A2/D+ na Baa1/D. Pri obeh bankah je ocena prihodnjih obetov negativna, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz obeh bank. Moody's je znižal tudi oceni za kratkoročni dolg obeh bank. Kot pojasnjujejo v NLB, je sprememba bonitetne ocene predvsem posledica slabšega finančnega in skromnega kapitalskega položaja banke. Kot pravijo v največji slovenski banki, se je NLB sicer sposobna soočiti z nadaljnjim poslabšanjem kreditnega portfelja in absorbirati potencialne izgube iz tega naslova, a ostaja njen finančni položaj pod pritiskom ravno zaradi pričakovanega nadaljnjega poslabšanja posojilnega portfelja in omejene sposobnosti banke za okrepitev kapitalskih rezerv. V NKBM pa so zapisali, da Moody's znižanje ratinga banke utemeljuje z nadaljevanjem pritiska na bančno poslovanje in poslabšanjem posojilne sposobnosti v Sloveniji in drugod, kjer banka posluje. Poleg tega počasno gospodarsko okrevanje povzroča insolventnost podjetij in posledično poslabšanje posojilnega portfelja, kar vodi v višanje rezervacij v drugi polovici leta. V Trstu letno srečanje poštnega podjetja z združenji uporabnikov TRST - Poštno podjetje Poste Italiane je v Trstu priredilo tretje letno srečanje z združenji potrošnikov iz Furlanije-Julijske krajine. Srečanje z naslovom Pogovarjamo se z uporabniki, je služilo za oris glavnih poslovnih rezultatov podjetja in za predstavitev novih pobud in storitev, ki bodo uvedene prihodnje leto. Predstavniki združenj za zaščito potrošnikov so dobili informacije o novi organizaciji dostave pošte in o novosti v pravilniku o konciliaci-ji, torej postopku, s katerim poštno podjetje rešuje spore s svojimi strankami. Reševanje sporov poteka ravno s sodelovanje združenj uporabnikov poštnih storitev. Tržaško srečanje je odprl direktor lokalne poštne podružnice Giuseppe Patti, ki je orisal scenarij razvijajočega se poštnega in finančnega trga, bližnjo popolno liberalizacijo vseh poštnih storitev in bančno protiofenzivo. Razpis za koncesijo i V *V I • - »v v v trziškem pristanišču TRŽIČ - V deželnem uradnem listu bo danes objavljen razpis za podelitev koncesije za delovno površino v tržiškem pristanišču. Nova koncesija bo začela veljati 1. januarja 2011 in bo trajala štiri leta. Površina je velika več kot 135 tisoč kvadratnih metrov in je namenjena za industrijske, logistične, komercialne ali pretovorne dejavnosti, ki so povezane s pristaniščem in skladne z razvojno politiko oziroma rastjo pristaniškega pretovora. Prošnje za sodelovanje na razpisu je treba vložiti na Deželo FJK (direkcija za mobilnost in transportne infrastrukture) do 19. oktobra letos do 12. ure. Med dokumenti, ki jih je treba priložiti prošnji, mora biti tudi načrt dejavnosti, ki jo želi konkurent izvajati v pristanišču, navedeni morajo biti ukrepi za povečanje pristaniškega pretovo-ra in predvidevanje o zaposlitvi v prihodnjih štirih letih. Izbor najboljšega ponudnika bo opravljen 25. oktobra. Razpis in vse ostale informacije v zvezi z njim si je mogoče ogledati in vzeti s spletnih strani Dežele FJK (www.regione.fvg.it). EVRO 1,3460 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 28.9. 27.9. ameriški dolar 1,3460 1,3477 japonski jen 113,22 113,52 1/lHirl/l m^>n Q Ort C C OA1ÜO r\i i_cijj>r\i j ucii i ruski rubel inHiicka riirvii^ i 41,1500 60,7850 41,2235 60,6730 MlUlJjlVa 1 UUMc 1 danska krona rvritancKi ti int" 7,4515 0,84985 7,4503 0,85040 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «fnns 9,2240 7,9670 UjOJVrtV 9,1710 79145 1 1UI VCJKCI l\l UI IG češka krona o/irstCKi Tr^n« 24,618 1,3272 24,570 1,3257 JVILOIJKI 11 C11 lK estonska krona rnaM7arcKi trtrint ? 15,6466 77,95 2 15,6466 76,69 11 latlLal jl\l IUIII1L Z- poljski zlot 3,9761 1 3897 3,9497 1 3795 Kol laUjiM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi 1,4012 1,9558 1,4026 1 9558 uuiuciijM ICTV romunski lev II1Y*\\/<:K i ifac 4,2685 3,4528 4,2430 3,4528 IILUVJM HUaj latvijski lats 0,7098 ") 3n/ia 0,7096 ") 3nia islandska krona 290,00 290,00 tiirčUa lira 1 QS^A 1 QQ7č\ hrvaška kuna 7,2953 7,2928 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 28. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25625 0,28938 0,46406 -LIBOR (EUR) - - - -LIBOR (CHF) 0,14500 0,17500 0,24500 -EURIBOR (EUR) 0,618 0,879 1,137 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 30.982,42 € +352,53 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. septembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,92 INITEDIII IDr»DA 3 «C -0,54 +111 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,45 1651 +0,08 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 152,99 -0,66 +1,71 TELEKOM SLOVENIJE 249,60 90,46 -0,46 +0,95 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 41,88 AERODROM LJUBLJANA 24,09 DELO PRODAJA - CTni -0,29 -0,29 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 7nn NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,49 +0,19 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 15,00 8,48 +2,17 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 185,31 -0,39 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 17,28 +0,88 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. septembra 2010 -0,25 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,142 83,85 15 24 -0,56 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,6475 1 028 +0,33 -0,59 -0 19 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,5875 -0,62 EDISON ENEL ENI 0,93 3,9175 15 86 +0,38 +0,13 FIAT FINMECCANICA 11,02 +0,06 -0,72 +1 29 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,645 14,81 +0,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,405 1109 -1,23 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,89 -0,98 +0,40 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,23 6,78 1 89 -0,85 -0,44 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,87 13 36 -0,37 -1,26 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,74 3 7125 +0,68 -0,21 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,625 1 038 +0,61 -1,14 +0 19 TENARIS TERNA 14,11 3125 +0,14 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1017 7115 +0,48 -0,59 UNICREDIT 1,873 +0,99 -1,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 76,06 $ -0,16 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. septembra 2010 indeks zaključni tečaj : sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 837,58 3.308,37 +0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.922,25 836,39 +0,41 -0,40 FIRS, Banjaluka Belex 15 Bpnnrad 1.399,74 619 75 +1,17 -0,50 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 247,94 145608 -0,39 -0,50 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.129,27 -0,75 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.858,36 2.379,59 +0,43 +041 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.147,68 1.180,59 6.276,09 +0,48 -0,21 -0,04 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.578,44 3.762,35 2.527,96 +0,09 -0,10 -0,05 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.130,80 2.774,62 -0,06 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.495,76 3.097,35 22.109,95 2.611,35 20.104,86 -1,11 -0,51 -1,03 -0,63 -0,06 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 29. septembra 2010 5 O NAŠEM TRENUTKU Klic po svobodi v militarizirani družbi Ace Mermolja V lepem dokumentarnem filmu, ki ga je o Klavdiju Palčiču posnela Mirjam Muženič z naslovom "Biti to, kar si", umetnik zaključuje svojo pripoved z mislima, da je umetnost svoboda in da je konec koncev tudi biti Slovenec v Trstu dejanje svobode. Svoboda pa pomeni, "biti to, kar si". Ugotovitev bi bila nekoliko izrabljena in banalna, ko je ne bi izrekel Klavdij Palčič. V njegovih umetniških delih razberemo dramatično konstanto: boj človeka s sovražnimi silami zato, da sploh lahko je in da si izbori v svetu prostor zase. Človek je vseskozi ogroženo bitje. Preteče nevarnosti so različne: od atomske grožnje (začetki) do osamljenosti in vdora nesmisla v življenje. Palčič vseskozi bije boj med biti in ničem. Biti pa pomeni biti to, kar si ali želiš biti. Tega ni možno storiti brez svobode. Za Palčiča je torej umetnost le-dolomilec, ki lomi ledene klešče in popelje ladjo in potnike na odprto morje, kjer sije sonce in lahko s krova gledaš fantastično igro svobodnih kitov. Ta svoboda pa ima v našem, razvitem in bogatem svetu močnega protii-gralca, ki ni več atomski teror. V Italiji in Evropi se veliko ljudi, predvsem pripadnikov širokega srednjega sloja, boji, da bi izgubili družbeni status, delo, da bi jim življenje prekinila bolezen (vzpon preventive) ali pa da bi neznanci vlomili v njihove trdno ograjene hiše. Nekoč so po vaseh puščali odklenjena vrata. V istih krajih danes mrgolijo alarmne naprave nad visokimi zidovi in ob posebnih vratih z zapletenimi ključavnicami. Strah rojeva nezdrava čustva, kot so, med drugim, patološki odpor do tujcev, ksenofobija in rasizem. Slaba politika išče v strahovih uspeh in to tako, da ljudem ponuja varnost: vedno več varnosti. Varnost je postala množična obsesija. Varnost pa je nekako v nasprotju s svobodo. Če želi človek več varnosti, se mora odpovedati delom lastne svobode. Mora se zagraditi, paziti, da ne gre zvečer iz hiše, tolerirati večjo prisotnost policije, skratka, pristajati na militarizacijo družbe. To se je zgodilo v ZDA po terorističnem napadu 11. septembra. To se je zgodilo, ko so župani ameriških velemest proglasili ničelno toleranco. Slednja pomeni, da je lahko vsak potencialni zlikovec in se mora sprijazniti s prepotentnostjo policije in dejstvom, da če želi biti varen, mora pristati na možnost, da postane potencialni osumljenec. Militarizirana družba ni svobodna in niti politična. Vojska ni politika z drugimi sredstvi. Vojska je hierarhija, disciplina, nediskutibilna strategija. V nasprotju s tem je politika, ali naj bi bila, prosto soočanje idej in predlogov, spoštljiva igra med večino in opozicijo. Ko se politika militari-zira, neha biti to, kar je.. Italija je danes lep zgled tega, kako je politično izrabljanje strahov prebivalcev dalo moč politiki in strankam, ki se vedejo vojšaško, kjer ni predvidenih nasprotovanj, kjer je vodja general obdan s polkovniki. Danes je desna sredina generalštab, kjer se bistvo dogaja v dogovoru med feld-maršaloma Berlusconijem in Bossi-jem. V trenutku, ko je Fini skušal di-skutirati o ciljih in strategijah, so mu sneli šarže in se mora braniti pred obtožbami in časopisnimi naslovi, ki padajo okoli njegove trdnjavice kot granate. V politiki generalov in fevdalnih gospodov, plačancev in služabnikov ni svobode, ni diskusije, ni soočanja. Demokracija visi na robu. Tovrstna politika pa ne sloni na niču: soustvarila je oziroma amplifici-rala velike družbene strahove (upravičene in ne) in posledično obsesivno zahtevo po varnosti. Ponudila je varnost in v zameno si je pridobila pokornost in molk državljanov. Zasedla je bistvene družbene položaje, začenši z mediji, in pričela obstreljevati ljudi z besedami in obljubami, skratka, s propagando, ki je značilna za vsako pripravo na boj. Sistem je podjetniški, ali bolje, vojaški. V tem vzdušju predpostavlja vsaka vladarjem neljuba poteza vzrok za spopad: tudi dvojezična izkaznica v zakotni Reziji. Živimo politiko, ki ukinja svoje bistvo: svobodo do izražanja in "biti to, kar si". Rezultati takšne politike so pičli, kot so pičli rezultati vojaških posegov v Afganistanu, Iraku ali v Afriki. Ni pa lahko zamajati stolpa, ki so ga ljudje pomagali zidati z zaljubljenostjo v vodjo, ki je obljubljal varnost in blagostanje. Umetnost je šibka stvar v primerjavi s financami, podjetji in mili-tarizirano politiko. Sporočilo o svobodi, o potrebi, da si to, kar si in da kot tak tudi avtonomno razmišljaš, ostaja v naši družbi ključno in edina resnična alternativa navajanju na oklepe, v katere te oblačijo drugi. Iz teh oklepov je Palčič skušal reševati svoje človeške figure; ob umetniški pa potrebujemo politično alternativo. PISMA UREDNIŠTVU Železniški jutri »Ravnajte se po zdravi kmečki pameti«, nas je v šoli na Opčinah učil pokojni profesor Čok. Škoda, da to niso slišali vsi tisti, ki se tako trudijo za naš boljši železniški jutri. Pravijo, da bo predor Nabrežina - Trst dolg okrog 13 km in da bo vlak dosegel hitrost 200 km na uro. Na zemljevidu v P.D. z dne 18. avgusta 2010 je začrtan z rdečo barvo in na prvi pogled ne zgleda dosti krajši od sedanje proge. Sklepni račun pravi: Če 10 hrušk stane 10 €, koliko stane 5 hrušk? Že na pamet vemo, da 5, računsko pa moramo 10 (€) pomnožiti s 5 (hruškami) in deliti z 10 (€), rezultat je 5 (€) kot prej. Isto zadevo lahko postavimo takole: Če vlak za 200 km potrebuje 60 minut, v kolikšnem času prevozi 13 km? Kot pri hruškovem računu pomnožimo 60 s 13 in delimo z 200, rezultat je 3,9 ali vlak iz Na-brežine do Trsta rabi 3,9 minut, če gre 200 km na uro. Vzemimo, da je dosedanja proga dolga 15 km in da gre vlak 50 km na uro. 60 pomnožimo s 15 in delimo s 50, rezultat je 18 minut. Niti četrt ure razlike in za ta pri- Mlfi hranek bi morali navrtati 12 km dolg predor globoko pod zemljo. Še malenkost, podvig uspe samo če je za volanom strojevodja-kamikaze, ki pri-drvi v pristanišče z 200 km na uro in pritisne na zavore ko konča pomol. Podobno velja za predor Nabrežina - Divača in tudi do Kijeva je kaj vrtati. 12 oktobra se bodo v Trstu sestali slovensko-italijanski resorski načelniki, da bi dosegli sporazum v predvidenem roku. Sam predlagam rešitev, po kateri bi vlak prišel v Na-brežino kar tričetrt ure prej kot načrtovani in to po stari avstroogrski progi. Ko bodo v Evropi prešli na sončno uro, bomo mi Triještinarji tajno ohranili legalno in primerno štarta-li. A bodo debelo gledali v Ronkah rekoč: »Le poglejte te Uče, kako nas s staro lokomotivo prehitevajo«. Ivan Škabar stari slovenski priimki na tržaškem Repen in Col Prvi repenski priimki so zabeleženi že v urbarju iz leta 1494: Chla-de (očitno Hlede), Dedacz, Grossu, Masiecz, Skarafalla in Tumel, ki se ne ohranijo - verjetno pa gre pri nekaterih za vzdevke, ki se ne prenašajo iz roda v rod, a tudi še danes ali do nedavnega značilni Mulič, Guštin (tudi - kot edini - na Colu in na začetku kot Augustin), Lazar, Purič in Ravbar. V 16. stoletju sta tu še Brana (1525), ki se ne ohrani in Križman (1572), ki je še danes značilen. Ne- kaj časa od 1593 je tu tudi Škerlavaj, vsaj od 1646 pa najdemo danes značilne Škabarje, kmalu zatem (1647) pa tudi Stublje. Cussul (Huselj) je omenjen 1639, Miliči pa še prej (1609). V naslednjih stoletjih so tu, poleg številnih drugih, tudi Živec (1766), Zenič (1837), Rebec (1844), Žvab (1850) in Bizjak (1899). Na Colu pa so, poleg značilnih Guštinov, kasneje prisotni še nekateri priimki: tako na primer Grgič (1768), Rauber (1845), Širca (1874) in Zenič (1795). Marko Oblak narodno-zabavna glasba - Gala koncert Marko Manin & Sašo Avsenik Glasbeniki navdušili do zadnjega kotička polno dolinsko telovadnico Na pobudo še zelo mladega a obetavnega harmonikarja Marka Manina je bil v občinski telovadnici v Dolini v nedeljo 19.septembra na sporedu koncert »Gala koncert Marko Manin & Sašo Avsenik«. Okrog sebe je Ma-nin zbral številne glasbenike iz Slovenije, Italije in Avstrije. Koncert sta na pobudo domačina Marka Manina organizirala SKD Valentin Vodnik in ŠD Breg s pokroviteljstvom Občine Dolina. Koncert se je začel z najbolj poznano Avsenikovo vi-žo Na Golici, ki sta jo izvajala Marko Manin in Sašo Avse-nik z ansamblom. Prva točka koncerta je močno navdušila številno občinstvo, še posebej, ker so glasbeniki na oder prikorakali na oder med ljudmi v dvorani in istočasno tudi že igrali. Marko Manin je sa svojim triom izvedel vrsto novih in starih Avsenikovih pesmi. Najbolj sta navdušili skladba Pastirček in Šuštarska nedelja v Tržiču, kajti ta dva komada, sta že tradicionalna iz Ma-ninovega repertoarja. Častni gost koncerta je bil Sašov oče sin legendarnega Slavka Avsenika: Gregor Avsenik. Sašo Avsenik je s svojim ansamblom tokrat prvič nastopil z očetom v Italiji. Gregor Avse-nik je s svojim virtuoznim igranjem na kitaro pričaral posebno vzdušje in nekaterim gledalcem celo privabil solze v oči. Naj povemo, da je Gregor Avsenik zadnjič nastopil v zamejstvu pred več kot petimi leti. Sledila sta še svetovni prvak na harmoniko Zoran Lupinc in kitarist Igor Starc, ki sta obogatila večer z repertaorjem klasične glasbe. Po klasični točki Zorana Lupinca so na oder prišle pevke mladinskega pevskega zbora Slomšek iz Bazovice pod vodstvom dirigentke Zdenke Križmančič. Pevke so ob spremljavi Tria Manin izvedle dva venčka tržaških narodnih pesmi ter venček slovenskih narodnih pesmi. Za zaključek prvega dela koncerta se je Maninovemu triu pridružil še Markov mentor Zoran Lupinc. Skupaj sta zaigrala zimzeleno pesem alpskega kvinteta Spet v Mengešu in tako zaključila prvi del koncerta. V drugem delu koncerta je nastopil domači ansambel Ano urco al'pej dvej z Opčin, ki je dodatno oplemenitil večer s tremi skladbami, katere so izvajali tudi na škofjeloškem glasbenem festivalu, kjer so tudi osvojili prvo mesto. Koncert je dosegel svoj višek z nastopom Marka Manina in Saše Avsenika. Skupaj sta izvedla Avsenikove komade: Praznik na vasi, Martinovo polko, Pri sosedovih na obisku, Hei Slavko !spiel uns eins ter nazadnje še polko Na Golici ter Na Robleku. Koncerta se je udeležilo veliko število ljudi, ki so športno dvorano napolnili do zadnjega kotička. Po koncertu jed bil Marko Manin zelo zadovoljen: »Koncert je bil po mojem mnenju zelo uspešen. Spet smo dokazali, da je Avsenikova glasba še vedno priljubljena v naših krajih, ter da nas ljudje tudi tukaj zelo radi poslušajo. Vesel sem, da se je koncerta udeležilo toliko ljudi, kajti to je promocija in ponos za celo dolinsko občino. Najlepše se moram zahvaliti domačemu društvu Vodnik in društvu Breg ter vsem ti-stim,ki so me podprli in pomagali pri tem zahtevnem projektu!« Koncert je, kot je že tradicija, tudi tokrat povezoval urednik in voditelj RTV Slovenija Andrej Hofer. lipica - Od jutri dalje Dnevi Kobilarne za zaključek jubilejnega leta Ob koncu tedna pripravljajo v Lipici 14. tradicionalne dneve Kobilarne, s katerimi bodo zaključili praznovanja ob letošnji 430. obletnici. Dogodek, namenjen druženju ln, za- Tomi Rumpf bavi, v kobilarni pripravljajo tradicionalno ob zaključku sezone. Letošnja je bila uspešna, saj je bilo število obiskovalcev za tretjino višje od prejšnjih let. Od jutri do nedelje v Lipici pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Dogajanje bo namenjeno družinam, saj so pripravili tako otroški program z delavnicami kot tudi številne glasbene dogodke, predstavitve in oglede. Vrhunec štiridnevnega dogajanja predstavlja nedeljska gala predstava na hipodromu, kjer bo zbrane nagovoril predsednik republike Danilo Türk. Ob koncu tedna bo v Kobilarni Lipica potekalo tudi mednarodno tekmovanje eno-, dvo- in štirivpreg. Gostili bodo 50 tekmovalcev iz 13 držav, vzporedno z mednarodnim tekmovanjem pa bo potekalo tudi državno prvenstvo. Organizatorji ga bodo izkoristili predvsem kot generalko za svetovno prvenstvo v vožnji vpreg s poniji, ki ga bodo v Lipici pripravili septembra 2011. Od začetka leta do konca avgusta letos so našteli kar 75.000 oz. 30 odstotkov več obiskovalcev kot leto poprej. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal direktor javnega zavoda Tomi Rumpf, je veliko Slovencev Lipico obiskalo celo prvič. "V prihodnjih letih želimo zato pripraviti take programe, s katerimi bomo v Kobilarno Lipica pripeljali prav vsakega Slovenca ter še več tujih obiskovalcev, saj se Lipica tudi na mednarodni ravni vrača na tisto mesto, kjer je nekoč že bila," je poudaril Rumpf. V nedeljo pa bodo v kobilarni zaključili še eno akcijo v jubilejnem letu. Botrom letošnjih žrebet bodo predali častne plakete ter se jim tako simbolično zahvalili za sodelovanje. Letos se je v Lipici skotilo 28 žrebet, dvajset pa jih je dobilo svoje botre, ki so tako v sklad prispevali okrog 30.000 evrov. S tem denarjem so uredili novo kopalnico in solarij, ki predstavljata višjo kakovost oskrbe konj. (STA) 6 Sreda, 29. septembra 2010 ITALIJA / politika - Na osnovi programskih smernic, ki jih bo predstavil Berlusconi Danes v poslanski zbornici glasovanje o zaupnici vladi Vlada pridobila nekaj sredinskih glasov - Finijevci napovedali podporo RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi zahteva glasovanje o zaupnici vladi na osnovi programskih smernic, ki jih bo danes predstavil poslanski zbornici. Tako je premier sklenil včeraj popoldne, ko je v svoji zasebni rimski rezidenci zbral najtesnejše sodelavce. Vse kaže, da bo zaupnico tudi dobil, saj se je v desnosredinski tabor včeraj formalno preselilo nekaj sredinskih parlamentarcev, pa tudi finijevci so že napovedali, da bodo izrazili zaupnico, razen če ne bo prišlo do nepričakovanih novosti. Berlusconi bo s svojim programskim govorom nastopil v poslanski zbornici ob 11. uri. Kot je že večkrat napovedal, se bo posebno dotaknil petih točk, in sicer vprašanj juga, davkov, pravosodja, federalizma in varnosti. Posebna pozornost velja za področje pravosodja, saj so Fini in njegovi privrženci že večkrat povedali, da niso več pripravljeni glasovati za ukrepe, ki bi Berlusconiju zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom na sporen način (zakoni »ad personam«). Po premierjevem nastopu bo splošna razprava. Berlusconi bo repliciral ob 16.30, nakar bodo na sporedu glasovalne izjave, zaključno glasovanje pa bo okrog 19. ure. Zadnji del razprave z glasovanjem vred bo televizija predvajala v živo. Kot uvodoma rečeno, se je včeraj pridružilo vladni večini nekaj parlamentarcev iz opozicijskih vrst. Gre za pet dosedanjih predstavnikov Casini-jevih sredincev UDC (to so Calogero Mannino, Sa-verio Romano, Giuseppe Drago, Giuseppe Ruvolo in Michele Pisacane) ter za dva dosedanja pripadnika Rutellijevega gibanja API (to sta Massimo Calero in Bruno Cesario). Ni izključeno, da bodo vlado podprli še drugi, med temi parlamentarci iz vrst Gibanja za avtonomije predsednika deželne vlade Sicilije. Kljub temu bo vlada težko dosegla absolutno večino 316 glasov brez Fi-nijevih privržencev. A za njeno preživetje vsaj za zdaj to ne bi smelo biti problem, saj so finijevci - vsem razhodom in polemikam v brk - včeraj že napovedali, da bodo glasovali za zaupnico, razen če ne bo premier v svojem programskem govoru povedal kaj nesprejemljivega zanje. Kaj pa opozicija? Iz njenih vrst sta slišati predvsem dve kritični ugotovitvi. Prva je, da je Berlusconi po vsem sodeč kupil marsikaterega parlamentarca, kar je ne samo politično sporno, ampak tudi kaznivo. Druga kritika pa je ta, da bo vlada kljub verjetni zaupnici ostala na krhkih nogah. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je zato včeraj spet pozval Berlusconija, naj odstopi, saj njegova vlada ne bo mogla biti kos hudim problemom, s katerimi se sooča država. Zaveznika-nasprotnika Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini Iranski javni tožilec: »Sakineh bodo obesili« TEHERAN, RIM - Sakineh ne bodo kamenjali, pač pa obesili. Tako je - po pisanju iranskega dnevnika Teheran Times - sporočil iranski glavni tožilec Gholam-Hossein Moh-seni-Ejei. Ta je potrdil obsodbo Sa-kineh Mohamadi Aštiani na smrt zaradi sodelovanja pri umoru lastnega moža. Po iranskem pravu naj bi imela obsodba na smrt »prednost« pred kaznijo zaradi prešuštva. Glasnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehman-Parast je vsekakor dodal, da se pravni postopek ni zaključil in da bo razsodba znana, ko se bo proces končal. Po mnenju sina Sakineh pa naj bi obsodbo izvršili čez dva tedna. Mohamadi Aštiani, sin nesrečne Sakineh, je spet pozval italijanske oblasti, naj posežejo in pomagajo ženski, da bi je ne usmrtili. Italija sodi med države, ki so se doslej najbolj angažirale za rešitev Iranke. Italijansko zunanje ministrstvo je spet izrazilo željo po spremembi obsodbe in zagotovilo, da bo še naprej nadaljevalo s prizadevanji za rešitev Sakineh. Iranski predsednik Mahmud Ah-madinežad je v svojem posegu na skupščini Združenih narodov pred dnevi pojasnil, da v Iranu obstaja več stopenj sojenja in da Sakineh dotlej še ni bila obsojena na smrt. Dodal pa je, da smrtno kazen izvajajo v številnih drugih državah, ne le v Iranu. zalitev rima Predlog nezaupnice proti Bossiju RIM - Umberto Bossi se je samo šalil, res pa je, da bi se moral vselej obnašati v skladu s svojim ministrskim položajem. Tako je premier Silvio Berlusconi v telefonskem pogovoru dejal rimskemu županu Gianniju Alemannu, ki je vzrojil, potem ko je vodja Severne lige in minister za reforme v nedeljo v pikri izjavi rimsko geslo S.P.Q.R - Se-natus Populusque Romanus oz. Rimski senat in ljudstvo - nekoliko predrugačil in kratico bral kot »So-no porci questi Romani«, kar pomeni »Rimljani so svinje«. Sam Bossi je v neki oddaji potrdil, da se je šalil, in vse, ki so ga zaradi tega napadli, označil kot »pobeljene grobove«. Medtem pa vse več političnih sil napoveduje podporo predlogu o nezaupnici proti Bossiju, ki ga je v parlamentu vložila Demokratska stranka. Poleg vse opozicije naj bi ga mogoče podprli celo finijevci. milan - Maronijeva »trda linija« Romom zapirajo naselja, a ne smejo v ljudska stanovanja MILAN-Notranji minister Roberto Maroni je napovedal zaprtje največjega romskega naselja v Milanu, v katerem živi okoli 700 ljudi. Naselje naj bi odstranili do konca oktobra. Ob tem je pohvalil ukrepe občine Milan za integracijo Romov in za boj proti nezakonitim naseljem. Kot je dejal, je Milan »model za vso Evropo«. Poudaril je, da v drugih romskih naseljih v Milanu, ki so zakonita, ne bo smel živeti nihče, ki svojih otrok ne pošilja v šolo ali ima kriminalno preteklost. Napovedal je tudi, da namerava parlamentu v naslednjih dneh predložiti osnutek zakona o izgonu državljanov Evropske unije, če ti ne izpolnjujejo standardov dežele gostiteljice. To naj bi letelo predvsem na Rome z državljanstvom EU. »Ukrep je posebej nujen, saj bodo s prihodnjim letom države, kot je Romunija, pristopile Schengenskemu območju,« je opozoril notranji minister. Predstavnica Demokratske stranke Livia Turco pa je ocenila, da smo priča diskriminiranju ljudi na osnovi njihove etnične pripadnosti, kar je v nasprotju z italijanskimi in mednarodni normami. To naj bi prihajalo na dan tudi v dejstvu, da so Romi v Milanu izključeni iz lestvic za dodelitev ljudskih stanovanj. Roberto Maroni ansa imuniteta - Pobuda La Repubblice 140 tisoč podpisov proti novemu zakonu za Berlusconija RIM - Več kot 140.000 ljudi je že podpisalo poziv dnevnika La Repubblica, da naj se premier Silvio Berlusconi v svojem novem vladnem programu, ki ga bo predstavil danes v parlamentu, odpove zakonu, ki bi visokim politikom zagotovil imuniteto pred kazenskimi procesi med mandatom. Načrti Berlusconija, da bi onemogočil pravne postopke proti njemu med opravljanjem mandata, so dodobra razburkali italijansko javnost. Zakonski osnutek v vsega treh členih namreč predvideva, da bi imela poslanska zbornica in senat 90 dni časa za odločitev, ali naj se sodni postopek proti visokemu predstavniku države nadaljuje šele po koncu njegovega mandata. Toda v La Repubblici so se odločili pozvati poslance in senatorje, naj zakona ne podprejo. »Za Berlusconija je samo ena pot, da pokaže, kakšna je raven njegove politične odgovornosti - dokaže naj, da je državljan med državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi. Pred sodiščem naj se brani brez zaščite imunitetnega zakona; zakoni naj veljajo za vse enako,« je v pozivu zapisal novinar La Re- pubblice Giuseppe D'Avanzo. Pod ta poziv se je v zadnjih dneh podpisalo že več kot 140.000 ljudi, od opozicijskih politikov do intelektualcev in umetnikov. Med podpisniki so tudi pripadniki t.i. Vijoličastega gibanja, ki je kritično do Berlusco-nijeve vlade in ki za to soboto načrtuje velike demonstracije proti Berlusconiju v Rimu. Podoben zakon je sicer vladna koalicija že sprejela julija 2008, da bi se Berlusconi lahko izognil kazenskemu procesu v Milanu. Toda ustavno sodišče je oktobra lani zakon razveljavilo in menilo, da bi imuniteto premieru in drugim visokim predstavnikom države lahko podelil le ustrezen ustavni zakon, za katerega pa bi bila potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Sedaj predlagani zakon je znova navaden zakon, za katerega bi bila zadostna zgolj večina koalicijskih poslancev in senatorjev. Toda najprej bo moral Berlusconi sploh dobiti potrditev, ali ima po razkolu s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem še večino v parlamentu. To bomo zvedeli danes. ligurija - Župan, predsednik parka Cinque terre in še šest drugih Ogoljufali državo? Z lažnimi dokumenti naj bi si zagotovili deželne prispevke - Obtoženi združevanja v zločinske namene MILAN - Župan občine Riomag-giore Gianluca Pasini in predsednik svetovno zaščitenega nacionalnega parka Cinque terre Franco Bonanini sta bila aretirana pod obtožbo združevanja v zločinske namene in goljufije na račun javne uprave. Z njima so bili aretirani še poveljnik občinskih redarjev iz kraja Riomaggiore, vodja tehničnega urada in še štiri osebe. Župan Pasini vodi levo-sredinsko občinsko upravo, Bonanini pa je bil njegov predhodnik in evropski poslanec Demokratske stranke, pa čeprav le za en dan zaradi zmede pri preštevanju glasov. Preiskavo je uvedel mobilni oddelek policije iz La Spezie v začetku leta na podlagi nekaterih prijav in anonimnih pisem. Že takrat so preiskovalci pod vodstvom javnega tožilca Monteverdeja preiskali občinske urade, urade vodstva nacionalnega parka in pisarne nekaterih zasebnikov, ki so bili poklicno povezani z nekaterimi izdanimi gradbenimi dovoljenji. Preiskovalci domnevajo, da so bili vsi aretirani člani tolpe, ki je izdajala lažne javne ansa ansa akte, da bi si zagotovila finančna sredstva Dežele Ligurije. Hlinili naj bi ureditev pešpoti in obnovo poplavljenega kanala ter poslopja zgodovinske vrednosti. Aretacija Franca Bonaninija je izzvala začudenje tako v levosredinskih kot tudi v desnosredinskih političnih krogih. Slednji je bil 12 let predsednik parka Cinque terre, ki ga je leta 1997 Unesco vključil med svetovno naravno dediščino. Ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo je izrazila zaprepadenost, saj je bil Bonanini znan kot zelo korektna oseba in tvorec izjemnega raz- voja območja Cinque terre. Okoljevar-stvena organizacija Legambiente mu je izrazila solidarnost, prav tako odgovorni za okolje pri Demokratski stranki Ermete Realacci. Deželni odbornik iz Li-gurije Angelo Berlangieri pa je poudaril, da je Bonanini deloval tri leta brezplačno kot predsednik deželne agencije za turistično promocijo. Bonaninijev sin Edy se je pritožil nad policisti, ki so odpeljali očeta v zapor kljub temu, da je pred letom prestal presaditev jeter in bi mu morali zato dodeliti hišni pripor. zdravstvo - Včeraj v Turinu Somalka rodila v nepovratni komi TURIN - V bolnišnici Sant'Anna v Turinu se je včeraj rodila punčka, katere mama je že mesec dni v nepovratni komi in so jo doslej umetno držali pri življenju prav zato, da bi lahko rešili njeno hčerkico. Slednja se bo imenovala Idil kot mama. Gre za 28-letno Somalko, ki boleha za rakom v glavi. Njen prihod v Turin je omogočil svak, ki živi v Pie-montu. Ženska je že mati petih otrok. Sicer pa je gotovo, da svoje šeste hčerkice ne bo nikoli videla. Komisija za ugotavljanje klinične smrti bo ocenila, ali je prišel trenutek, da jo izklopijo iz naprav, ki jo umetno držijo pri življenju. Mala Idil se je rodila s carskim rezom v 28. tednu od spočetja. Ob rojstvu je tehtala 760 gramov. Zdravniki upajo, da bo preživela. Za carski rez so se odločili, ker se je stanje matere vidno slabšalo, tako da je že ogrožalo življenje svoje hčerkice. Njen oče Issa je le-to pričakal z velikim veseljem. »Gre za zadnje darilo moje žene,« je dejal. |ssa s SV0j0 hčerkico ansa Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 1 4 Sreda, 29. septembra 2010 APrimorski ~ dnevnik šolstvo - Slovenska različica interaktivne razstave Naš odtis v svetu Preko igre se učenci uvajajo v prevzemanje odgovornosti Gre za delo skupine nevladnih organizacij - Glavne teme prihodnost Zemlje, voda ter pravice otrok in žensk V tej igri zmaga tisti, ki zbere najmanj točk. Gre za interaktivno razstavo oz. igro Naš odtis v svetu, ki je odslej na voljo tudi v slovenski različici, z njenim aktivnim ogledom pa bodo učenci in dijaki slovenskih osnovnih in srednjih šol v Italiji imeli možnost, da se v maternem jeziku preko igre uvajajo v svetovno državljanstvo in prevzemanje odgovornosti z obravnavanjem vprašanj, kot so ekologija, trajnostni razvoj, položaj ženske in voda. Razstava oz. igra, ki je v italijanski različici že dalj časa na voljo italijanskim šolam (enotedenska najemnina stane 350 evrov), je sad dela nekaterih nevladnih organizacij, kot so Accri, CeVI, CVCS in So-lidarmondo, lani pa so se pri združenju Ac-cri odločili, da poskrbijo tudi za slovenski prevod, ki ga je opravil Peter Senizza. Slovensko različico so predstavili javnosti najprej v ponedeljek na sedežu Pokrajine Trst ob navzočnosti odbornika za politike miru Dennisa Visiolija, včeraj popoldne pa (redkim) učiteljicam in učiteljem, zbranim v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah ob navzočnosti predstavnice združenja Accri Ettorine Rubino, vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaža Simčiča in prevajalca Senizze. Razstava obsega šestnajst dvostranskih panojev s štirimi sekcijami, posvečenim področjem, ki so značilna za posamezna združenja: sekcija z naslovom Zagotoviti Zemlji prihodnost je posvečena povezavi med našim življenjskim slogom, omejitvami Zemlje in obstoječim ne-ravnovesjem med bogatimi in revnimi državami. Sekcija Voda kot skupna dobrina, kjer je govor o pomenu vode kot potrebe in pravice, sekcija Barve sanj je posvečena pravicam otrok, v sekciji Ženska pomeni življenje pa je govor o položaju ženske v družbi. Ogled razstave poteka tako, da si jo učenci ogledujejo v parih, pri tem pa se poslužujejo kart, ki opisujejo življenjski slog mladih, ki prihajajo z različnih, tako razvitih kot nerazvitih, koncev sveta. Prav tako imajo pri ogledu s seboj tudi zvezek, v katerega zapisujejo odgovore na podlagi informacij, ki jih najdejo tako v zvezku kot na panojih. Na koncu zmaga tisti par, ki zbere najmanj točk, saj s tem dokaže, da tudi najmanj onesnažuje in tudi bolj spoštuje človekove pravice. (iž) Z ogledom razstave in preko igre se mladi približujejo problematikam trajnostnega razvoja, vode, položaja žensk in otrok ter posledično tudi prevzemanju odgovornosti kroma tržaška ženska konzulta - Novo vodstvo ustanove Gabriello Vaglieri nasledila Ester Pacor V petek javno srečanje o ženskem delu rop - V drogeriji V Ul. F. Severo Ropar z rezilom odnesel 1.000 evrov Ko so se sinoči prodajalke samopostrežne drogerije CAD v Ulici Fabio Severo nekaj pred 19.30 pripravljale na zaprtje trgovine, je vanjo vdrl moški. Iz žepa je potegnil rezilo in v tržaškem narečju dekletu pri vhodu v trgovino ukazal, naj mu izroči ves denar iz blagajne. Prestrašeno dekle mu je seveda izročilo vse, kar se je dalo. Po prvih podatkih tržaške policije, ki je nemudoma prihitela na kraj dogodka, je moški odnesel kakih 1.000 evrov gotovine in izginil. Preiskave pa so seveda še v teku. Dvoletno predsedovanje Tržaški ženski konzulti je Gabrielli Vaglieri prineslo obilo zadoščenja, zdaj pa krmilo te ustanove prepušča novi predsednici Ester Pacor, sama pa bo skupaj z Wilmo Chiella podpredsednica. To je sporočilo včerajšnje tiskovne konference Tržaške ženske konzulte v hotelu Urban v Trstu, ki je predstavljala nekakšno slovo Va-glierijeve in nastop Pacorjeve. Tržaška ženska konzulta, ki je nastala leta 1989, združuje dvanajst organizacij (kot zadnja se ji je pridružilo združenje Fidapa Tergeste, ob kateri so še Adei, Adositalia, Ande, Aidda, Ammi, Cif, Convegni Maria Cristina, Fidapa Trieste, Mdt, Soroptimist in Udi Il Caffe delle Donne) in obravnava različne tematike, vezane na položaj žensk oz. žensko problematiko. Vsako leto ji predseduje predstavnica ene od teh organizacij po načelu rotacije z možnostjo dodatnega mandata. To se je zgodilo v primeru Gabrielle Vaglie-ri, ki pripada združenju Fidapa Trieste, ki je opravila še mandat, v njenem dveletju pa je konzulta praznovala dvajsetletnico, priredila je literarna tečaja in vrsto javnih srečanj na temo zdravja v sodelovanju z zdravniško in lekarniško zbornico ter komisijo za enake možnosti Pokrajine Trst. Konzulta je poleg tega postala Delo Tržaške ženske konzulte je bilo v zadnjih dveh letih polno zadoščenj, so prepričane v vodstvu kroma tudi partnerka Mednarodne hiše žensk, prisotna je v javnem življenju, vzdržuje stike z institucijami, ki so pristojne za nudenje storitev ter je aktivno sodelovala v razpravi o deželnem volilnem zakonu. Zdaj Gabriella Vaglieri prepušča krmilo konzulte novi predsednici Ester Pacor iz združenja Udi Il Caffe delle Donne, zadnja pobuda pod njenim predsedstvom pa bo stekla v petek, ko bo v hotelu Urban ob 17. uri javno srečanje na temo Delo žensk: zaposlitev in plačna enakost ...Zakaj ne? Šlo bo za srečanje, na katerem bodo vzeli v pretres težave, ki zaznamujejo tržišče ženskega dela s posebnim ozirom na krizo (zaposlovanje žensk je drugače tudi eno glavnih vprašanj, s katerimi se ukvarja Tržaška ženska konzulta). Poleg Vaglierijeve bodo o tem govorile predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki je tudi odbor-nica za enake možnosti, funkcionar-ka pokrajinske službe za delo Marina Urti, vsedržavna predstavnica združenja Fidapa Ida Bressan, ki je dejavna zlasti v komisiji za projekte ter pri pripravljanju t.i. dneva o enakopravnem plačilu, docentka finančnih ved na Univerzi v Trstu Clara Busana Banterle in svetnica za enake možnosti Pokrajine Trst Gabriel-la Taddeo. (iž) poskus vloma Giurastante ponovno tarča neznancev Tržaški okoljevarstvenik Roberto Giurastante, v zadnjih časih znan predvsem po boju proti načrtovani gradnji uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu v okviru združenj Greenaction Transnational in Alpe Adria Green, je bil ponovno tarča neznancev, ki so v nedeljo poskusili vlomiti v njegovo stanovanje, pri čemer so tudi razbili stikalo za gumb zvonca pri vhodnih vratih. Vest o tem sta v ponedeljek sporočili organizaciji Greenaction Transnational in Alpe Adria Green, ki sta tudi spomnili, da to ni prva grožnja Giurastanteju: kot znano, je bil tržaški okoljevarstve-nik preteklega 6. aprila deležen še veliko hujšega ustrahovanja, ko je pred vrati svojega stanovanja našel odsekano kozličkovo glavo. Šlo je za ustrahovanje mafijskega značaja, opozarjata okoljevarstveni organizaciji, vendar so karabinjerji zaključili preiskavo po komaj mesecu dni, medtem ko je javni tožilec Pietro Montrone ukazal tudi uničenje kozličkove glave in s tem po mnenju okoljevarstvenikov preprečil vsakršno poznejše razčišče-nje. Prav tako Giurastante kljub grožnjam ni bil deležen nobenega varstva, zato organizaciji izražata veliko zaskrbljenost ob dogajanju, saj, če bi preiskave ne bili zaustavili in če bi bili uvedli minimalne varnostne ukrepe, bi bili verjetno že prišli do podatkov, ki bi koristili pri ugotovitvi odgovornih in preprečitvi novih napadov, menijo pri Greenaction Transnational in Alpe Adria Green. slovenski klub Kam pluje tržaška leva sredina? Italijanska desna sredina preživlja hudo krizo, tudi leva sredina pa ne pluje v mirnih vodah, prej nasprotno. O težavah in perspektivah krajevne leve sredine v vidiku spomladanskih volitev bo tekla beseda drevi v Slovenskem klubu. Na vprašanja novinarja Sandorja Tenceja bodo odgovarjali Roberto Cosolini, Peter Močnik, Giuliana Zagabria, Iztok Fur-lanič in Daniela Birsa. Začetek ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Problemov na tapeti je nič-koliko. Najprej zakaj tri in ne ena sama levičarska stranka in kakšno je stališče Slovenske skupnosti v odnosu do leve sredine ter do Demokratske stranke, ki je njen zaveznik. Cosolini bo predstavil svoja gledanja o trenjih med demokrati in tudi razkril ali bo prihodnjo pomlad, kot se govori, res kandidiral za tržaškega župana. 8 Sreda, 29. septembra 2010 TRST / pokrajinski svet - Domačini že 18 let zahtevajo varnejšo pot Prosek: korak na poti do pločnika za pokopališče Odobren sklep za odkup zemljišča ob pokrajinski cesti, kjer bodo uredili pločnik Pot na proseško pokopališče bo kmalu varnejša. Tržaški pokrajinski svet je včeraj izglasoval odlok o odkupu dela zemljišča na desni strani ceste, ki pelje od Kulturnega doma Prosek-Konto-vel proti pokopališču, da bi lahko tam uredili prepotrebni pločnik. Zadevo je v pokrajinski skupščini orisal svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Zoran Sosič. Zahteva po ureditvi pločnika na poti na pokopališče je »stara« najmanj 18 let. Julija 1992 je več kot 60 proseških družin podpisalo peticijo pod zahtevo o novem pločniku. V dokumentu so zapisali, da je pot na pokopališče prav zaradi pomanjkanja pločnika nevarna, predvsem za starejše vaščane. Na tisti strani ceste je namreč že urejen pločnik, a le do avtobusnega postajališča. Treba bi ga bilo torej podaljšati do križišča pri spomeniku. Prosečani so dostavili peticijo za-hodnokraškemu rajonskemu svetu, ta jo je posredoval pokrajinski upravi, saj je cesta, na kateri bi morali urediti pločnik, pokrajinska. Aprila 1993 je takra- tni vodja pokrajinskega oddelka za splošne tehnične dejavnosti inž. Giam-paolo Grandi pismeno zagotovil za-hodnokraškemu rajonskemu svetu, da bo vključila poseg v triletni načrt pokrajinskih javnih del. Ta je bil res vključen, a z delom ni bilo nič. Minilo je skoraj desetletje, ko je zahodnokraški rajonski svet (novembra 2002) prejel novo sporočilo iz tržaške pokrajine. Odgovorni za promet inž. Paolo Stolfo je naznanil, da uprava čaka na izdelavo predhodnega načrta za ureditev odseka ceste od Kulturnega doma do pokopališča, v okviru katerega naj bi tudi pripravili integrirani načrt za pločnik. Rajonski svet je vsa naslednja leta opozarjal pokrajinsko upravo, naj vendarle zadevo uredi. Za gradnjo novega pločnika bi morala pokrajina odkupiti del zemljišča ob cesti. Lastnica, domačinka, je takoj privolila v prodajo, da bi tako prispevala svoje za skupno dobro vaščanov. A tudi ta pripravljenost ni spodbudila pokrajinskih upraviteljev k pospešitvi zadeve. Zoran Sosič kroma Za časa Scoccimarrovega pred-sednikovanja na pokrajini je takratni odbornik za javna dela Piero Tononi (Nacionalno zavezništvo) ponovno zagotovil, da bo delo storjeno, že spet pa je ostalo pri besedah. S prihodom predsednice Marie Terese Bassa Poropat na čelo pokrajin- ske uprave se je zadeva vendarle premaknila iz mrtve točke. Svetnik Zoran Sosič se je pozanimal zanjo, pokrajinski uradi so na prigovarjanje odbornika za javna dela Maura Tommasinija vendar pripravili vse, kar je potrebno za odkup dela zemljišča ob pokrajinski cesti (vsega kakih 50 kvadratnih metrov), na katerem bo nastal nov pločnik. Včeraj je odbornik Tommasini predložil pokrajinski skupščini sklep o odkupu zemljišča, predpogoju za ureditev novega pločnika. V njem je zapisano, da bo nov pločnik »nadaljevanje obstoječega« in bo pomemben za varnost občanov. Sosič je obnovil križev pot zahteve domačinov po pločniku in pozval upravo, naj pločnik čim prej zgradi, da bo postala pot Prosečanov do domačega pokopališča bolj varna. Pokrajinski svet je sklep izglasoval z glasovi levosredinske večine, medtem ko so se svetniki opozicije vzdržali. M.K. tržaška pokrajina - Odbornik Vittorio Zollia o bodočnosti čezmejnega avtobusa Sežana-Trst, končna postaja? Avtobusi podjetja Avrigo bodo vozili do konca leta - Trieste trasporti se je zaradi nerentabilnosti odrekel vožnjam na čezmejni progi Čezmejni avtobus Sežana-Trst bo vozil vsaj do konca leta. Tako je med včerajšnjo pokrajinsko sejo sporočil odbornik za promet in prevoze Vitto-rio Zollia. Na slovensko-italijanski progi pa bodo vozili le avtobusi slovenskega prevoznika Avrigo iz Nove Gorice, ker se je njegov partner, tržaško prevozno podjetje Trieste trasporti, že pred časom odrekel vožnjam zaradi gospodarske nerentabilnosti. Pobudo za čezmejno avtobusno povezavo med Sežano in Trstom sta pred več kot dvema letoma dala Občina Sežana in Pokrajina Trst. Po prvih štirih mesecih poskusne povezave z več kot 5 tisoč prodanimi vozovnicami sta se javni upravi odločili za nadaljevanje avtobusnih voženj, kaže pa, da se je zanimanje za čezmejni avtobus v zadnjem letu zmanjšalo, zato se je podjetje Trieste tra-sporti odločilo za prekinitev sodelovanja. Avrigo bo vztrajal do konca leta »ker lahko računa na finančna sredstva zasebnikov,« je pojasnil odbornik Zollia. Čezmejni avtobus Trst-Opčine-Sežana kroma Psička zaprta v stanovanju brez hrane in pijače Ze nekaj dni je iz stanovanja odmeval pasji lajež, lastnika pa ni bilo od nikoder. Stanovalka bloka v Ul. Conti je naposled le poklicala policijo. S pomočjo gasilcev so agenti lahko skozi okno na balkonu vstopili v stanovanje, kjer jih je pričakala psička srednje rasti. Ležala je v kuhinji brez hrane in pijače, po stanovanju pa so bili posejani njeni iztrebki. Policisti so preverili, ali je še kdo v hiši, vendar je bila živalica popolnoma sama. Izsledili so lastnika, Kolum-bijca z rednim bivališčem v Trstu, psičko pa zaupali osebju oddelka zdravstvenega podjetja. V stanovanju se je medtem prikazal prijatelj Kolumbijca, ki je agentom pojasnil, da je lastnik odpotoval v Kolumbijo pred desetimi dnevi in da je njega zadolžil, naj skrbi za psičko. To naj bi zadnjič storil še dan pred prihodom policije. Agenti so dokumentirali tudi stanje stanovanja. 500 evrov za izbiro alternativnega stranišča Tudi v jesenskih nočeh se nadzor policije po mestnih ulicah nadaljuje. Posebno pestro je ob koncih tedna, ko se mladina predaja zabavi in ne spoštuje županskih odredb, ki zadevajo red v mestu. V soboto so na primer zasačili dva mladeniča, ki sta urinirala na cesti, točneje v Ul. del Pozzo in v Ul. Procureria. Izbira alternativnega stranišča ju bo drago stala, saj bo moral vsak odšteti 500 evrov globe. Vpis v šolo za arhivarje V petek, 1. oktobra, (do sobote, 30. oktobra), se lahko interesenti lahko vpišejo v 1. oz. 2. letnik šole za arhivistiko, paleografijo in diplo-matiko pri tržaškem državnem arhivu. Tečaj traja dve leti, ob koncu pa čaka udeležence izpit. Ustrezno prošnjo je treba izpolniti na kol-kovanem papirju; obrazci za vpis v I. letnik so na razpolago v državnem arhivu v Ul. Lamarmora 17 oz. po tel. (040-390020,040947251) ali po elektronski pošti (as-ts@beniculturali.it). Prošnjo za vpis lahko vloži vsakdo, ki ima višješolsko diplomo, kandidate pa čaka pisna preizkušnja (prevod iz latinščine v italijanščino). V prvi letnik ne bodo prepustili več kot 50 kandidatov, izbrali pa jih bodo na podlagi rezultatov pisne naloge. V II. letnik se lahko neposredno vpišejo tisti, ki so na univerzi polagali izpite iz arhivistike, paleografije in diplomatike. Kdor nima ustrezne diplome, lahko tečajem sledi kot poslušalec. politika - Demokratska stranka Aleks Milič spet tajnik v Zgoniku V ponedeljek so na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu potekale volitve Demokratske stranke za obnovitev pokrajinske skupščine in krajevnega vodstva krožka občin Repentabor in Zgonik. Roberto Cosolini je na skupščini predstavil volilno listo, na kateri spet kandidira za pokrajinskega tajnika stranke. V svojem posegu je predvsem poudaril iskanje enotnosti znotraj stranke same, ki je v tem političnem trenutku eden izmed pomembnejših dejavnikov opozicije tako na vsedržavni, deželni ter pokrajinski ravni. Dotaknil se je seveda tudi bližnjih pokrajinskih in tržaških občinskih volitev ter poudaril pomen resnega pristopa stranke do večplastnih problematik, ki zadevajo celotno krajevno skupnost. Na volitvah za prenovo vodstva krožka Repentabor-Zgo- nik je bila predložena samo ena kandidatna lista in sicer tista povezana s ponovno potrditvijo tajnika krožka Aleksa Miliča. Razpravi, v kateri so se oglasili številni navzoči, so sledile volitve, kjer so člani in članice krožka soglasno podprli kandidatno pokrajinskega tajnika Roberta Cosolinija ter istočasno izvolili tudi člana krožka Mirka Sardoča in Moniko Hro-vatin za predstavnika v pokrajinski skupščini. V skladu s statutom so na skupščini - kot rečeno - še potrdili za tajnika krožka Aleksa Miliča, ki je bil povezan z enotno kandidatno listo, s katero so prenovili tudi vodstvo krajevne Demokratske stranke. Sinoči je bila v gledališču France Prešeren v Boljuncu kongresna skupščina DS za dolinsko občino. tržaška pokrajina - Po izgubljeni sodbi Utica »vredna« 258.000 € Toliko bo morala plačati odvetnikom oproščenih Scoccimarra, Tononija in Meniove soproge Utica, ki jo je kupil takratni predsednik pokrajine Fabio Scoccimarro, bo drago stala sedanjo pokrajinsko upravo predsednice Marie Terese Bassa Po-ropat. Natanko 258 tisoč evrov. Toliko namreč znaša račun, ki so ga pokrajini dostavili odvetniki Scoccimara in ostalih dveh obtožencev, nekdanjega odbornika za javna dela Piera Tononija in Scoccimarrove posebne tajnice, Me-niove soproge Francesce Vivarelli, potem ko je tržaško prizivno sodišče trojico oprostilo in naprtilo pokrajini plačilo odvetniških stroškov. Zadeva se je vlekla nekaj let. Scoccimarrova uprava je kupila utico in jo namestila na notranjem dvorišču sedeža pokrajine na Trgu Vittorio Veneto. Eden od pokrajinskih uslužbencev je zadevo prijavil sodišču, ker naj bi nakup oškodoval pokrajino. Tržaško kazensko sodišče je trojico obsodilo, na prizivnem procesu pa se je pokrajina predstavila kot prizadeta stran- Maria Monteleone kroma ka. Bilo je to nekakšno dolžnostno dejanje, ker bi sicer računsko sodišče lahko uvedlo preiskavo proti sedanjim upraviteljem zaradi nezanimanja za pokrajinsko lastnino. Prizivni sodniki pa so trojico oprostili in v razsodbi določili, da mora pokrajina poravnati odvetniške stroške treh oproščenih. Račun treh od- vetnikov je bil nadvse zasoljen: skupno 258 tisoč evrov (posamično odv. Antonini 186 tisoč, odv. Giacomelli 35 tisoč in odv. Borean 37 tisoč evrov). Za poravnavo računa bo potreben rebalans proračuna, o čemer bo pokrajinski svet razpravljal na jutrišnji seji. Ze na včerajšnji pa se je vodja Demokratske stranke Maria Monte-leone obregnila ob astronomsko »ceno« odvetniških storitev. Pokrajinska uprava je že napovedala poseg pri odvetniški zbornici, da bi ugotovila, ali račun odgovarja splošnemu odvetniškemu stroškovniku. Ob tem pa je Monteleonejeva opozorila na nekaj nedoslednosti. Odv. Antonini je bil dolga leta odvetnik pokrajinske uprave, za nekaj časa tudi uprave predsednice Bassa Poropat. Odv. Giaco-melli pa je bil v Scoccimarrovi upravi odbornik za finance. Ob teh spoznanjih se vsiljuje dvom, da ima zasoljeni račun politični predznak. M.K. / TRST Sreda, 29. septembra 2010 9 MEDJA VAS - Vse nared za tridnevno praznovanje Konji in vonjave mošta Praznik za ljubitelje konjev in žlahtne domače kapljice Bogata gostinska ponudba v osmicah, gostilni in kioskih - Glasba v živo, ljudske igre in igre s konji V petek, 1. oktobra, bo Medja vas spet gostila nadvse priljubljeni kulturni in enogastronomski praznik Konji in vonjave mošta, ki ga prireja domače kulturno in športno društvo Timava Medja vas-Štivan. Že v dopoldanskih urah bodo svoja vrata odpirali osmičarji in gostilničarji, zbirati pa se bodo začeli tudi prvi jezdeci, ki se bodo s svojimi konji povzpeli vse do vasi in počakali na namestitev. Uradni začetek tridnevnega praznika je sicer predviden v večernih urah, ko bo na odru kot prva nastopila plesna skupina športnega in kulturnega društva Timava, za njo pa bo na sporedu še koncert pihalnega orkestra Kras in glasbeni žur s skupino The Maff. Sobotni dan bo zaznamoval predvsem izlet, ki bo konjenike popeljal do trži-ške trdnjave s postankom in malico na sedežu jameljskega športnega in kulturnega društva Kremenjak, medtem ko bodo v Medji vasi bodo že odprli vrata tudi kioski in razstavni prostori. Obiskovalci bodo lahko izbirali med izleti s konjsko vprego, spretnostnimi igrami s konji in kolesi (v organizaciji smučarskega kluba Devin) ter tekmovanjem v kmečkih igrah, ki se bo nadaljevalo tudi v nedeljo. Seveda tudi v soboto ne bo manjkalo dobre glasbe, kajti v goste bo najprej prišla skupina Starši ensamble in Romjanski muzikanti sledil pa ji bo koncert skupine Xpress na vaškem trgu, po osmicah ter v vaški gostilni pa bo odmevala glasba v živo. Nedeljsko jutro bodo popestrili člani jamarske skupine Flondar, ki bodo poskrbeli za ekskurzijo med obrambne postojanke pod vrhom Grmade in morebitnim ogledom Bolnice; predvidene so štiri ure lahke hoje. V teku dneva bo ponudba spet izredno pestra: obiskovalci bodo imeli na voljo vožnjo s konjsko vprego, sodelovanje pri tekmovanju s konji, v večernih urah pa je predviden še zaključni mimohod jezdecev po vasi. Na trgu bodo nastopili tudi Kraški muzikanti. Letošnji program praznika Konji in vonjave mošta vključuje tudi razstavo Obrtništvo v strelskih jarkih med 1. svetovno vojno, ki jo je oblikoval Bruno San-tini in predstavitev knjige 1780-1918 Can-ti militari degli italiani d'Austria nel Lito-rale, za katero bosta poskrbeli kulturni društvi iz Laškega. Obiskovalci se bodo na kraj pripeljali z brezplačnim avtobusom, ki bo vse tri dni vozil od parkirišča v Štivanu do Medje vasi, kjer jih bodo na trgu, v osmicah in v gostilni čakale bogato prekrite mize s krajevnimi jedmi in kozarčki žlahtne kapljice, ki so jih v tem letu pridelale vaške kmečke družine. Utrinek z lanskega zelo uspešnega praznika v Medji vasi kroma PRAVIČNE TRGOVINE - Drevi ob 20. uri v baru Knulp Po kakšnem sadju segamo? Srečanje z Lianne Zoeteweij vodjo oddelka za zunanjo trgovino pri Združenju pridelovalcev banan El Guabo v Ekvadorju Vsem je znano, da je sadje, ki ga vsakodnevno uživamo, pogosto prepojeno z raznoraznimi razpršili proti zajedalcem, ali polno gnojil, tako da na umeten način pridobi vabljivo obliko in barvo. Čisto drugače pa je, če sadje gojimo na naravi prijazen način, da je sadež v naših rokah enako prijeten, hkrati pa zdrav za potrošnika in tudi za kmeta, ki ga je pridelal. Banane so, na primer, drugi najbolj trženi tropski proizvod, le kava jih prekaša. Niso pa le eksotičen sadež, ampak tudi simbol izkoriščanja suženjskega dela na plantažah. Enakopravno in solidarno trgovanje pa posega na tržišče s sadjem, ki ga pridelujejo kmetovalci, ki so jim zagotovljene socialne in ekonomske pravice, obenem pa zaščiteno naravno okolje, kjer živijo. Organizacije enakopravnega in solidarnega trgovanja že nekaj let preizkušajo produkcijsko verigo, pri kateri so osnovne pravice ljudi in skrb za naravno okolje osrednja vodila pri urejanju poslov. Na pobudo mestnih trgovin sveta Mosaico in Senza Con-fini Brez Meja, bo danes, ob 20.uri, v baru - knjigarni KNULP v Ulici Madonna del mare 7 srečanje z Lianne Zoeteweij, nizozemsko kooperantko in vodjo oddelka za zunanjo trgovino pri Združenju pridelovalcev banan El Guabo v Ekvadorju. V omenjeno združenje je včlanjenih 400 plantaž banan, v 15 različnih pokrajinah omenjene južnoameriške države. Gostja nam bo seveda predstavila delo svoje organizacije, pa tudi pozitivne učinke na ljudeh in v okolju sistema pravične trgovine na tem poslovnem področju. Obiskovalci bodo lahko tudi okusili nekaj slaščic in napitkov pripravljenih z bananami solidarnega in enakopravnega trgovanja. Vstop je prost, poskrbljeno bo tudi za prevajanje. Trgovina Brez meja v Ul. Torrebianca Fotografije GeoMetrica v svetoivanskem parku V okviru 6. festivala Trie-stefotografia vabi kulturno združenje NadirPro jutri ob 19. uri v dvorano Rosa (Ul. Bottacin 4) v svetoivanskem parku na odprtje skupinske fotografske razstave GeoMetrica. Fotografski kolektiv združenja NadirPro Luca Bellocchi, Gianni Palcich in Marco Spano' so v sodelovanju s peterico znanih gostov - Car-lom Andreasijem, Primožem Bizjakom, Marcom Covijem, Stefanom Grazianijem in Ma-riom Sillanijem poskrbeli za fotografski projekt, ki se posveča »homologacijam v različnostih in razlikah v podobnostih«, med geometrijskimi liki, omejenimi površinami in enkratnimi občutki. Razstava bo na ogled do 30. oktobra, od četrtka do ponedeljka od 17. do 20. ure. Nemški klepet Po poletnem premoru se v Ul. Coroneo 15 (2. nadstropje) spet začenjajo urice pogovora v nemščini, ki jih prireja kulturno združenje Friedrich Schiller. Prvo srečanje bo v jutri, 30. septembra, ob 18. uri. Vstop je prost. Koncertno društvo ponuja 13 koncertov Tržaško koncertno društvo bo ljubiteljem glasbe v prihajajoči sezoni postreglo s trinajstimi koncerti. Od 8. novembra do 11. aprila bodo ponedeljke v gledališču Rossetti zaznamovala znana domača in mednarodna glasbena imena. Prvi bo na oder 8. novembra stopil odlični Trio di Parma, ki izvaja komorno glasbo. Posebno pozornost si zasluži pianistka Angela Hewitt, ki bo v Trstu 29. novembra spremljala orkester iz Mantove. Nedvomno pa velja omeniti poljski kvartet godal Apollon Musagete (13. december), pianistko Maureen Jones in violončelista Enrica Bronzija (10. januarja), nemškega pianista Martina Helmchena in klarinetista Alessandra Carbonareja. Abonma znaša za člane od 180 do 310 evrov (za družine veljajo posebni popusti), za mlade pa obstaja privlačna ponudba - 13 koncertov za 50 evrov. Člani morajo svojo izkaznico obnoviti pred 16. oktobrom, včlanjevanje pa bo od 4. do 16.oktobra. Dodatne informacije in celoten spored koncertov so na voljo na spletni strani www.societadeiconcerti.net. SOCIALA - Podpis območnega načrta Triletno sodelovanje v korist šibkejših Na tržaškem županstvu so včeraj dopoldne podpisali triletni programski dogovor v okviru območnega načrta 2010-2012 za socio-zdrav-stvene posege na teritoriju tržaške občine. Prvi podpisnik novega pakta je sam tržaški župan Roberto Dipiazza, takoj za njim pa občinski odbornik za socialno varnost in promocijo Carlo Grilli. Sledi jim še drugi 90 podpisnikov, predstavnikov inštitucij, združenj, prostovoljcev, socialnih zadrug in neprofitnih ustanov različnih sektorjev tržaške krajevne realnosti. Območni načrt zaobjema skupno 16 projektov, ki zaobjemajo predvsem področja družine, socialnega vključevanja, ostarelih in oseb s posebnimi potrebami ter širšega področja domov. Tako Dipiazza kot Grilli sta včeraj pred nabito polno dvorano občinskega sveta poudarila, da bo območni načrt ponudil konkretne odgovore številnim šibkejšim členom naše družbe, osebam, ki jim ni bila usoda naklonjena. Gre nedvomno za eno izmed najlepših daril ob zaključku Dipiazzovega mandata, pri katerem sodeluje enotna in zagrizena ekipa strokovnjakov. Tržaški župan Roberto Dipiazza kroma 10 Sreda, 29. septembra 2010 TRST OŠ PINKO TOMAŽIČ - Ob nagovoru Sama Pahorja Osnovnošolci so se poklonili bazoviškim junakom V četrtek, 23. t.m., so se učenci in učenke osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč v spremstvu svojih učiteljic poklonili spominu bazoviških junakov. Ko so se zbrali pred spomenikom, so najprej recitirali priložnostno besedilo o procesu in usmrtitvi. Sledila je recitacija pesmi Daj - zmaj Otona Župančiča. Položitvi šopka cvetja k spomeniku je sledila minuta molka. Na koncu je profesor Samo Pahor spregovoril o pomenu izobraževanja v materinem jeziku za uveljavljanje načel svobode, enakopravnosti in bratstva. Spoštovanje teh načel je dolžnost vseh ljudi ne glede na jezik, narodnost, barvo kože in druge značilnosti. Včeraj danes Danes, SREDA, 29. septembra 2010 MIHAEL Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.50 - Dolžina dneva 11.50 - Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 13.19. Jutri, ČETRTEK, 30. septembra 2010 SONJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,3 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 2. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 2 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 21.30 »London River«; 18.30, 20.00 »Niente paura«. CINECITY - 16.00, 17.35, 19.00, 20.30, 22.00 »Inception«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »La passione«; 18.15, 21.30 »Mangia, prega, ama«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Mordimi«; 15.50, 18.05 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 3D«; 16.00, 22.00 »Sharm El Sheikh«; 16.10 »Shrek - E vissero felici e contenti 3D«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.45, 22.00 »Mangia, prega, ama«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 2D«; 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Legenda sovjega kraljestva 3D«; 21.00 »Hi-brid«; 19.00 »Nowhere Boy - Zgodba o Johnu Lennonu«; 16.30, 18.40, 20.50 »Butec na večerji«; 17.00 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 15.40, 20.20 »Čarovnikov vajenec«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00, 17.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.20 »Karate Kid«; 19.05 »Ljubezen na daljavo«; 16.55 »Charlie«; 19.40, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 16.40, 19.00, 21.20 »Odpleši svoje sanje 3D«; 19.10, 21.30 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 21.25 »Hibrid«; 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.15 »Ben-venuti al Sud«; 17.00, 19.30, 22.00 »In-ception«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.30, 17.50, 20.40, 22.15 »Mordimi«; Dvorana 4: 16.40 »Shrek e vissero felici e contenti 2D«; 18.15, 22.15 »Fratelli in erba«; 19.15 »Sharm El Sheikh«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Inception«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 20.00 »Ben-venuti al Sud«; 18.00, 22.00 »Mordi-mi«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »La passione«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Mangia, prega, ama«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom do četrtka, 30. septembra, od 8. do 16. ure. M Izleti DOLINSKA SEKCIJA SSK prireja v nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Dolenjsko, z obiskom Ribnice in pobratene občine Kočevje, kjer se bomo srečali s prijatelji ter si ogledali mesto in lepo urejen zgodovinski muzej. Ob Kočevskem jezeru bomo DRUŠTVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE % STvdio ar! Si kdaj pomislil, da bi postal igralec? Te mikajo oder, gib, kostumi, igranje? Bi rad postal tehnik luči in zvoka? Pridi, pridruži se nam v naši gledališki šoli! Prvo srečanje bo 29.9. 2010 ob 17.00 v Slovenskem stalnem gledališču (Ul. Petronio 4). Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it imeli kosilo. Popoldne bomo obiskali še Žužemberk in si ogledali grad ter obiskali spomenik padlim. Vpis in vse potrebne informacije: Sergij Mahnič (040 - 228924, Boljunec in Boršt), Rado Štrajn (040 - 228274, Dolina) in Branko Slavec (040 - 231975, Mač-kolje in Prebeneg). Toplo vabljeni! KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Montegrotto terme v nedeljo, 3. oktobra, in sicer: ob 9.20 zbirališče v Trstu, Trg Oberdan - Deželna palača, ob 9.30 odhod, ob 9.50 postanek v Sesljanu, Hotel Pošta. Dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040 -60072. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v nedeljo, 3. oktobra, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SPDT vabi člane in prijatelje v nedeljo, 3. oktobra, na pohod na Sabotin. Pohod traja približno 4 ure in je zmerno naporen. Zbirališče ob 8. uri na trgu v Sesljanu. Vse potrebne informacije na tel. št. 040 - 220155 (Livio). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchschlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbir-baumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 00386-41-290386, 040299409 (Norma), 040-370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, kjer si boste prvi dan ogledali spodnja in drugi dan zgornja jezera. V petek pa vas pričakuje otok Krk, z vodenim ogledom mesta in ekskurzijo na otok Kosjun. Po kosilu pa še ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta. Dobili boste dodatne informacije in podrobni program izleta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 30. septembra, razstavo »Spomini«: Neva Pertot slikanje, Mileva Martelanc glineni izdelki, glasbena kulisa Nadja Pertot - sopran, nastop skupine učencev Glasbene kambrce SKD Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot, pri klavirju Beatrice Zonta. Začetek ob 20.30. DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC v sodelovanju z ZTT vabi na predstavitev nove knjige Marija Čuka Nikar se ne hudujte na vreme, da je zmešano. Z avtorjem se bo pogovarjal Ace Mermolja. Srečanje bo v društveni gostilni v petek, 1. oktobra, ob 20. uri. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na osebno razstava Sare Contestabo »Kralj petrolej«. Predstavila jo bo Jasna Merku. Glasbeni utrinek - duet violin: Vera Sturman in Neža Zobec, Glasbena matica, razred prof. Jagode Kjuder. Odprtje razstave bo 1. oktobra, ob 17.30, Trst, Ul. S. Francesco 20. TPK SIRENA vabi na otvoritev in ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v petek, 1. oktobra, ob 20. uri v društveni dvorani v Miramarskem drevoredu št.32 v Barkovljah. Ogled je možen vse do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. 15. MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. S Poslovni oglasi PRODAM GROZDJE refoška. Tel.: 339-5811776 PRODAM trisedežni divan, moderen in istočasno klasičen ter naslonjač - relax, oba sta še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM 60 kv. m. strežnih zidakov iz opeke starih 100 let. Velikost 23,5 x 11,5 cm, debeli 1,5 cm, ročno delani. Tel. št. 040 - 576116. PRODAM železna vrata 2 x 0,80 m in kad za grozdje (10 kvintalov). Tel. št. 040 - 814212. PRODAM dve hrastovi kadi za grozdje. Za informacije pokličite na tel. št. 3498430222. PRODAM po zelo ugodni ceni skoraj nov mlin za grozdje (repkalnik) - ročno ali motor. Tel. 347-5828180. SIMPATIČNO MUCKO sive barve, podarimo ljubitelju živali. Tel.: 040213701. IH Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. H Mali oglasi 20. SEPTEMBRA smo dobili na zgo-niškem pokopališču žensko zapestno uro. Tel. št.: 040-229192. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja in sanitarije) z balkonom in parkiriščem. Tel. 333-1129574. PRODAJAMO več posod za vino v steklenem vlaknu v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 040-327330. PRODAM domačo čebulo, tel. št. 3336741266. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 348-8865580. PRODAM pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487 (po 19. uri). PRODAM tri stare kamnite vaze. Tel. št.: 040-327128. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 348-3127194. Loterija 28. septembra 2010 Bari 64 86 48 20 1 Cagliari 54 31 32 35 1 Firence 88 6 46 48 73 Genova 87 85 88 44 17 Milan 45 88 14 35 63 Neapelj 37 83 10 14 8 Palermo 39 81 30 18 26 Rim 73 44 57 52 49 Turin 29 5 6 49 68 Benetke 17 89 37 60 41 Nazionale 9 34 52 14 85 Super Enalotto Št. 116 18 20 46 54 57 65 jolly 58 Nagradni sklad 6.219.060,64 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 147.372.065,86 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 46.642,96 € 2.504 dobitnikov s 4 točkami 372,54 € 95.735 dobitnikov s 3 točkami 19,48 € Superstar 20 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 22 dobitnikov s 4 točkami 37.254,00 € 518 dobitnikov s 3 točkami 1.948,00 € 7.529 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 50.766 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 108.348 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 29. septembra 2010 1 1 □ Obvestila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden (vodi Divna Slavec) prične ponedeljek, 4. oktobra, po lanskem urniku: ponedeljek 18.00-19.30, torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.3012.00, sreda 9.00-10.30 in 18.00-19.30. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v Ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se je vadba pričela 21. septembra. Urnik: torek ob 18., 19. ali ob 20. uri in petek ob 19. ali 20. uri. Uvajalni tečaj ob torkih od 17.30 do 19.00. Nadaljuje se tudi vpisovanje za vadbo za hrbtenico in energijo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Info: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in vpisi na tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Predstavitveno srečanje danes, 29. septembra, ob 19.30. GLASBENI USTVARJALCI vabijo na informativni sestanek vse starše, ki so zainteresirani na glasbeni laboratorij. Sestanek bo potekal danes, 29. septembra, v domu A. Sirk v Križu ob 18. uri. Delavnica je namenjena otrokom vrtca in osnovne šole. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusarskih površinah od danes, 29. septembra, do ponedeljka 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Servizi) prvo nadstropje. SLOVENSKI KLUB vabi na debato »Tok tok: leva sredina, kje si?« danes, 29. septembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20). Sodelujejo Roberto Cosolini, Iztok Furlanič, Peter Močnik, Daniela Birsa in Giulia-na Zagabria, moderator novinar Sandor Tence. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010-11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali so-la@teaterssg.it. Začetek tečaja danes, 29. septembra. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, bo danes, 29. septembra, od 9. do približno 12. ure prekinjena dobava vode v Dolini (nižji predel, vključno z obrtno cono Dolina 2). V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da danes, 29. septembra, ob priliki Sv. Mihaela - zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetar-ska služba ter občinska knjižnica bo zaprta. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. št. 349-4103131 (Martin) ali 040-251101 (Bruno). JUSARSKI ODBOR PROSEK obvešča, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do četrtka, 30. septembra, na sedežu odbora - Prosek 159. KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice, vabi na informativni sestanek stare in nove članice v četrtek, 30. septembra, ob 20. uri v društvene prostore. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to stori v četrtek, 30. septembra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse, ki imajo od 10. do 17. leta starosti in jim je všeč glasba, na srečanja v Štalci v Šempolaju vsak torek od 19.30 do 20.30. Mentor Aljoša Saksida. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce in srednješolce. Plesne vaje vsak četrtek, v Štalci v Šempolaju: od 16. do 17. ure za 1., 2. in 3. razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za 4. in 5. razred in srednjo šolo. Mentorica: Jelka Bogatec. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@googlegroups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piščanc). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru. Vpisovanje v knjižnici »Nada Pertot« in v Kavarni Gruden v Nabrežini. Info: 040-299632, e-mail veratuta@tiscali.it. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli - od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri; rekreacija odrasli - od 5. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30; otroška telovadba - od 2. oktobra ob sobotah, skupina starejših -ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! AŠK KRAS (mladinski odsek) prireja tečaj modernih plesov za mlade (od 14. do 29. leta starosti). Tečaj se bo odvijal ob sredah od 20.30 do 22.00 v športno kulturnim centru v Zgoniku. Vse potrebne informacije in vpisovanje na predstavitvi tečaja v petek, 1. oktobra, ob 20. uri ali na tel. št. 340-3957915 (Mateja). Toplo vabljeni! ROMANJE V MEDŽUGORJE od 1. do vključno 4. oktobra. Za romarje iz Slovenije in Italije zadostuje veljavna osebna izkaznica za inozemstvo. Vpis na tel. št.: 0481-882395 in 0481-32121 (Darko), za Slovenijo 00386-5-3022503 (Anica) in 040-229166 (Markuža). TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da bo telovadba za gospe v zrelih letih začela v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Vse zainteresirane naj na vadbo pridejo pet minut pred pričetkom v udobni trenirki in naj s seboj prinesejo tudi vodo in brisačo. Vabljene. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja telovadbo za gospe v zrelih letih. Telovadba se bo začela v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren in bo potekala dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR IN MILJSKA SEKCIJA VZPI - ANPI vabita na predstavitev knjige »Giorgio Marzi 1925 - 2008 zgledni prijatelj in tovariš« - zbral in uredil Boris Pangerc, ki bo v petek, 1. oktobra, ob 17. uri v KC Gastone Millo, Trg Republike 4 v Miljah. Sodelovali bodo Nerio Nesladek - milj-ski župan, Stanka Hrovatin - pokrajinska predsednica VZPI in senator Silvano Bacicchi. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v soboto, 2. oktobra, ob 16. uri nastop na proslavi v Pobegih (odhod avtobusa iz Padrič ob 14. uri). ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah; vadbo atletike za srednješolce ob torkih. Info: ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. KRUT obvešča, da za skupinsko bivanje v Montegrotto Terme od 3. do 12. oktobra sta se sprostili dve mesti v dvoposteljni sobi. Vse dodatne informacije in prijava, na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini poteka, ob torkih in petkih, od 19. do 21. ure tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. SK DEVIN prireja v okviru pobude »Konji in vonjave mošta« v Medjevasi v sodelovanju z SŠKD Timava »Tekmo z gorskimi kolesi za otroke in mladino do 18.leta« v nedeljo, 3. oktobra. Zbirališ- če za prevoz koles od 11. do 13.30 v Šti-vanu pri hišni št. 15/B. Vpisovanja od 14. ure dalje v Medjevasi (postaja št. 5) in start ob 15. uri. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT sporoča, da se začenjajo pobude in tečaji umetnosti na sedežu na Ul. Mazzini št. 30. Informacije v tajništvu - 3. nadstropje: ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 19.30 ali s klicem na 040-774586, 3334784293 ali 338-3476253. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 3. oktobra, bo procesija rožnovenske Matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo nabrežju v spremstvi godbe s Proseka. Vabljene noše. AŠD MLADINA organizira tečaj bikram joge. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v rekreatorju v Križu št. 441 ob 20. uri. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Informacije: tel. št. 333-5663612. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v bivšem re-kreatorju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Info: www.yasmin.anuby.it, tel. 333-5663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-hopa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem rekreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Polutaka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 329-9751782. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pi-latesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekobacače in ob 11. uri za ko-bacače, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. DSMO K. FERLUGA odpira vrata svojega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, kjer dobite informacije o tečajih, prireditvah, prebirate Primorski dnevnik in Novi glas ter z dežurnim pokramljate po slovensko. Urnik odprtja: vsak ponedeljek med 18.30 in 20.00 od 4. oktobra dalje. Pričakujemo vas! KK ADRIA - TELOVADBA ZA ODRASLE bo na sporedu vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra. Potrditve in nove prijave na tel. št.: 040-910339. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih društva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali in-fo@cheerdancemillenium.com. SHINKAI CLUB obvešča, da bodo letos od 4. oktobra dalje stekli treningi za začetnike tudi v telovadnici v Lonjerju. Urnik treningov: ponedeljek in četrtek, od 17.30 do 18.30 (otroci) in od 18.30 do 19.30 (odrasli). Informacije: Elia 3490861971. V KRD DOM BRIŠČKI, Mateja Šajna, obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. oktobra, začela redna vadba Pilatesa za redne člane in za nove člane. Urnik: ponedeljek: ob 18.00 ali ob 19.00, četrtek: ob 19.00 ali ob 20.00. Za vpis in pojasnila: 040327327 ali 340-4835610 Anica in 0038640-303578 Mateja. ŠIVANJE NOŠ PRI SKD F. PREŠEREN V BOLJUNCU - prvo srečanje po počitnicah bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču Frane Prešeren. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala na Stadionu 1. maja v Trstu s sledečim urnikom: ponedeljek in petek od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11.00 ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 4. oktobra. Informacije: urad ŠZ Bor (od 15.00 do 18.00) 04051377. ŠZ BOR sporoča, da bo tudi letos na štadionu 1. Maj potekala rekreacijska telovadba za odrasle: ponedeljek in petek 9.-10. in 10.-11., torek in četrtek 17.3018.30. Vadba se začne v ponedeljek, 4. oktobra. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za »manj mlade«, v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj se bo odvijal od 5. oktobra do 30. junija 2011 ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. Informacije: tel. 040-327335 (občinsko tajništvo). AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja: Slovenščina (stopnje A1, A2, B1a, B2), Angleščina (stopnji A1, B1), Francoščina A1, E-citizen, ECDL start, Iskanje podatkov on line, Izdelava web strani, Splošno knjigovodstvo in Oljkarstvo. Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Vse informacije nudi tajništvo v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 6. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 17. do 18. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. PREDSMUČARSKA TELESNA VADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 6. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pin-demonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Info in prijave na tel.št. 3356123484. SKD TABOR, KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠD POLET IN ŠZ JADRAN vabijo v sredo, 6. oktobra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine na predstavitev knjige »La Jugoslavia, il basket e un telecroni-sta«. Prisoten bo avtor Sergio Tavčar. Z njim se bosta pogovarjala Peter Brumen in Andrej Vremec. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Mentor: Marica Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 7. oktobra. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus v sodelovanju z Du-hovsko zvezo vabi na predavanje škofovega vikarja za Slovence g. Antona Be-denčiča »Zakrament bolniškega mazi-ljenja« v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri v Marijanišče - Dunajska ul. 35, Opči-ne. KRUT vabi na odprtje razstave »S cvetjem v jesen« - Ustvarjalno v vsaki dobi, v petek, 8. oktobra, ob 17. uri v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca. Predstavlja Deziderij Švara, nastopa Moška vokalna skupina Lipa. Lepo vabljeni! SKD VIGRED vabi v petek, soboto in nedeljo, 8., 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Prapro-tu. V petek ob 19.00 otovoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Salež. Sledi ples z ansamblom Kraški ovčarji. V soboto ob 15.00 ex tempore in turnir v briškoli, od 16. do 18. ure plesna delavnica, ob 19.00 nastop plesnih skupin, sledi ples z Alter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov, od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno, ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev, sledi ples z Kraškimi muzikanti. GLASBENA DELAVNICA v priredbi ŠC Melanie Klein se bo za otroke od 3. do 7. leta starosti začela v soboto, 9. oktobra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8. Vpisovanje vsako soboto med 10. in 11.30. Informacije: tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. Število mest je omejeno. GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffo-ve metode za otroke od 4. do 7. leta starosti. Prvo srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10-ih v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti, 3 v Trstu. Dodatne informacije in prijave na telefonski številki 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 9. oktobra, »Pohod Zoro Starec« po domačih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 15. uri izpred barkovljan-skega društva. Hoje bo približno 3 ure, priporočamo primerno obutev. 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040-433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nevja). Prijave do 10. oktobra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju, mentorja Aljoša Saksida in Nikol Starc. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMASA-ŽE, organizira društvo Noe. Informacije na tel. št. 349-8419497 ali 040-299461. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yc-cupa.org. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeniško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo, zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 0408990120-114 šele od ponedeljka 11. novembra naprej. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in petek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. Prispevki Popravek: Gina in Ančko Švab darujeta v spomin na Lidijo Pahor 50,00 evrov in v spomin na Daucija Ciacchija in Marto 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Avianu. V spomin na dragega nečaka Walterja ob 37. rojstnem dnevu daruje teta 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Silvestra Guštinčiča darujeta Claudio in Sonja 20,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na Mitjo Sedmaka darujeta Astti in Silva 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Lidijo Pahor daruje g.a Meri Cheber 20,00 evrov za SK Devin. 29.9.2009 29.9.2010 Stelio Krmac Spomin nate je vedno živ. Žena Palmira 12 Nedelja, 26. septembra 2010 KULTURA / klavirski festival - Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera prevzela občinstvo Navdušujoč nastop mladih a uveljavljenih klavirskih talentov Oba mlada pianista sta učenca ruskega perdagoga Sijavuša Gadjieva, ki poučuje v SCGV Emil Komel Rdeča nit 9. klavirskega festivala, ki poteka v dvorani Victor de Sabata v organizaciji tržaškega društva Chamber Music, je ruska klavirska šola. V goriškem SCGV Emil Komel že več kot petnajst let nadvse uspešno deluje ruski pedagog Sijavuš Gadjiev in njegovi odlični učenci so zbudili pozornost Fedre Florit, ki je umetniški vodja festivala. Alexander, šestnajstletni sin ruskega mojstra, je za društvo Chamber Music že nastopil na popoldanskem koncertu v dvorani tržaške Prefekture ter zapustil tako dober vtis, da si je zaslužil mesto med mednarodno priznanimi talenti. Mladega virtuoza so rojenice osrečile že v zibelki: mati Ingrid Si-lič ga je uvedla v svet zvokov, nato pa je mentorstvo prevzel oče. Alexander je že z velikim uspehom sodeloval na številnih tekmovanjih, za seboj ima tudi veliko nastopov, njegov razvoj pa se nadaljuje v pospešenem tempu in na tržaškem koncertu je pianist presenetil s samozavestnim nastopom, ki je bil podkrepljen tudi z interpreta-tivno zrelostjo. Program sta odprli dve skladbi Petra Iliča Čajkovskega, Meditacija op.72 in Ruski ples op.40, ki sta razkrili tako bolj nežne kot tudi bolj poskočne odtenke klavirske igre. Res zahteven zalogaj pa so bile Simfonične etude op. 13 Roberta Schumanna. Skladbo, ki razvija dialektičen odnos med dvema simboličnima figurama - Eusebiusom in Florestanom - prvo intimno razmi-šljujočo, drugo vihravo ekstroverti-rano, je Alexander podal z veliko mero poustvarjalne fantazije, predvsem pa z radoživim mladostnim zanosom, ki je povsem navdušil občinstvo. Dolgi aplavzi so iztržili dva dodatka, Skrjabinov Feulliet d'album in Chopinov Preludij št.16 op. 28. Drugi del koncerta pa je oblikoval devetnajstletni Giuseppe Guarrera, sicilski talent, ki je zapustil rodno Enno zato, da bi študiral z mojstrom Gadjievim. Verjetno se svoje odločitve ne kesa, kajti pod vodstvom ruskega pedagoga razvija Giuseppe svojo rahločutno muzikalnost, ki pa ne pomeni medle igre, ravno nasprotno: če nekateri očitajo ruski šoli nekam pretirano čustveno nabreklo valovanje, se odločno postavimo v tabor tistih, ki raje poslušajo razgibane interpretacije kot pa tehnično brezhibno a sporočilno sterilno igro. Giuseppe Guarrera je dokazal, da lahko brezhibnost stopa v koraku z interpretacijsko globino: s pre-tanjenim okusom je podal Chopi-novo Polonezo v fis-molu op. 44, nato pa je zablestel v Sonati št. 7 op. 83 Sergeja Prokofjeva. Sveža, genialna partitura nas očara s vsakovrstnimi zasuki, ki jih je sicilski pia- Alexander Gadjiev med ponedeljkovim koncertom (levo) in skupaj z Giuseppejem Guarrerom (zgoraj spredaj) in očetom-pedagogom Sijavušem Gadjievim kroma nist znal razporediti z muzikalno neoporečno logiko. Čudovita, no-stalgična tema drugega stavka je zapela v popolnosti svoje lepote, v tretjem stavku pa je pianist razdal vse svoje energije v divjem naraščanju ritma, virtuozno izredno zahtevnem, predal se je poustvarjalni slasti in navdušil občinstvo, ki ga je nagradilo z gromkimi aplavzi. Guarrera je za dodatek izbral Chopinovo Mazurko op. 63 št. 3 in zaokrožil večer, ki je zabeležil zelo pomemben uspeh za oba pianista in njunega odličnega pedagoga. Jutri zvečer ob 20.30 bo v okviru festivala nastopil Emanuele Ar-ciuli, mednarodno priznan pianist, ki je večkrat sodeloval z našim violinistom Črtom Šiškovičem. Katja Kralj beneški bienale - Mednarodni festival sodobne glasbe Prepletanje glasbe z dramaturgijo Raziskovanje eksperimentalnih govoric ponudilo različne odgovore skozi trojno premiero treh enodejank Pogled na nove umetniške usmeritve je glavno poslanstvo vsakega festivala sodobne glasbe in beneški Bienale je s svojo referenčno vlogo pomembna mednarodna izložba, ki vsako leto promovira ustvarjalnost mladih skladateljev s svetovnimi praizvedbami njihovih del. Zanimanje strokovnjakov se je letos osredotočilo na trojno premiero treh enodejank, ki jih je vodstvo 54. Mednarodnega festivala sodobne glasbe naročilo za raziskovanje eksperimentalnih govoric, v katerih se glasba prepleta z vizualno dramaturgijo. Naročilo je nastalo v okviru projekta ENPARTS (European Network of Performing Arts) s partnerstvom zavodov Musicadhoy iz Madrida in Musik der Jahrhunderte iz Stuttgarta. V istem večeru so se zvrstili trije med seboj zelo različni odgovori na osnovno spodbudo: Il Gri-dario Mattea Franceschinija, En la medida de las cosas Cesara Cammarera in Freizeitspektakel Hannesa Seidla in Daniela Kotterja. Tridesetletni, a že mednarodno uveljavljeni italijanski skladatelj je črpal iz domačega, ljudskega izročila in je uprizoril otrokovo branje razglasitev sedmih prepovedi trentinskega prohibicionizma 18. stoletja. Zamisel je bila zanimiva, realizacija pa preprosto banalna, saj ni presegla meje nepovezane lepljenke ljudskega zborovskega petja po narečnih tekstih ob komentarju video animacij in z dodajanjem fragmentov rap glasbe - sodobnega načina komuniciranja z glasbenim pripovedovanjem- poleg tega, da je podajanje tekstov upočasnil odmaknjen vtis tujega naglasa pripovedovalca. Cammarero, dobitnik nagrade za glasbo španskega Ministrstva za kulturo, se je usmeril v bolj klasično in minimalistično govorico komornega dela po verzih pesnice Marie Negroni. Na simbolični vezni niti vode je tolmačil občutek statičnega čakanja, v katerem so iskanje ravnovesja pevke na lestvi podpirali igranje instrumentalne skupine na odru in neotipljivo prozorne projekcije, ki so uokvirjale statično dogajanje. Raziskovanje avtorja se je ustavilo na pol poti, ko se je občutek abstraktnega pričakovanja prelil v monotonijo sredi varne estetike že ustaljene, nekoliko zastarele glasbene oblike. V bolj igrivi dimenziji sta Seidl in Kotter predstavila štiriročno delo glasbenika in video-ustvarjal-ca, ki izhaja iz razmišljanja o današnjem konceptu prostega časa, ki se ne razlikuje veliko od dela in v katerega spada tudi umetniško ustvarjanje. Na petih ekra- nih se v urejenem kronološkem zaporedju odvija vsakdanje življenje petih pevcev skupine Neue Vokalsolisten Stuttgart. Zaporedni časovni razmahi in s temi povezani, najbolj običajni obredi sodobnega, ne-druž-benega človeka (vstajanje, umivanje, zajtrkovanje, fit-nes, bazen in tako dalje do večera) so stavki tričetr-turne skladbe, v kateri ima vsak pevec svojo arijo na temo izkoriščanja prostega časa in z deklaracijami o umetniških smotrih v partituri, ki jo v glavnem sestavljajo naravni zvoki »spektakla življenja«. Dan mineva do skupne vaje, ki končno združi vse pevce pred nastopom, žal pa dodatnih razvojev ni v delu, kjer je koncept zelo jasen že od prvih minut in se potem zavleče samo, da bi sklenil kronološki krog. Priznana nemška vokalna skupina iz Stuttgarta je v soboto oblikovala dodatni dogodek s samostojnim koncertom in programom, ki je prikazal aspekte vokalnega, pretežno a cappella repertoarja 20. in 21. stoletja. Glas je fleksibilna in zelo hvaležna snov za glasbeno eksperimentiranje, kar seveda zahteva pripra- vljenost profesionalcev, kot so člani nemške sedmerice, ki je poleg dovršenega obvladanja zahtevnih partitur podala izvedbe polne življenja, smisla za logike glasbene dialektike in muzikaličnega čuta. Iz zaklada šestdesetih let so pevci izbrali ekspresi-vno glasbeno pripoved venčka po pesniških citatih Ancora odono i colli Sylvana Bussottija in duhovito dram-sko-glasbeno igro Aventures Gyorgyja Ligetija, pustolovščino brez pravega teksta, v kateri se človeški glas spremeni v metamorfično in humoristično glasbilo. Magija kreativne uporabe glasu se je izrazila tudi v dveh novejših skladbah, ki sta doživeli prvo izvedbo v Italiji, to sta kompleksna, vsestranska preobrazba znane Armstrongove popevke What a wonderful world v skladbi Francoza Francoisa Parisa Drei Handspiele in glasba besed, ki jo izraža skladba Infra Andreasa Dohmena. Vokalna, rdeča nit letošnjega Bienala bo ponovno v ospredju pozornosti danes, ko bo v gledališču Malibran s pričetkom ob 20. uri nastopil Zbor Latvijskega državnega Radia. Rossana Paliaga knjižni sejem V Frankfurtu Slovenija na 32 kvadratnih metrih LJUBLJANA - Na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki bo potekal od 6. do 10. oktobra, se bo Slovenija predstavila na stojnici, ki bo letos velika le 32 kvadratnih metrov. Na njej se bo, kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Katja Stergar z agencije za knjigo, predstavilo 30 založnikov, poleg tega bo v fokusu predstavljenih 12 avtorjev. Po besedah Stergarjeve agencija letos prvič v celoti organizira predstavitev Slovenije na frank-furtskem knjižnem sejmu. Za precejšnje zmanjšanje stojnice v primerjavi s preteklimi leti pa so se odločili, ker menijo, da je denar, ki bi ga sicer porabili za stojnico, bolje nameniti za druge projekte na področju mednarodnega sodelovanja, ki pa so bolj učinkoviti. In ker menijo, da je bistvena vsebina in ne kvadratni metri prostora, so letos prvič pripravili tudi 12 promocijskih zloženk za avtorje v fokusu, ki so v angleščini. Avtorji v fokusu so Boris Pahor, Svetlana Makarovič, Slavoj Žižek, Miha Mazzini, Milan Dekleva, Andrej Blatnik, Vlado Žabot, Maja Novak, Nataša Kram-berger, Suzana Tratnik, Katarina Marinčič in Mojca Kumerdej. Poleg zloženk bodo predstavljeni s svojimi knjigami v slovenščini in prevodi v različne jezike. Založbe se bodo na stojnici brezplačno predstavile vsaka s po 12 knjigami, h katerim lahko dodajo še knjige avtorjev v fokusu, poleg tega jih bodo brezplačno vpisali v katalog. En tekoči meter stojnice bo namenjen projektu Traduki. Kot je še povedala Stergarjeva, so se letos odločili, da ne bodo na sejem peljali nobenega avtorja, saj njihova prisotnost ne dosega takega zanimanja, kot bi sicer želeli. Nekatere nove projekte in usmeritev na področju mednarodnega sodelovanja agencije je predstavil predsednik komisije za mednarodno sodelovanje Aleš Šteger. Uvodoma je izpostavil, da je z ustanovitvijo agencije nastal subjekt, ki na področju posredovanja slovenske literature v svet presega usmeritve, ki jih je prej zastopalo ministrstvo za kulturo. Po Štegrovih besedah komisija, v kateri so še Amalija Maček, Luka Novak, Gregor Macedoni in Miran Košuta, meni, da je potrebno vložiti več razmisleka in truda v to, da se proaktivno pristopi k različnim producentom na področju mednarodnega sodelovanja, to je k tujim založbam, prevajalcem slovenske literature v tuje jezike, pa tudi k domačim založbam in prevajalcem. S tem se bo po Štegrovih besedah vzpostavilo okolje, ki bo stimuliralo prevajanje slovenske literature in humanistike v tuje jezike in bo predvsem ciljno. Komisija se mora zato veliko krat odločiti za neke nove oblike in razpisovati pozive, ki skušajo čim bolj natančno detekti-rati mehanizme, pa tudi osebe, ki so sposobni pripeljati slovenske knjige do tujih založb. Med novostmi na mednarodnem področju v letu 2010 je Šteger izpostavil poziv za mobilnost, ki podpira gostovanja slovenskih avtorjev v tujini. Poleg tega so letos avgusta prvič organizirali tudi prevajalski seminar v Novem mestu. Zanimanje za slovensko literaturo pa skušajo zbujati tudi tako, da slovenskim lektoratom v tujini podarjajo slovenske knjige. Stergarjeva pa je izpostavila še programski razpis za mednarodno sodelovanje, ki je bil vreden skoraj 300.000 evrov in s katerim so podprli 11 samostojnih programov na mednarodnem področju. (STA) / SVET Sobota, 25. septembra 2010 13 rusija - Med njegovim 18-letnim vodenjem glavnega mesta se je korupcija zelo razpasla Predsednik Medvedjev odstavil moskovskega župana Lužkova Mogoče gre za merjenje moči s Putinom pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj odstavil moskovskega župana Jurija Lužkova, ki je bil na tem položaju 18 let. Kot piše na spletni strani Kremlja, je Medved-jev podpisal ukaz o odstavitvi 74-let-nega Lužkova, ker "nima več zaupanja vanj". V skladu z rusko zakonodajo lahko predsednik države odstavi predstavnika lokalnih oblasti, če oceni, da je izgubil zaupanje vanj. "Težko si je predstavljati položaj, ko Lužkov in ruski predsednik sodelujeta, če je slednji izgubil zaupanje v regionalnega voditelja," je med obiskom v Šanghaju dejal Medvedjev, ki obenem ni izključil možnosti, da enaka usoda doleti še kakšnega lokalnega voditelja. Lužkov odstavitve ni komentiral, je pa v pismu stranki Enotna Rusija premiera Vladimirja Putina dal vedeti, da proti njemu poteka orkestrirana kampanja. Zapisal je, da izstopa iz stranke, saj mu ta ni dala nobene podpore niti ni želela ustaviti laži na njegov račun. Ruski premier Putin je sicer veljal za zaveznika Lužkova, čeprav se v zadnjem času ni odkrito postavil na njegovo stran, pa tudi včeraj se na odstavitev moskovskega župana ni odzval. Medvedjev pa je po navedbah kremeljske tiskovne predstavnice Putina predhodno obvestil o odstavitvi Lužkova. Po mnenju opazovalcev je odstavitev Lužkova posledica merjenja moči med predsednikom Medvedjevom in premierom Vladimirjem Putinom pred predsedniškimi volitvami leta 2012, na katerih bosta najverjetneje nastopila oba. V Moskvi so že nekaj časa krožile govorice o tem, da bo Medvedjev odstavil Lužkova, ki je rusko prestolnico vodil od leta 1992. Te so se še okrepile, potem ko je ruska državna televizija v zadnjem času objavila več oddaj, v katerih je bil Lužkov obtožen korupcije. Lužkov, ki je poročen z najbogatejšo Rusinjo, milijonarko Jeleno Baturino, je vse obtožbe zanikal in sam ni bil pripravljen odstopiti. Položaj moskovskega župana je sicer med najvplivnejšimi v Rusiji, saj vodi mesto z desetimi milijoni ljudi in največjim regionalnim proračunom. Prav vpliv, ki ga je imel Lužkov, je bil po oceni analitikov razlog, da se ga je Medvedjev pred predsedniškimi volitvami želel znebiti. Lužkov je bil moskovski župan skoraj dve desetletji in v tem času je ruska prestolnica doživela pomembne spremembe. Pri večini gradbenih projektov v mestu pa je sodelovalo gradbeno podjetje soproge Lužkova, zato so se začeli pojavljati sumi o korupciji. Zadeve so se zaostrile julija ob težavah pri popravilu avtoceste do letališča Šere-metjevo, ko so nastajali dolgi zastoji in je bilo za pot do letališča potrebnih celo šest ur. Letalska družba Aeroflot je nato proti mestu vložila tožbo in zahtevala povračilo štirih milijonov dolarjev, ki jih je izgubila zaradi zastojev, letališka uprava pa je župana obtožila, da je želel s projektom potnike s Šere-metjeva preusmeriti na druga letališča, ki so v lasti Moskve. Jeza na župana se je stopnjevala avgusta, ko je bil na počitnicah v Avstriji, medtem ko so v okolici Moskve divjali obsežni požari, mesto pa se je dušilo v dimu. Zadnji udarec Lužkovu pa je bila zaustavitev gradnje avtoceste skozi gozd blizu Moskve, ki so ga želeli okoljevarstveniki zaščititi, župan pa se nanje ni oziral. Projekt je avgusta z odlokom ustavil predsednik Medvedjev. Jurij Lužkov in Dmitrij Medvedjev arhivski posnetek bližnji vzhod - Zaradi gradnje judovskih naselij Mahmud Abas spet zagrozil s propadom pogajanj z Izraelom PARIZ/JERUZALEM/MOSKVA -Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj posredno zagrozil s propadom neposrednih mirovnih pogajanj z Izraelom, če bo judovska država nadaljevala gradnjo naselbin na Zahodnem bregu. Palestinski predsednik je sicer še v ponedeljek dejal, da se bo o nadaljnji usodi pogajanj odločal šele po posvetih z Arabsko ligo prihodnji teden. "Pogajanj ne želimo končati, a če se bo gradnja naselbin nadaljevala, bomo to morali storiti," pa je Abas dejal za francoski radio Europe 1. "Za nadaljevanje pogajanj zahtevamo ustavitev gradnje," je dodal. Kot je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal predstavnik Arabske lige, naj bi zunanji ministri te organizacije podprli vsakršno odločitev, ki jo bo sprejel Abas. Predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ki je pristojna za sprejemanje odločitve od nadaljevanju ali prekinitvi pogajanj, pa je povedal, da se bo izvršni odbor PLO sešel v sredo ali četrtek, na sestanku pa bodo oblikovali stališče, ki ga bo Abas nato predstavil Arabski ligi. Mahmud Abas ansa V noči na ponedeljek je potekel 10-mesečni moratorij na gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, Izrael pa ga kljub pozivom mednarodne skupnosti ni podaljšal. To dejstvo je pod vprašaj postavilo nadaljevanje že tako krhkih mirovnih pogajanj, ki sta jih Abas in izraelski premier Benjamin Netanjahu mukoma začela 2. septembra. Odločitev o nepodaljšanju moratorija je povzročila tudi trenja med Izraelom in ZDA, ki so izrazile "razočaranje". V prizadevanjih za rešitev mirovnih pogajanj je v ponedeljek zvečer na Bližnji vzhod odpotoval posebni ameriški odposlanec George Mitchell. Na odločitev o nepodaljšanju izraelskega moratorija so se medtem z "resno zaskrbljenostjo" odzvali tudi v Rusiji. Na zunanjem ministrstvu v Moskvi so ob tem Izraelce in Palestince pozvali, naj z enostranskimi dejanji ne ogrožajo mirovnih pogajanj. Izraelska vojska je medtem včeraj sporočila, da je prevzela nadzor nad ladjo z judovskimi aktivisti, ki je bila namenjena v Gazo. Kot so dodali, so nadzor prevzeli, ne da bi se aktivisti upirali. Ladja Irene je plula pod britansko zastavo, na krovu pa je bila skupina judovskih aktivistov, med njimi eden, ki je preživel holokavst, ter moški, čigar hči je umrla v Hamasovem samomorilskem napadu leta 1997. Na ladji je po njihovih navedbah pomoč prebivalcem Gaze, kot so učbeniki, različne proteze, igrače, glasbeni instrumenti in ribiške mreže. (STA) Odbor EP podprl odpravo vizumov za BiH in Albanijo BRUSELJ - Odbor Evropskega parlamenta je včeraj v Bruslju z veliko večino podprl odpravo vizumov za državljane Bosne in Hercegovine ter Albanije. Poročevalka parlamenta za ta dosje Tanja Fajon je ob tem za STA izrazila pričakovanje, da bodo njihovemu pozivu sledile tudi države članice in da bodo vizumi odpravljeni še pred koncem leta. Evropska poslanka iz Slovenije Fa-jonova (SD/S&D) je zelo zadovoljna, ker je parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, notranje zadeve in pravosodje njeno poročilo podprl s tako prepričljivo večino; 49 poslank in poslancev je glasovalo za, dva sta bila proti. Na krov letala bo ponovno dovoljeno nesti tekočine MONTREAL - Potniki bodo smeli v prihodnje na krov letala ponovno nesti kreme, gele in steklenice z vodo, ki so jih iz varnostnih razlogov leta 2006 prepovedali. V ta namen bodo v večini letališč do leta 2012 namestili ustrezno opremo za odkrivanje eksploziva v steklenicah za vodo in kozmetiki. Novo ureditev je v ponedeljek v Montrealu napovedal generalni sekretar Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) Raymond Benjamin. Sporazum o tem naj bi podpisale ICAO, Evropska unija, Zvezna letalska uprava v ZDA (FAA) in Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IA-TA), so poročali kanadski mediji. V ta namen naj bi za boljšo varnost postavili nove naprave, ki bi odkrile eksploziv v steklenicah za vodo, ličilih ali zobni pasti. Večina varnostnih kontrol na letališčih naj bi novo opremo dobila do leta 2012. Organizacija ICAO ima 190 članic. Nemški finančni minister Schäuble v bolnišnici BERLIN - Nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja so včeraj sprejeli v bolnišnico, kjer bo zaradi komplikacij, ki so sledile operaciji pred nekaj meseci, preživel štiri tedne. Na ministrstvu so povedali, da bo 68-letni Schäuble svoje uradne dolžnosti opravljal iz bolnišnice. Pred odhodom v bolnišnico se je minister včeraj sicer še pojavil v javnosti in novinarje seznanil z vladnimi načrti o podaljšanju delovanja jedrskih elektrarn v Nemčiji. Schäuble je od pasu navzdol paraliziran, pred nekaj meseci pa je več tednov preživel v bolnišnici, saj je po neki rutinski operaciji okreval dlje, kot so pričakovali. (STA) mehika - Na jugu države zaradi obilnega deževja Zemeljski plaz pod seboj pokopal 300 hiš: mrtvih naj bi bilo več sto CIUDAD DE MEXICO - V zvezni državi Oaxaca na jugu Mehike se je včeraj zaradi obilnega deževja sprožil zemeljski plaz, ki je pod seboj pokopal okoli 300 hiš, so sporočili pripadniki mehiške civilne zaščite. Oblasti se bojijo, da je pod plazom pokopanih več sto ljudi. Plaz naj bi bil posledica večdnevnega močnega deževja v regiji Sierra de Juarez. Kot je za televizijsko mrežo Televisa povedal guverner države Oaxaca Ulises Ruiz, je plaz, ki se je v mestu Santa Maria de Tlahuitoltepec sprožil v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, pod seboj pokopal od 100 do 300 hiš. Po njegovih ocenah bi lahko v plazu umrlo od 500 do 1000 ljudi. Po navedbah predstavnika oblasti v prizadetem mestu že pogrešajo 500 ljudi. V mesto Santa Maria de Tlahuitoltepec, ki je približno 220 kilometrov jugovzhodno oddaljeno od mehiške prestolnice Ciudad de Mexico, so že poslali reševalce. Dostop do prizorišča pa je zelo otežen, saj so tudi reke prestopile bregove, na cestah pa se je sprožilo tudi več manjših plazov. (STA) severna koreja Partijski kongres bo predvidoma potrdil nasledstvo Kimovega sina PJONGJANG - V Pjongjangu se je včeraj začel partijski kongres, največje politično srečanje v državi v zadnjih 30 letih, na katerem bodo predvidoma določili naslednika sedanjega severnokorejskega voditelja Kim Jong Ila. To naj bi postal njegov najmlajši sin Kim Jong Un, ki so ga v ponedeljek povišali v generala. O tem, da so Kim Jong Una povišali v generala, je poročala severnokorejska televizija. To je bila hkrati prva omemba Kimovega najmlajšega sina v medijih. O njem je sicer znanega le malo: star naj bi bil 28 let in se je pod drugim imenom šolal v Švici. Pričakovati je, da bodo na kongresu Kim Jong Una imenovali še na nekatere pomembne položaje in mu tako odprli pot do zasedbe najvišjega položaja v državi. 68-letni Kim Jong Il Severno Korejo vodi od smrti svojega očeta Kim Il Sunga leta 1994 in naj bi bil precej slabega zdravja, zato naj bi želel kongres Delavske stranke izkoristiti za določitev svojega naslednika. Ker pa je Kim Jong Un še precej mlad in neizkušen, nekateri opazovalci napovedujejo, da bo Kim svoji mlajši sestri Kim Kyong Hui, ki je zdaj pristojna za lahko industrijo v državi, naložil, naj mu v začetku pomaga. Udeleženci kongresa so sicer Kim Jong Ila najprej znova potrdili na položaju generalnega sekretarja partije, kar je po poročanju severnokorejske televizije dokaz "popolne podpore in zaupanja vanj". Na televiziji so še povedali, da poteka "ključno" dogajanje, pri tem pa podrobnosti niso sporočili. (STA) 1 4 Sreda, 29. septembra 2010 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Na občinskem svetu o gradnji nove avtoceste Svetniki soglasno zahtevajo izhod v Fari Župan zagotovil, da bo v načrt vključen podvoz za pešce in kolesarje v Štandrežu Goriški občinski svet se je soglasno izrekel za gradnjo avtocestnega izhoda pri Fari. Med ponedeljkovim zasedanjem so vzeli v pretres in odobrili dnevni red, ki ga je občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti Silvan Primosig vložil že novembra lanskega leta. »Upam, da bo res prišlo do pozitivnega razpleta, saj smo povsem nepotrebno izgubili skoraj leto dni časa. Že lani oktobra sem župana Ettoreja Romoli-ja opozoril na potrebo, da se pri Fari zgradi avtocestni izhod, ki bi olajšal dostop v južni del mesta, v novo industrijsko cono v Mošu, v Sovodnje, Štandrež in tudi v Brda. Župan se je na majo zahtevo odzval precej mlačno, zato pa sem novembra predstavil dnevni red, o katerem smo razpravljali komaj zdaj,« pojasnjuje Primosig in poudarja: »Če bi se že lani angažirali v korist izhoda, bi verjetno veliko lažje prišli do pozitivne rešitve. Lani načrt ni še bil dokončen, tudi oddaja del pa je bila zelo daleč. Zdaj je vse odvisno od politične volje, saj je denar na razpolago zaradi velikega popusta, ki ga je izvajalec gradbenih del napravil na izklicni ceni.« Primosig opozarja, da je bil izhod predviden v prvotnem načrtu avtoceste, potem pa so ga iz njega črtali, ko je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta to zahteval v pismu takratnemu deželnemu odborniku Lodovicu Sonegu. »Čeprav pokrajinski svet o črtanju izhoda sploh ni razpravljal, so ga na zahtevo Gherghette črtali iz načrta,« pravi Primosig in opozarja, da je izhod strateškega pomena tudi za občino Fara, saj bi jo razbremenil tovornjakov in avtomobilov, ki zapuščajo avtocesto v Gradišču in po državni cesti vozijo proti južnemu delu Gorice. »Za izhod se je pred kratkim zavzel deželni svetnik Giorgio Brandolin, zdaj pa zgleda, da sta se premislila tudi župan iz Fare Ales-sandro Fabbro in predsednik pokrajine Gherghetta,« pojasnjuje Primosig. Župan iz Fare in predsednik pokrajine sta pristala na gradnjo izhoda, ker njegovi zagovorniki po novem predlagajo tehnično varianto, ki je manj obremenjujoča z okolj-skega vidika. Po njihovih besedah bi treba za gradnjo izhoda izkoristiti že obstoječi podvoz, ki ga trenutno podjetje Snam uporablja za nameščanje cevi plinovoda. »Začetno so načrtovali gradnjo velikega izhoda v obliki deteljice, za gradnjo katerega bi bili potrebni štirje milijoni evrov, zdajšnja varianta s preureditvijo podvoza pa bi stala od 1.200.000 do 1.500.000 evrov, kar je vsekakor sprejemljiva vsota,« pravi Primosig, ki obžaluje, da so njegov dnevni red odobrili s tolikšno zamudo in da so bili začetno občinski upravitelji na njegovo zahtevo gluhi. »Na zasedanju ožjega odbora Trgo- vinske zbornice me je konec lanskega leta goriški podžupan Fabio Gentile obtožil, da je moj predlog politična propaganda, zdaj pa ga je občinski svet soglasno podprl,« pravi Primosig. Z dnevnim redom so občinski svetniki dali nalogo županu Romoliju, naj poseže pri deželnih upravitelji za vključitev izhoda v načrt nove avtoceste Gorica-Vileš. »Župan se baha, da ima z deželo zelo dobre odnose, zdaj je čas, da to tudi konkretno dokaže,« pravi občinski svetnik Aleš Waltritsch in opozarja, da so se prejšnji teden srečali upravitelji iz vrst Demokratske stranke, ki so soglasno podprli gradnjo izhoda pri Fari, s čimer se je strinjal tudi tamkajšnji župan. Da se število zagovornikov izhoda pri Fari širi, potrjuje tudi načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli, ki opozarja, da njegovo gradnjo podpira tudi občina Gradišče. »Brez izhoda pri Fa-ri bi se še dodatno povečalo število tovornjakov, ki vozijo skozi Gradišče, kjer so se zato odločno izrekli v koristi projekta,« pravi Federico Portelli, ki je podpisnik še enega dnevnega reda, izglaso-vanega med ponedeljkovim občinskim svetom. V tem primeru so občinski svetniki pozvali goriškega župana, naj se zavzame za gradnjo podvoza za pešce in kolesarje pri Štandrežu in za namestitev protihrupnih pregrad. Romoli je svetnikom že med zasedanjem zagotovil, da je de- želni odbornik Riccardo Riccardi pozval načrtovalce, naj v načrt nove avtoceste vključijo podvoz pri Štandrežu, za gradnjo katerega si že dalj časa prizadeva štan-dreški rajonski predsednik Marjan Brescia. »Občina seveda nima direktnih pristojnosti za izgradnjo podvoza, zato pa mora pritisniti na deželo, da uresniči povezavo za pešce in kolesarje, ki je prepo-trebna ne samo za Štandrež, pač pa za ves južni del Gorice,« poudarja občinski svetnik Božidar Tabaj (SSk); zahtevo po izgradnji podvoza pri Štandrežu je med ponedeljkovim občinskim svetom podprlo 29 svetnikov iz vrst večine in opozicije; vzdržala se je edino Renata Donati (Ljudstvo svobode). (dr) Gradbišče nove avtoceste pri Štandrežu bumbaca GORICA Luknjaste ceste nevarne za kolesarje Kolesarjenje po Gorici je vedno nevarnejše, zato občinska svetnica stranke Slovenske skupnosti Marilka Koršič sprašuje občinski odbor župana Ettoreja Romolija, kdaj bo poskrbel za popravila dotrajanih cest, ki so marsikje posejane z luknjami. S tem v zvezi je Koršičeva vložila svetniško vprašanje, v katerem opozorja, da je pločnik že zelo poškodovan v Škabrijelovi ulici. »Le s težavo opazimo blede znake, ki v Škabrijelovi ulici kažejo, da je prehod za pešce in kolesarje speljan po pločniku. Ko prikolesarimo do krožišča na Trgu Medaglie d'oro, je stanje še slabše. Najbolje je, da stopimo s kolesa in cesto prečkamo po prehodu za pešce. V Ulici Brass, posebno pod mostom, je v asfaltu polno lukenj in grbin, ki jih povzročajo korenine borov. Da ne govorimo o Korzih Verdi in Italia, ulicah Carducci in Pellico, kjer lahko manjkajoče ali slabo postavljene por-firske kocke povzročijo padce,« opozarja Koršičeva in župana sprašuje, kdaj bodo popravili poškodovane ceste. »Staro mestno jedro - Raštel, Ulici Mazzini in Garibaldi - je z novim tlakovanjem zelo mikavno za kolesarje. Je na tem območju dovoljeno kolesariti ali tvegamo globo?« dodaja Kor-šičeva in vprašanje naslavlja na podžupana Fabia Gentileja. Ravno danes pa bodo na županstvu predstavili vsebino odloka, na podlagi katerega bodo poskusno uresničili kolesarsko stezo na Korzu Italia. TRŽIČ - Delavci komunisti in Kritična levica TRŽIČ - Rotocart nepreklicno zapirajo Snujejo novo levičarsko navezo V Tržiču bodo prihodnje leto izvolili novega župana, zato so se že začeli prvi predvolilni manevri. Pred nekaj dnevi so se tako srečali predstavniki pokrajinskih koordinacij Kritične levice in Delavcev komunistov, ki so prepričani, da je treba ponovno pridobiti zaupanje razočaranih levo-sredinskih volivcev, ki bi se drugače ne odpravili na volitve. »Tradicionalni levosredinski volivci so razočarani, ker levica ne zna več odgovoriti na njihove potrebe, saj se je preveč pomehkužila zaradi zavezništev z Demokratsko stranko,« sta prepričana Alessandro Perrone za koordinacijo Delavcev komunistov in Dario Antonaz za Kritično levico. Po njunih besedah je treba volivcem ponuditi možnost, da svoj glas oddajo napredni in avtonomni levici, zato pa koordinacija Delavcev komunistov in Kritična levica stopata na pot sodelovanja. »Levičarje je treba združiti pod zastavo komunizma in antikapi-talizma; sestaviti je treba koalicijo, ki bo zagovarjala pravice delavcev, brezposelnih, študentov in priseljencev ter ki bo slonela na demokratičnih in naprednih vrednotah delavskega gibanja iz goriške pokrajine,« sta prepričana Perrone in Antonaz. Sindikati se pogajajo za dopolnilno blagajno Ob delo osemindvajset delavcev - Lastništvo zavrnilo predlog o odložitvi zaprtja obrata nepreklicna. Družina Gelain iz kraja Piombino Dese pri Padovi je tovarno Rotocart, kjer proizvajajo toaletni papir in papirnate robčke, odprla leta 2002. Takrat so nameravali večji del proizvodnje izvažati v vzhodno Evropo, kar se pa naposled ni izneslo. Prodaja ni dosegla predvidenih količin, zato so se odločili za zaprtje tovarne. Sindikati so skušali odložiti zaprtje obrata na prihodnje leto, predstavniki vodstva tovarne pa so jim pojasnili, da je to nemogoče. Ne glede na to pa so pristali na nadaljnja pogajanja za reševanje stiske delavcev, za katere sindikati si zavzemajo, da bi jim s socialnimi blažilci pomagali pri iskanju nove zaposlitve. Tržiško tovarno Rotocart bodo zaprli konec leta, zato pa se sindikati zavzemajo, da bi bili priznani socialni bla-žilci vsem osemindvajsetim zaposlenim delavcem. Sindikalni predstavniki so se z vodstvom tovarne srečali v ponedeljek na sedežu industrijalcev v Gorici, kjer so zahtevali uvedbo izredne dopolnilne blagajne. Vodstvo tovarne je zagotovilo, da bo njihovo zahtevo vzelo v po-štev in da jim bo odgovorilo v roku nekaj dni, saj je za prihodnji teden že predvideno novo srečanje na goriškem sedežu industrijcev. Med ponedeljkovim srečanjem so predstavniki vodstva tovarne Rotocart sporočili, da je odločitev o zaprtju DOBERDOB Kamnolom: za občino 120 tisoč evrov letno Kamnolom pri Devetakih bumbaca Da bi v letih zagotovili stabilnost prihodka od izkopavanja kamna v kamnolomu pri Devetakih, so doberdobski občinski svetniki na ponedeljkovem zasedanju odobrili dodatek k pogodbi z družbo Granulati calcarei. »Pogodba, ki smo jo svojčas podpisali z lastniki kamnoloma, predvideva, da na območju naše občine opravijo za štiri milijone evrov javnih del, poleg tega pa so po zakonu primorani še k plačilu 60 centov odškodnine za vsak kubični meter kamenja, ki ga izkopajo. Ker se količina izkopanega materiala lahko spreminja iz leta v leto, smo se z družbo Granulati cal-carei dogovorili, da nam bodo vsako leto nakazali 120.000 evrov. Po petih letih bodo nato poskrbeli za poravnavo, če bodo izkopali več materiala od predvidenega; v primeru, da bo izkopanega materiala manj, bomo dolg, ki ga bomo imeli do lastnikov kamnoloma, odšteli od kredita za javna dela, ki nam jih morajo opraviti,« pojasnjuje doberdobski župan Paolo Vizintin in poudarja, da so s pogodbo občini zagotovili stabilen prihodek; poleg tega so se obvarovali pred možnostjo, da bi se po petih letih naenkrat znašli z velikim dolgom, kar bi spravilo občino v velike težave. Med občinskim svetom so izglasovali tudi prenos zakupne dodelitve zemeljskega plina od družbe Iris na novo podjetje Newco Energia, ki sta ga ustanovili družbi Acegas-APS in Eni. »Kot vse ostale občine smo tudi mi prižgali zeleno luč za prodajo energetskega sektorja družbe Iris, ki zaradi svoje omejene velikosti ne more biti konkurenčna pri nabavi zemeljskega plina,« poudarja župan Vizintin in pojasnjuje, da bo doberdob-ska občina od prodaje unovčila med dvesto in dvesto petdeset tisoč evrov. V nadaljevanju zasedanja so odobrili konvencijo za prevoz šolarjev, pri čemer občina Doberdob sodeluje s Trži-čem, Štarancanom in Ronkami, ki so nosilec projekta. Poleg tega so odobrili še nov pravilnik za zaščito in dobro počutje živali. Kot pojasnjuje podžupanja Luisa Gergolet, so na pobudo goriške pokrajine že sprejele pravilnik tudi številne druge občine. »V pravilniku so v bistvu zbrane vse norme za zaščito domačih živali, kot so psi, mačke, ribe in ptice; pravilnik zato ne zadeva živali za rejo, za katere veljajo druga pravila,« pojasnjuje podžupanja. V pravilniku so med drugim določene mere, ki jih morajo imeti kletke, pojasnjeno je, kako je treba z živalmi ravnati in na kaj je treba biti pri tem posebno pozorni. Nazadnje so občinski svetniki potrdili še konvencijo za skupno upravljanje centra za odvisnosti iz Tržiča, kjer nudijo pomoč mladim, ki so zasvojeni z mamili ali alkoholom. Pri projektu so soudeleženi zdravstveno podjetje in vse občine iz južnega dela goriške pokrajine, pred kratkim pa je iz naveze izstopila občina Fo-ljan-Redipulja, ki je to baje storila iz političnih razlogov, saj jo po zadnjih volitvah vodi desnosredinska uprava. »Glavno breme za vzdrževanje centra za odvisnosti nosi občina Tržič, ostale občine prispevamo po en evro za vsakega svojega prebivalca. To je za nas precej nizka vsota, v Štarancanu pa se nabere že preko devet tisoč evrov,« pojasnjuje Luisa Gergolet. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 29. septembra 2010 15 gorica - Združenje Betlem pomaga družinam v stiski S prostovoljnim delom obnavljajo stanovanja Doslej so prenovili osem stanovanj podjetja Ater, sedem so jih že dali v najem Goriško združenje Betlem že nekaj let nudi pomoč družinam v stiski in poskrbi, da imajo streho nad glavo. V okviru združenja deluje nepremičninska agencija, ki nudi brezplačne storitve socialno ogroženim posameznikom in družinam, v zadnjih časih pa so se prostovoljci Betlema lotili zelo ambicioznega projekta, v okviru katerega obnavljajo in nato dajejo v najem stanovanja v lasti podjetja Ater. »Naša nepremičninska agencija postavlja v stik lastnike stanovanj in bodoče najemnike, le-tem pa pomaga tudi pri plačilu začetne kavcije. V lanskem letu nas je za pomoč zaprosilo šestdeset družin, približno tridesetim pa smo uspeli zagotoviti streho nad glavo,« pravi Ferruccio Franchi, predstavnik združenje Betlem, ki deluje v tesnem sodelovanju z goriško Karitas. »Veliko stanovanj podjetja Ater je praznih, nekatera pa so potrebna tudi večjih ali manjših obnovitvenih in vzdrževalnih del. Zaradi tega smo stopili v stik z vodstvom podjetja Ater in predlagali, da bi naše združenje prenovilo nekaj stanovanj in nato poskrbelo za njihovo oddajo v najem. Pri podjetju Ater so takoj pristali na naš predlog, nato pa nam je finančno pomoč za uresničitev naše zamisli zagotovila Fundacija Goriške hranilnice,« pravi Franchi in pojasnjuje, da so doslej obnovili osem stanovanj, od katerih so jih oddali v najem že sedem. »Pet stanovanj smo obnovili s pomočjo Fundacije Goriške hranilnice in s prostovoljnim delom naših članov,« še razlaga Franchi, ki je včeraj med krajšo slovesnostjo oddal v najem stanovanje v Stražcah, v katerem bo po novem stanovala petčlanska družina priseljencev. Poleg članov združenja Betlem sta bila prisotna tudi goriška občinska odbornica Silvana Romano in novi predsednik podjetja Ater Pietro Zandegia-como, ki je poudaril, da bodo še naprej sodelovali z združenjem Beltem, vendar v prihodnosti ne sme prihajati do podvajanja storitev. Predsednik Zandegiacomo je opozoril, da mora biti bivanje v stanovanjih združenja Betlem začasno, opozoril pa je tudi na razliko pri dodeljevanju stanovanj. Po njegovih besedah so za vselitev v stanovanja podjetja Ater predvidene lestvice, ki jih pa združenje Betlem ne uporablja. »Za določanje svojih najemnikov smo ustanovili komisijo, ki jo sestavljajo operaterji občinskih socialnih služb in prostovoljci Karitas, ki dobro poznajo potrebe prosilcev in njihovo socialno stanje,« je Zandegiacomu razložil Franchi in opozoril, da je bivanje v njihovih stanovanjih začasno. »Komaj družine najdejo drugo alternativo, se takoj izselijo iz naših stanovanj, ki so zaradi tega opremljena tudi s pohi- štvom. Naši najemniki namreč dobro vedo, da stanovanje ni njihovo in da se bo za njimi vanj vselila nova družina,« je povedal Franchi in poudaril, da pri združenju Betlem želijo uresničiti še hostel za delavce, ki le nekaj dni na teden preživijo v Gorici, poleg tega pa hočejo nuditi finančno pomoč družinam z dohodki, ki so previsoki, da bi imele pravico do stanovanj podjetja Ater, in prenizki, da bi lahko zaprosile za bančno posojilo. (dr) Stanovanjski blok podjetja Ater v goriških Stražcah (zgoraj); v obnovljenem stanovanju prebiva mlada družina (desno) bumbaca gorica - Povezali bodo varnostne organe Na ulicah mešane patrulje proti motenju javnega reda Goriške ulice bodo nadzirale tudi mešane patrulje mestnih redarjev in drugih sil javnega reda. »Problema Gorice sta predvsem uživanje mamil in pretirana živahnost mladine na cestah v večernih in nočnih urah, ki smo jo v mestnem središču poskušali obrzdati s protihrupnim odlokom. Med tednom javni lokali zapirajo opolnoči, ob sobotah ob enih ponoči. Kljub temu še vedno potrebujemo večji nadzor, zlasti v večernem in nočnem času, da preprečimo dejanja, ki niso kriminalna, so pa izraz neolikanosti, pobalinstva in pomanjkanja vzgoje,« je poostreni nadzor in mešane patrulje utemeljil župan Ettore Romoli, ki je včeraj na goriški prefekturi s prefektinjo Mario Augusto Marrosu podpisal dogovor o uporabi deželnih fondov za varnost. Po dogovoru, ki ga je odobrilo notranje ministrstvo, bo občina namenila po 12 tisoč evrov karabinjerjem, finančni straži in kvesturi - skupno torej 36 tisoč evrov - za nabavo opreme in okrepitev kontrol na cestah in drugih javnih mestih. Župan je včeraj na prefekturi poudaril, da so v ta namen ponekod že obnovili in ojačili javno razsvetljavo (tako na primer v Drevoredu 20. septembra), da bodo namestili nove video-kamere za nadziranje občutljivih lokacij, da pa ne bodo ustanavljali enot obhodnih straž in bodo deželni denar raje namenili organom javne varnosti, zato da okrepijo nadzor in preventivne dejavnosti. »Naš skupni cilj je večja varnost,« je naglasila prefektinja in napovedala, da bodo v roku nekaj mesecev uresničili telematsko povezavo med operativnimi centralami goriških poveljstev policije, finančne straže, karabinjerjev in mestnih redarjev. Glede tega je Rim doslej privilegiral druge pokrajine dežele FJK, na vrsto pa je končno prišla tudi Gorica, ki naj bi povezavo varnostnih organov dobila predvidoma na začetku prihodnjega leta. K povedanemu je občinski odbornik za varnost Stefano Ceretta dodal, da pripravljajo še projekta za preprečevanje nasilja med mladino in nad ženskami, da bo okrepitev nadzora na cestah služila preprečevanju vseh oblik vandalizma, motenja javnega reda in miru ter bera-štva. Učinke poostrene varnosti in mešanih izvidnic bodo občasno - vsakih šest mesecev - preverjali, zato da bodo urnike obhodov prilagajali potrebam. šempeter - Znotraj kompleksa Iskre Avtoelektrike bodo zgradili nov objekt S Tehnološkim parkom do vodilne vloge na področju energetske učinkovitosti V začetku oktobra se bo znotraj kompleksa šem-petrske Iskre Avtoelektrike začela izgradnja ene od štirih enot Tehnološkega parka IN PRIME. V štirietažnem objektu bodo poleg poslovnih površin še prostori, namenjeni razvojno-raziskovalni dejavnosti, laboratoriji in prostori za prototipno proizvodnjo ter proizvodnjo malih serij s poudarkom na elektroniki. V objektu, ki bo v celoti nudil dobrih 2.500 kvadratnih metrov površin, bodo zagotovljene tudi prostorske možnosti za delovanje novih inovativno-tehnoloških podjetij. Vrednost šempetrske enote za električne generatorje, električne in hibridne pogonske sisteme ter me-hatroniko znaša dobre 3 milijone evrov, kar vključuje stroške priprave dokumentacije, pripravljalna dela, izgradnjo objekta in komunalno ureditev ter stroške nadzora. 45 odstotkov vrednosti investicije bo sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, ostali del bo prispevala družba Iskra Avtoelektrika. Izvedba projekta bo omogočila zaposlitev večjega števila visoko izobraženega kadra, posredno pa bo prispevala tudi k odpiranju novih proizvodnih delovnih mest znotraj Iskre Avtoelek-trike kot tudi v širšem okolju. V družbi Primorje, ki bo objekt gradila, računajo, da bodo z gradnjo zaključili januarja leta 2012. Šempetrski objekt je sicer eden od štirih načrtovanih enot Tehnološkega parka IN PRIME, ki Bodoči objekt tehnološkega parka IN PRIME je bil odobren na razpisu Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije pred dvema letoma. Celotna vrednost projekta je ocenjena na okoli 24,8 milijonov evrov, delno ga sofinancira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, od koder je zanj odobrenih 10 milijonov evrov. Projekt IN PRIME je bil zasnovan na dejstvu, da v regiji delujejo podjetja, ki imajo veliko znanja pri upra- vljanju energije v stavbah, pri energetsko učinkovitih pogonskih sistemih in pri uporabi naprednih materialov za povečanje energetske učinkovitosti. Osrednja vizija projekta je razviti goriško regijo v vodilno evropsko regijo na omenjenih področjih in vzpostaviti mrežo podjetij, ki sodijo v svetovni vrh. Posredno bo projekt vplival na povečanje visoko usposobljenih delovnih mest v regiji, na zmanjšanje dnevne delovne migracije iz regije in nasploh na povečanje dodane vrednosti. V omenjeni projekt so vstopile ajdovska družba Pri-morje, Salonit Anhovo, Hidria iz Spodnje Idrije in šem-petrska Iskra Avtoelektrika ter ustanovile družbo IN PRIME. Naštete družbe so tako nosilke projekta Tehnološki park IN PRIME, ki bo imel štiri enote, in sicer v Ajdovščini, Anhovem, Spodnji Idriji in Šempetru pri Gorici. Enota v Ajdovščini je že zgrajena, v začetku oktobra jo bodo predali namenu. Minuli teden je bil postavljen temeljni kamen za enoto v Spodnji Idriji. V bodočem objektu bodo prostore imeli Hidriin inštitut za materiale in tehnologije ter nova inovativna podjetja. Konec leta pa je predviden začetek gradnje enote v Anhovem. »V celoti bodo te enote zgrajene do konca leta 2011. Sledi še pridobivanje uporabnih dovoljenj. Projekt mora biti v celoti zaključen do prve polovice leta 2012,« pojasnjuje Almira Pirih, vodja projektne skupine IN PRIME. (km) goriška regija Pet županov v tekmi za ponovno izvolitev Izmed šestih goriških občin se samo v novogoriški aktualni župan ne poteguje več za mesto prvega moža v občini, v vseh ostalih petih pa bodo, poleg ostalih kandidatov, volivce ponovno poskušali prepričati aktualni župani. Kako jim bo to uspelo, bo s pomočjo delnih rezultatov videti že čez slabih štirinajst dni, ko bodo na volilno nedeljo, 10. oktobra, polnoletni občani v volilne skrinjice oddali glasove za tiste, ki so jih najbolj prepričali. V novogoriški mestni občini, kjer se pričakuje tudi drugi krog volitev, se za župansko mesto poteguje devet imen. V občini, ki meri skoraj 280 kv. kilometrov, na katerih živi 32.000 prebivalcev, je junija vsak občan zaslužil povprečno nekaj več kot 1.000 evrov neto, medtem ko povprečna slovenska neto plača znaša 965 evrov. Z več kot 8-od-stotno brezposelnostjo je goriška regija postala regija z najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti med regijami osrednje in zahodne Slovenije, potem ko je imela vrsto let najnižjo stopnjo brezposelnosti. Stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2008 povečala za 3,3 odstotne točke. S povečano brezposelnostjo ter gospodarsko situacijo, ki je nastala v občini, delno kot posledica globalne krize, delno kot posledica neustreznih poslovnih potez vodstev nekaterih večjih družb v preteklosti, pa tudi z drugimi aktualnimi težavami, se bo naslednja štiri leta spopadal tisti, ki mu bodo volivci zaupali največ glasov. V župansko tekmo so se torej podali Matej Ar-čon (Liberalna demokracija Slovenije - LDS), Oton Filipič (Nova Slovenija - NSi), Darinka Kozinc (Socialni demokrati - SD), Matjaž Ku-lot (Slovenska ljudska stranka - SLS), Nataša Leban (neodvisna kandidatka s podporo Liste Roberta Goloba), Miloš Lozič (Stranka ekoloških gibanj), Tomaž Slokar (Slovenska demokratska stranka - SDS), Črtomir Špa-capan (Zares) ter Gregor Veličkov (neodvisni kandidat s podporo Liste Gregorja Veličko-va). Pričakovati je, da bo za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, ki bo 24. oktobra. V najmanjši goriški občini, Šempe-tru-Vrtojbi, ki meri vsega slabih 15 kv. kilometrov in ima okrog 6.400 prebivalcev, se za župansko mesto poteguje pet imen. Prva po abecednem redu med njimi je ženska, Ada Filipič, neodvisna kandidatka, ki jo za županjo predlaga tudi Zveza za Primorsko. SDS-ov kandidat je Aljoša Makovec, Zares predlaga Barbaro Pavlin, kot neodvisni kandidat se za župansko mesto poteguje Milan Turk, za SD pa ponovno kandidira aktualni župan Dragan Valenčič. V občini Renče-Vogrsko, ki je druga po velikosti med goriškimi občinami - meri skoraj 30 kv. kilometrov, na katerih je poseljenih okrog 4.200 prebivalcev - bodo letos imeli šele druge županske volitve. Občina je namreč nastala pred štirimi leti. Župan Aleš Bucik se bo znova potegoval za županski stol, in sicer kot neodvisni kandidat s podporo petih strank: združenja Skupaj, SD-ja, Demokratične stranke upokojencev (DeSus), SLS-a in Zaresa. Marjan Murovec kandidira kot neodvisni kandidat, Stanka Še-mrla pa predlaga SDS. S slabimi 63 kv. kilometri površine in približno 4.800 prebivalci je občina Miren-Kostanjevica po velikosti na tretjem mestu. Štirje kandidati se bodo tam pomerili v bitki za županovanje v naslednjih štirih letih: Zvonko Ferfolja, ki ga predlaga LDS, Mavri-cij Humar za NSi s podporo SDS in SLS, aktualni župan Zlatko Martin Marušič se v boj podaja kot neodvisni kandidat, ter Mojca Merkun, ki kandidira za SD. V občini Brda, kjer na dobrih 72 kv. kilometrov živi približno 5.700 prebivalcev, imajo dva županska kandidata. Dosedanjemu županu Francu Mužiču, ki ga predlaga LDS, bo na volitvah konkurirala neodvisna kandidatka Majda Valentinčič, njeno kandidaturo pa podpira SDS. Pet županskih kandidatov imajo v občini Kanal, ki se razteza na dobrih 146 kv. kilometrih in ima okoli 5.700 prebivalcev. Milan Bezjak je kandidat SDS-a, Miran Ipa-vec kandidira za LDS, s podporo SNS, sedanji župan Andrej Maffi je kandidat SLS-a, podpira ga še NSi, Tadeja Morija predlaga Zares in Davida Valentinčiča LDS, podporo ima še pri SNS. Katja Munih 580 Sobota, 25. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER-VRTOJBA - Evidentirali novo lokacijo Na novi tržnici pridelki na »borelah« Za glasbeno šolo bodo gradili objekt na zemljišču nasproti pošte Na občini Šempeter-Vrtojba so pripravili dva idejna projekta v Šempetru: prvi se nanaša na ureditev tržnice, drugi pa na nov objekt za podružnično glasbeno šolo. Aktivnosti za oba projekta potekajo že dalj časa, obe rešitvi pa bi sedanje stanje občutno izboljšali. Tržnica je namreč sedaj v bližini Trga Ivana Roba, na dostopni poti do Coroninijevega dvorca, kar ni ravno ustrezna lokacija, podružnična glasbena šola pa v glavnem semaforiziranem križišču v kraju, zato hrup prometa moti učence in pedagoge, poleg tega pa je bližina prometne ceste za otroke nevarna. Rešitev za tržnico, ki jo je pripravila občinska uprava, predvideva njeno umestitev v atrij med Mercatorjevim, Manufakturinim, Mipovim in Brumato-vim objektom. Omenjeni prostor je sedaj sicer zanemarjen, lokacija pa je po besedah občinske zunanje sodelavke za urbanizem, Blanke Gaber, primerna zaradi centralne lege v naselju in bližine večjega parkirišča, poleg tega pa je odmaknjena od motornega prometa in nudi programsko dopolnilo obstoječim trgovinam. Prodajalci naj bi po sedanjih načrtih pridelke razstavljali na »borelah« - za kraj tipičnih vozovih, s katerimi bi pridelke tudi pripeljali iz bližnjega parkirišča, ob zaprtju tržnice pa bi borele zložili ob objektu Manu-fakture. Glede opreme prostora se še tehta med dvema rešitvama: prva predvideva postavitev fiksnega nadstreška, druga pa zložljivo urbano opremo, ki bi se opirala na drogove javne razsvetljave, oziroma bi bila njen del. Načrtovani stroški za ureditev tržnice so dobrih 50.000 evrov. Objekt ob prometnem semaforizi-ranem križišču je neprimerna lokacija za glasbeno šolo, poleg hrupa, je moteč in nevaren tudi promet ter otežen dostop do šole. Objekt je za dejavnosti glasbene šole tudi pretesen, nima namreč dvorane za nastope, učilnic pa je za vse programe premalo. Omenjeno glasbeno šolo obiskuje 210 učencev iz štirih goriških občin, v objektu pa je na razpolago le slabih 250 kvadratnih metrov površin, potrebovali pa bi jih še enkrat toliko. Zaradi prostorske stiske morajo učenci šolo obiskovati trikrat na teden, čeprav bi jo lahko z združitvijo teoretičnega in praktičnega dela obiskovali le dvakrat. Sedanjo stisko občina rešuje tudi z najetjem prostorov na drugih lokacijah. Trajno rešitev težav šempetrske podružnične glasbene šole so na občini našli v obliki ustreznega zemljišča nasproti pošte, ki je že v lasti občine, na katerem načrtujejo izgradnjo povsem novega objekta s skoraj 1.000 kvadratnimi metri površine, kjer bo dovolj prostora tudi za nove učne vsebine. Predračunska vrednost za izgradnjo objekta je 700.000 evrov. Selitev iz objekta ob križišču bo imelo še eno pozitivno plat: v izpraznjenih prostorih namerava občina urediti tri stanovanja za mlade družine in en prostor, ki bo na voljo za reševanje stanovanjske stiske v nujnih primerih. Oba projekta, tako tržnico kot podružnično glasbeno šolo v Šempetru bodo pripravljena v roke dobili člani novega občinskega sveta, ki se bo oblikoval po končanih oktobrskih lokalnih volitvah. Od njihovih prioritet pa je odvisno, kdaj se ju bo začelo uresničevati, pravi sedanje vodstvo občine. (km) Idejne rešitve za tržnico foto km V GORICI RAZSTAVA IN POSVET Ivo Andric, književnik in evropski diplomat Srbskemu književniku, Nobelovemu nagrajencu in diplomatu Ivu Andriču posvečajo v Gorici razstavo in posvet v režiji Evropeistične akademije FJK. »Bil je Evropejec, Srednje-evropejec in hkrati Balkanec kot nihče drug, Balkanec z vso zgodovinsko dediščino tega ozemlja in tradicijo sožitja in tolerance,« je poudaril Bojan Starec iz Centra za razvoj in sodelovanje regij jugovzhodne Evrope in Mediterana (CDCR SEEMed), ki ima sedež v Gorici in Novi Gorici in je pri pobudah organizacijski partner. Starec je včeraj sodeloval na predstavitvi razstave in posveta v goriški občinski palači, kjer je župan Ettore Romoli povedal, da »nam je Andričeva z Nobelom nagrajena knjiga Most na Drini vsaj nekoliko omogočila razumevanje balkanskega sveta, ki bi bil drugače za nas popolnoma nerazumljiv«. Poudaril je še, da Gorica želi uveljavljati svojo mednarodno dimenzijo in da posebno pozornost namenja ravno Balkanu. »Naj tudi razstava in posvet o Andriču prispevata k vstopanju Srbije v EU in dokončni pomiritvi tega območja,« je zaključil Romoli. Claudio Cressati iz Evropeistične akademije je pojasnil, da bo poudarek na Andričevih diplomatskih zaslugah in da bodo na razstavi v Italiji prvič prikazani dokumenti, poleg tega pa še fotografije, ki so jih posneli julija letos na študijskem potovanju po Bosni in Srbiji, v Andričevih krajih. Posvet se bo začel v petek ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu, kjer bo še isti večer odprtje dokumentarne razstave v sodelovanju z Andričevim muzejem iz Beograda. V soboto se bo posvet nadaljeval ob 9. uri in ob udeležbi prvovrstnih govornikov, med katerimi so napovedani Dimitrij Volcic, Božidar Stanišič, Drago Jančar in Giacomo Scotti. PO DOGODKU - BZZ forum »Pišmeuhovstvo« do ustvarjalnega gospodarstva Za iskrivimi konji se po navadi praši. Tudi močno praši. Zato se tudi v zvezi z dogodkom, ki je pred kratkim potekal v pritličju šele nastajajočega Eda centra v Novi Gorici. O t.i. BZZ forumu na temo kreativne ekonomije je naš dnevnik že poročal, ko je dopisnica izpostavila dialektična protislovja med stavbo v gradnji in kibernetskimi dogajanji v njenih še zgolj betonskih neder-jih, kar nakazuje njeno poslanstvo še preden je dograjena in opremljena. Poleg že opisanih dialektičnih dinamik - naj spet povemo, da je dogajanje z vsemi posegi odhajalo v svet v realnem času po elektronskem spletu - želim opozoriti še na eno. Ta ni povsem spodbudna, kajti gre v resnici za protislovje. Globoko protislovje namreč med kakovostjo in številom podanih poročil s strani izvedencev z najrazličnejših področij in pozornostjo ter zanimanjem pa tudi številčnostjo (ne)poslušalcev. Poleg pomanjkljivo nastavljene zvočne tehnike, zaradi česar je bilo sploh težko razumeti posredovalce izkušenj s področja »ustvarjalnega gospodarstva«, gre za pišmeuhovsko vedenje v ogromni večini mlade šolske populacije, ko je le-ta sploh bila prisotna med pritličnimi betonskimi stenami in stebri. Vzdušje je bilo povsem odtujeno, malomarno, »kaj mene to sploh briga«, »spet smo lahko uradno špricali pouk«, prihajanje, odhajanje, vstajanje in telefonsko prenosno pogovarjanje ... V zvezi s prisotno publiko za izvajalce in posredovalce prava izguba časa. Vzroka sta dva. Prvi je običajen in veljaven že desetletja: tudi za šolski izlet v Ravenno ali v Hrastovlje je potrebno v razredu najprej kaj razložiti, povezati in na kaj opozoriti, sicer je obisk tako rekoč brezpredmeten. Drugi pa se tiče utvar, ki si jih marsikdo dela v duhu »na mladih svet stoji« ali še bolj osladno »mladina je naša bodočnost«. Kronološko vsekakor, vsebinsko pa se postavljajo kompleksna vprašanja. Marsikatera pobuda, prireditev, manifestacija in demonstracija potrjuje to skep-so. Tudi forum v Eda centru jo je. Prevladovale so kičaste najstniške dinamike, psevdo živahnost, koketnost spogledovanj, apatično buljenje v praznino. Sicer pa: če pride z občinske uprave okrožnica na šole, naj se razredi izmenično podajajo na neko več ali manj zanje nebu-lozno manifestacijo, kjer bodočim obrtnikom nekateri spregovorijo (zgolj) v angleščini, drugače tudi biti ne more. Aldo Rupel V petek brez naročil Goriško zdravstveno podjetje sporoča, da bodo v petek, 1. oktobra, med 13. in 20. uro obnavljali računalniški sistem, zato bodo začasno prekinili sprejemanje plačil in naročil na zdravniške preglede. Diplome za tečajnike V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bodo jutri ob 11. uri podelili diplome javnim uslužbencem, ki so se udeležili tečajev slovenščine in furlanščine v priredbi goriške pokrajine. Obletnica prijateljstva Ob 45. obletnici prijateljstva med občinama Nova Gorica in Celovec bo v avli novogoriške mestne hiše jutri ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Sissi Schupp. V kulturnem programu bo nastopil violinski trio novogoriške Glasbene šole. (km) Zmaga 190.000 evrov V Novi Gorici se je v ponedeljek zaključil četrti poker turnir v okviru največje italijanske turneje PokerStars IPT. Zmagovalec Luca Topazio si je priigral 190.000 evrov. Med skoraj 400 udeleženci turnirja je bilo največ Italijanov, nekaj Madžarov, Nemcev, Čehov, Rusov, Hrvatov, Avstrijcev in Slovencev. Igralnico je med petkom in nedeljo obiskalo 9.000 gostov, zasedene so bile vse Hitove nočitvene zmogljivosti. (km) Telovadba in joga Na pobudo društva Oton Župančič se bosta danes v domu Budal v Štandre-žu začela tečaja telovadbe (ob 18. uri) in joge (ob 20.30). Interesenti se lahko zglasijo v domu pred začetkom vadbe. Glasba brodoloma V središču Incontro v Podturnu v Gorici bo danes ob 20.45 srečanje z naslovom »I volti di Michelstaedter. Musica dal Naufragio« (Obrazi Mic-helstaedterje. Glasba brodoloma). Spregovorili bodo muzikolog Quiri-no Principe, filozof Elio Matassi in glasbenik Nicola Sani. Srečanje prireja inštitut ICM. AJDOVŠČINA Širitev ceste in pločnikov do izvira Hublja zahtevna zaradi plazovitega terena Občina Ajdovščina načrtuje širitev ceste in pločnikov do izvira reke Hubelj. Investicija, ki jo ocenjujejo na milijon evrov, bo zaradi plazovitega terena zahtevnejša. V celoti pa naj bi širitev in obnovo ceste, ki jo bo izvajalo ajdovsko Primorje, zaključili do prihodnjega poletja. V okviru investicije bo cesta od območja nekdanje vojašnice Pale do zaselka Fužine toliko razširjena, da se bosta lahko na njej srečala osebni avto in avtobus. Ob cesti bo urejen pločnik, območje bo opremljeno z javno razsvetljavo. Na več mestih bodo za sprehajalce nameščene klopi, okolica spomenika ob cesti, ki je bil postavljen v spomin poveljniku, ki je vodil ekipo gradbenih delavcev, bo urejena, tam pa se bo mogoče tudi odžejati s čisto pitno vodo. Pogodbo za izvedbo investicije sta včeraj podpisala ajdovski župan Marjan Poljšak in predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj. Vrednost pogodbenih del skupaj z davkom znaša 560.000 evrov, zanjo pa so rezervirana sredstva v ajdovskem občinskem proračunu. Ta del ceste v dolžini 1.010 metrov bo urejen do konca letošnjega leta, v začetku prihodnjega leta pa bodo poskrbeli še za ureditev preostalega dela ceste med Fužinami in izvirom Hublja. Prav slednji bo veliko zahtevnejši, saj bo delno potekal po plazovitem terenu. Zato bo za precej krajši odsek ceste potrebno skoraj toliko sredstev kot za prvi del, torej okoli pol milijona evrov. (sta) GORICA - V Dijaškem domu zaključek poletnega dogajanja Še zadnjič v Afriki Otroci so skupaj s starši in prijatelji ustvarjali zapestnice, ogrlice in okraske ter zaplesali na ritmično afriško glasbo Na zaključni prireditvi bumbaca V Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici se je sredi meseca zaključilo poletno dogajanje. Vzgojitelji so za otroke in njihove starše pripravili pester program. Še enkrat so se vsi skupaj vrnili v Afriko, podoživljali afriško atmosfero, se preoblekli in poslikali v afriške domorodce. V delavnicah so otroci skupaj s starši in prijatelji ustvarili afriške obleke, zapestnice, ogrlice in okraske. Tako so bili vsi skupaj pripravljeni za praznik, med katerim so zaplesali na ritmično afriško glasbo. Otroci so svojim staršem tudi prikazali, kako so potekale delavnice osem-tedenskega afriškega tabora, za zaključek pa so zaplesali na notah pesmi Waka -waka in se tako poslovili od počitnic. Ob zakjučku prireditve je prisotne nagovorila ravnateljica Kristina Knez, ki je izpostavila raznoliko in bogato ponudbo Dijaškega doma v poletnih mesecih. Poleg poletnega središča je omenila še športno šolo in kolonijo, ki sta zelo pomembni pobudi, ker nudita možnost odkrivanja teritorija, predvsem na slovenski strani meje, ter doživljanja in utrjevanja slovenskega jezika. Na koncu je še pohvalila osebje. Starši so si lahko ogledali tudi fotografije s poletnega središča, športne šole in kolonije, ki so jih predvajali na televizijskem ekranu in razstavili na oglasni deski v domskih prostorih, medtem pa so otroci uživali ob igri in sladoledu. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 29. septembra 2010 17 GORICA - V Kulturnem domu S Sergijem Tavčarjem o Jugoslaviji in njeni košarki kroma V okviru srečanj z avtorji bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige športnega novinarja Sergija Tavčarja »La Jugoslavia, il basket e un telecronista - La storia della pallacanestro jugoslava rac-contata dalla voce di Telecapodistria«. Tavčar je rojen v Trstu 26. januarja leta 1950. Športnik od malih nog, zaljubljen še posebej v košarko, je pri 18. letu začel svojo košarkarsko trenersko pot pri Poletu z Opčin. Drugače je že preko trideset let športni novinar in televizijski komentator. Od leta 1985 dalje je na čelu športnega uredništva italijanskega programa televizije Koper-Capodistria. S prispevki in komentarji sodeluje tudi z raznimi italijanskimi časopisi. Več let je bil tudi košarkarski dopisnik in komentator za Primorski dnevnik. V svoji bogati časnikarski in košarkarski karieri je prejel več priznanj. Leta 2006 so mu podelili Bloudkovo plaketo, najvišje priznanje za športnike in športne delavce v Sloveniji. Knjiga o jugoslovanski košarki je prvo Tavčarjevo knjižno delo. Današnjo predstavitev prirejata športno združenje Dom in Kulturni dom. TRŽIČ - Do sobote Absolute [Young] Poetry 2010 ■ ■ • v* • • • • Manj razširjeni jeziki uvajajo v pesniški festival Z okroglo mizo na temo narečij ter manj razširjenih in ogroženih jezikov se danes ob 11. uri v t.i. Palazzetto Veneto v Tržiču začenja peti mednarodni festival poezije »Absolute [Young] Poetry«. Udeležili se je bodo docenti z univerz v Cagliariju, Trstu in Padovi ter drugi poznavalci problematike. Poudarek bo na govorici mladine. Z začetkom ob 15. uri bo sledila razprava z naslovom »Favelle on stream. Jezik sredstev javnega obveščanja v deželi FJK in mlado občinstvo«; spregovorili bodo novinarji iz Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije, vstop bo prost. Festival, katerega umetniški vodja je Lello Voce, se bo nadaljeval jutri ob 16. uri, ko bo v t.i. Palazzetto Veneto srečanje s spletno televizijo Bisia.TV, ob 17.30 pa bodo predstavili knjigo, zgoščenko in film »Scampia Trip,« ki so posvečeni zloglasni neapeljski četrti. Jutri ob 20.45 bo v občinskem gledališču pesniški večer, ki ga posvečajo Sergiu Pencu. Poezije bo prebiral Luigi Nacci, prisotni bodo pesniki Henry Bowers s Švedske, Saul Williams iz Združenih držav Amerika ter Sergio Ga-rau in Ennio Cavalli iz Italije. Potek festivala, ki predvideva tudi razna srečanja v mladinskem središču in pesniške aperitive od danes do sobote ob 19. uri v kavarni Carducci v Ulici Duca D'Aosta, so včeraj predstavili na goriškem županstvu. »Verjamemo v prireditev, zato pa smo že konec lanskega leta zagotovili sredstva za njeno organizacijo,« je pojasnila občinska odbornica za kulturo Paola Benes in opozorila, da je zelo pomembno približati poezijo mladim, zato pa je pomen letošnjega festivala še toliko večji. Prirediteljem je pri tem čestitala tudi občinska odbornica za vprašanja mladih Cristiana Morsolin; izpostavila je, da je festival odmeval tudi na državni ravni, saj sta njegovo kakovost pohvalila zveza občin Anci in ministrstvo za mladino. Podroben programjenavoljonaspletnistraniwww.absolutepoetry.org. Med nastopajočimi Henry Bowers CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. S Poslovni oglasi C3 Obvestila -A Gledališče PODJETJE IMPORT - EXPORT V GORICI išče fanta z vozniškim dovoljenjem za delo v komerciali. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it S Mali oglasi NISSAN PRIMERA 16 SLX, 1600 cc, letnik 1996, klimatizirana, s premično streho, črne barve prodam za 500 evrov; tel. 0481-882112. PRODAJAM domač krompir v Doberdobu; tel. 0481-78066. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 2. oktobra, ob 20.30 »Le vo-ci di dentro« Eduarda de Filippa, igra gledališka skupina Piccolo teatro al borgo iz kraja Cava de' Tirreni (SA); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. oktobra ob 17. uri »Spustite me pod kovter«, nastopa amatersko gledališče DPD Svoboda - Laška dolina; 7. novembra ob 17. uri »Bej-ži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. ~M Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Ben-venuti al sud«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La Passione«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »L'ulti-mo dominatore dell'aria« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Ben-venuti al sud«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La Passione«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Man-gia, prega, ama«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 v okviru festivala Kogojevi dnevi 2010 v četrtek, 30. septembra, ob 20.30 koncert godalnega kvarteta Cali-sto in pianistke Aleksandre Pavlovič. 0 Prireditve V KULTURNEM DOMU V GORICI bo potekal 1. in 2. oktobra posvet o Ivu Andricu. V petek, 1. oktobra, ob 17.30, v soboto, 2. oktobra, od 9. ure dalje, zaključek s predstavitvijo del bo ob 17.30. KRVODAJALCI SOVODNJE vabijo na praznovanje ob 33. obletnici delovanja v nedeljo, 3. oktobra: ob 9.30 zbiranje na trgu pred cerkvijo v Štan-drežu, ob 10. uri maša, ob 11. uri polaganje venca v spomin padlim, ob 11.15 uradna slovesnost v Kulturnem domu Andreja Budala, ob 12.30 kosilo. V sklopu praznovanja bo v So-vodnjah v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 dobrodelna baklada za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte martinasolc@hotmail.it. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688 ali 0481532092. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 348-3047021 (Barbara). ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baia-monti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mammepapaseparati.org ali in-fo@mammepapaseparati.org. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo danes, 29. septembra, zaprta. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra 2010 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). SKD HRAST prireja tradicionalno dirko z gorskimi kolesi Hrast bike slalom v soboto, 2. oktobra, ob 14.30 na travniku pred župnijsko dvorano v Doberdobu. AŠZ DOM IN DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita otroke, mlade in odrasle, da se udeležijo tečajev plesne šole »Luna Lunca« v Kulturnem domu v Gorici. Začetek plesnih vaj bo v ponedeljek, 4. oktobra; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheer-leading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja tečaj slovenščine za odrasle (50 ur po dve uri tedensko) od oktobra do maja na sedežu v Romjanu. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu sv. Marka 70 (tel. 0481494656). SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 18. uri zasedala goriška sekcija. Sestanek bo potekal na goriškem sedežu stranke. Vabljeni še posebno vsi izvoljeni upravitelji. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 19. uri zasedalo goriško pokrajinsko tajništvo. Sestanek bo na goriškem sedežu stranke. OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi mini-volleya (letniki 2002/2003/2004), treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) danes, 28. septembra, otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta v sredo, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. VZPI-ANPI ZA GORIŠKO POKRAJINO obvešča, da so v petek, 10. septembra, izžrebali zmagovite številke loterije: 1. nagrada štiridnevno potovanje za dve osebi (listek št. 3431), 2. televizor (4987), 3. dve gorski kolesi (745), 4. prenosni telefon (1887), 5. fotokamera (1061), 6. MP3 predvajalnik (4193), 7. sesalnik (2081), 8. DVD (2493). Zmagovalci lahko dvignejo darila do 12. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (0481-798098). KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prosi vse udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da plačajo zadnji obrok (400 evrov) danes, 29. septembra, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. Tedaj bodo prejeli vsa navodila o potovanju. Priporoča se točnost. 9 Šolske vesti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaj diatonične harmonike (začetniški in nadaljevalni). Seja s profesorjem Andrejem Gropajcem bo danes, 29. septembra, ob 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah. PIHALNI ORKESTER KRAS Doberdob prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala za vse stopnje in tudi za predšolske otroke. Srečanje z učitelji bo danes, 29. septembra, ob 20. uri na glasbeni šoli v Doberdobu; informacije po tel. 338-4199828 (Romina). »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STUDENTS«: tečaj angleščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru v Gorici vsako sredo od 17.15 do 18. ure (stopnja A2) in od 18. ure do 18.45 (stopnja B1); informacije: info@slovik.org, tel. 0481-530412, www.slovik.org. Pričetek 6. oktobra. KOMUNIKACIJA V SLOVENSKEM JEZIKU: tečaj slovenščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru v Gorici vsak petek od 15. ure do 15.45; informacije: info@slo-vik.org, tel. 0481-530412, www.slo-vik.org. Pričetek 8. oktobra. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Vladimir Bak z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev; 10.30, Letizia Vignola por. Carsi (s pokopališča v kraju Versa) v cerkvi Sv. Justa in na pokopališču v Štandrežu; 11.00, Popa Di Terlizzi vd. Belli iz splošne bolnišnice v cerkev na Placu-ti in na glavno pokopališče. DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Vida Gravnar por. Klanjšček (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.55, Maria Candida Ros (sestra Renata) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V MARTINŠČINI: 13.45, Vi-sintin Margherita por. Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Luigi Chiri-bino iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na glavno pokopališče; 13.00, Luciano Rovina na pokopališču. ^ Mirno je odšla naša draga Vida Gravnar por. Klanjšček stara 83 let Žalostno vest sporočajo mož Slavko, sin Robert, hčeri Cvetka in Silva z družinami ter ostalo sorodstvo Od drage pokojnice se bomo poslovili v farni cerkvi v Števerjanu v sredo, 29. septembra, ob 14. uri. Pogreb bo krenil iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici ob 13.40. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin. Števerjan, 29. septembra 2010 Ob izgubi drage mame izrekamo kolegici Cvetki Klanjšček in družini iskreno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje šol Cankar, Zois, Vega 1 4 Sreda, 29. septembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu odbojka - Svetovno prvenstvo v Italiji Ko je zmaga manj ugodna od poraza Naporen in sporen sistem tekmovanja obsojajo tudi protagonisti Če smo pred začetkom prvenstva le potihem ugotavljali, da sistem letošnjega svetovnega prvenstva ni najboljši, s(m)o se v ponedeljek po zadnjih tekmah prve faze v Trstu lahko o tem prepričali in nenazadnje tudi prisluhnili kritikam samih protagonistov. Predvsem ugotovitev, da je za naskakovanje najvišjih končnih uvrstitev na SP bolj ugoden poraz kot zmaga, je namreč skregana z vsakim športnim razmišljanjem. Pa vendar je tržaška skupina pokazala, da to drži: Poljaki so namreč s tremi zmagami dobili v naslednji fazi najtežjo skupino nasploh, tako da bo pot v 3. fazo vse prej kot lahka. Skupina N združuje namreč ekipe, ki so leta 2006 krojile svetovni vrh - Brazilijo in Bolgarijo, ki je resda svoje nastope začela slabše od pričakovanega, prav gotovo pa je nevarnejši tekmec od Mehike, ki kot tret-jeuvrščena ekipa dopolnjuje skupino H s Srbijo in Kubo. 2. FAZA Skupina G Jutri, 30.9. Portoriko - Nemčija; 1.10. Nemčija - Italija; 2.10. Italija - Portoriko Skupina H Jutri, 30.9. Kuba - Srbija; 1. 10. Mehika - Kuba; 2. 10. Srbija - Mehika Skupina I Jutri, 30.9. Rusija - Egipt; 1.10. Španija - Rusija; 2. 10. Egipt - Španija Skupina L Jutri, 30.9. ZDA - Češka; 1.10. Kamerun - ZDA; 2.10. Češka - Kamerun Skupina M Jutri, 30.9. Francija - Argentina; 1.10. Japonska - Francija; 2.10. Argentina - Japonska Skupina N Jutri, 30.9. Poljska - Brazilija; 1.10. 1.10. Bolgarija - Poljska; 2.10. Brazilija - Bolgarija V 3. fazo napredujeta po dve ekipi iz vsake skupine po sledečem ključu, skupina O: M2, L2 in G1; skupina R: L1, N2 in G2; skupina P: H1, M1 in I2; skupina Q: L1, N1 in H2. »Prej ali slej moraš tudi najboljše premagati,« se je odgovoru diplomatsko izognil selektor Poljske Daniel Castella-ni, kapetan Srbije Nikola Grbic pa se je po tekmi zaustavil izključno na sistemu tekmovanja, ki se mu zdi nepravičen: »Ne mora tretjeuvrščena ekipa dobiti v drugi fazi najlažjo skupino. To je skregano z logiko,« je dejal in med drugim čestital Poljski, ki je bila v vseh treh nizih boljša v vseh elementih igre. S prikazano igro srbskih odbojkarjev je bil nezadovoljen tudi korektor Ivan Miljkovič: »Grešili smo pri enostavnih stvareh: s tako igro bi nas vsaka ekipa premagala. Če bomo nadaljevali s tako igro, je kolajna zelo daleč.« Poljaki so resda v vseh nizih igrali bolj prepričljivo in se držali trenerjevih navodil. Tako je potrdil tudi eden najboljših poljskih napadalcev Piotr Gruszka in nadaljeval: »Fizično in taktično smo pripravljeni za nadaljnjo fazo, vendar bo tam odločala predvsem psihologija. Cilj ostaja Rim,« je potrdil korektor, ki je v sezoni 2002/03 igral v Trstu pri Adriavolleyu. Poljski odbojkar, ki se bo že jutri pomeril z Brazilijo, še dodaja: »Brazilcev se ne bojimo; upam, da se oni bojijo nas.« Če je Poljska, ki smo jo v teh dneh od bliže spoznali v Trstu, dobila najtežjo skupino, je »azzurrom« pot v tretjo fazo (skorajda) odprta. Tega se dobro zavedajo tudi v italijanskem taboru. Po zmagi nad Iranom so v skupini A osvojili prvo mesto in se bodo v 2. fazi pomerili s Por-torikom in Nemčijo. V pripravljalnem obdobju so Nemce srečali dvakrat: prvič so izgubili s 3:2, drugič pa premagali s 3:1, s Portorikom pa letos še niso igrali. V 3. fazo napredujeta dve ekipi. Uvrstitev v polfinale je sicer še daleč, vendarle bodo imeli italijanski odbojkarji tudi pred polfina-lom navidez (naj?)lažjo skupino. Če bodo prvi, bodo igrali z drugouvrščeno ekipo skupine M (Francija, Argentina in Japonska) ter drugouvrščeno ekipo iz skupine L (ZDA, Češka ali Kamerun). Samo Na tekmi Poljska -Srbija kroma ena izmed teh bo nato nastopila v polfi-nalu. Da išče Italija vsekakor še notranje ravnovesje, je potrdila zadnja tekma proti Iranu. »Azzurri« so brez težav osvojili prva dva niza, nato pa iztržili zmago šele na koncu petega niza. Odločilen je bil padec koncentracije, tako da je selektor Anastasi moral predvsem z menjavami ponovno vzpostaviti ritem igre. Prvič je na svetovnem prvenstvu igral tudi gabr-ski odbojkar Matej Černic (že od začetka je zamenjal Parodija), ki je ponovno dokazal, da je nenadomestljiv član izbrane vrste. Ob njegovemu običajnemu dobremu doprinosu v sprejemu je dodal tudi 13 točk v napadu in dal ekipi tisto psiholo- hostese - Slovenska dekleta na SP »v prvi liniji « »Alko-test«, kemična čistilnica, obisk vinske kleti in izlet na Kontovel Odbojkarice Martina Richiardi, Nina Luxa, Tjaša Mazzucca, Fanika Starec in Katja Vodopivec so svetovno prvenstvo doživljale »v prvi liniji«. Kot hostese so bile v jutranjih urah na razpolago ekipam in sodnikom v hotelih, v popoldanskih urah pa so v tržaški športni palači spremljale gledalce in osebnosti do rezerviranih sedežev. »Med znanimi osebnostmi sem na primer pospremila slovenskega sodnika Končnika, ki mi je podaril tudi značko slovenske odbojkarske zveze, in odboj-karja Jasmina Čuturiča,« je povedala Martina. »Gre za prostovoljno delo, pri katerem pa smo vse zelo navdušene. Večina deklet, ki je bila zadolžena v prvem turnusu, od 8. do 16. ure, je ostajala na tekmah do konca, torej do 23. ure,« je pojasnila Katja, ki je v glavnem spremljala sodnike. Z njimi se je v nedeljo odpeljala tudi v Praprot k vinogradniku Zidarichu in v Mi-ramarski grad. »Poldnevnega izleta na Kras so se udeležili sodniki in njihovi nadrejeni. Med vožnjo po Furlanski cesti sem jim orisala nekaj značilnosti o krasu, tudi o Slovencih v Italiji. Vsi so bili zelo radovedni, veliko so spraševali in tako izvedeli marsikaj o naših krajih. V Praprotu jim je Zidarich pokazal klet, nato pa ponudil prigrizek in vino. Prigrizka so bili vsi zelo veseli, vina pa niso poskusili, saj mednarodnim sodnikom pred tekmo izvedejo »alko-test«, ki mora biti seveda negativen 0,0,« je pojasnila Katja. S steklenico vitovske, ki so jo dobili v dar, so se nato odpeljali spet v mesto in se sprehodili po miramarskem parku. Ostale slovenske hostese pa so bile v jutranjih urah v hotelih, kjer so bili nastanjeni sodniki oziroma ekipe in spremljevalci. »Bile smo v bistvu referentke: če so sodniki ali člani ekip želeli informacijo ali pa so potrebovali pomoč, so stopili do nas,« je povedala Martina. V hotelu, kjer so bili nastanjeni sodniki, so v glavnem morale poskrbeti za prevoze do tržaške športne palače, pri- Od leve: Nina Luxa, Katja Vodopivec, maskota SP, Martina Richiardi, Tjaša Mazzucca in Fanika Starec kroma praviti skripte z vsemi rezultati vseh tekem svetovnega prvenstva in nuditi splošne informacije: »Do nas je na primer stopila žena japonskega sodnika in povprašala po turističnih informacijah. Predlagala sem ji, naj stopi na avtobus številka 42 in se popelje do Kontovela,« je povedala Martina, ki pa ne ve, če je gospa prisluhnila njenemu nasvetu. V hotelu, kjer so bile nastanjene ekipe in njihovi spremljevalci, pa so bile hostese v glavnem v stiku izključno z odgovornimi za ekipo. Igralce so videle, vendar z njimi večinoma niso imeli stika. »V sodelovanju z ško umirjenost, ki je včasih manjkala. Čeprav je v našem intervjuju povedal, da ne bo igral v prvi fazi, ga je Anastasi le vključil v postavo. Černic je bil z izbiro seveda zelo zadovoljen: s podajalcem Vermi-gliom se je dobro ujel, pridobil pa je tudi ritem igre, tako da bo za nadaljnje nastope vendarle pripravljen. Ekipe so danes že odpotovale na nova prizorišča. Težko je napovedati, kako se bo zaključila druga faza prvenstva, saj je bilo presenečenj v prvi fazi že kar nekaj - nepričakovano so med 18 tudi Kamerun, Mehika in Egipt, Bolgarija pa se je uvrstila šele kot tretjeuvrščena. Prvenstvo bo torej še zanimivo. Veronika Sossa odgovornimi z ekipami smo pripravljali urnike odhodov in prihodov, kosila, popoldanske malice in večerje. Vse smo nato razobesili na oglasno desko. Sestavili smo nato urnike za videoanalizo, nudili pa smo tudi informacije o mestu in trgovinah,« je povedala Tjaša, Nina pa dodala, da so jih na primer tudi povprašali, kje je najbližja kemična čistilnica za pranje vseh dresov. Ali so v teh dneh spoznali kakega odbojkarja? »Zdaj nas pozdravijo: najbrž nas ne spoznajo, pozdravijo pa nas, ker vidijo, da smo hostese,« je zaključila Fanika. Več stika z igralci in ekipami so imele druge hostese. (V.S.) mnenja Lepo vzdušje, pa tudi kritike in pomanjkljivosti Po zadnji tekmi smo v tržaški športni palači zbrali nekaj mnenj. Monica Carrara, sodnica: »Mislim, da je tržaški del SP minil v najlepšem redu. Tudi v naši deželi smo tako videli nekaj res vrhunskih predstav. Pri zapisnikarski mizi je bilo kar naporno, a hkrati tudi zabavno. Težav in komplikacij ni bilo. Zdaj nestrpno čakam 22. oktober, ko bom izvedela, v kateri ligi bom sodila v letošnji sezoni. Upam žensko A1 in moško A2-ligo.« Marcin Lepa, poljski novinar televizijske mreže Polsat: »Zelo lepa in kvalitetna skupina. Štiri ekipe, ki so prikazale lepo odbojko. Za največje presenečenje je poskrbela Kanada, ki bi se v kaki drugi lažji skupini uvrstila v drugi del prvenstva. Nemčija me je precej razočarala, saj sem od nje pričakoval veliko več. Sistem svetovnega prvenstva ni pravičen, saj prvouvrščena Poljska bo zdaj v drugi fazi igrala proti močnima Braziliji in Bolgariji. Občinstvo? Fantastično. V tržaški športni palači sem se počutil kot v Varšavi. Sami Poljaki in same poljske zastave. Vse je bilo rdeče in belo. Tudi organizacija je bila brezhibna. Težav ni bilo. V Trstu sem preživel štiri lepe dni.« Mario Šušteršič, organizator: »Vse je steklo v najlepšem redu, čeprav je bilo nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih opazili le mi organizatorji. Posebej bi pohvalil občinstvo in navijače, ki so se res izkazali s športnim navijanjem. Bili so pravi zgled tudi za nogometne navijače. Tudi ekipe, ki so nastopile v Trstu, so me navdušile. Kako pripombo pa imam na sistem svetovnega prvenstva, saj so nekatere ekipe pač taktizirale in nekoliko špekulirale. Računali so, ali je boljše končati prvi del na prvem, drugem ali tretjem mestu. Na srečo se številni navijači tega niso zavedali in so vseeno uživali ob lepi odbojki. Zelo sem ponosen, da je tržaška športna palača imela najštevilčnejšo publiko v Italiji.« Ivan Peterlin, odbornik deželne odbojkarske federacije: »Stvar je treba analizirati z dveh zornih kotov. Z zornega kota navijača je bilo v Trstu vzdušje fantastično in čudovito. Športna dvorana je bila skoraj vsakič polna. Z zornega kota človeka, ki se toliko let ukvarja z odbojko, pa bi naštel celo vrsto opazk in kritik. Organizatorji so bili zelo površni. SP je bilo v mestu premalo oglaševano, saj ni bilo v mestnem središču nobenega transparenta oziroma napisa. Totalen 'flop' so bile tudi prireditve, ki so spremljale SP. Organizirali so le nekaj manjših koncertov, medtem ko bi morali na tržaškem Velikem trgu organizirati neke vrste praznik odbojke. Povabili bi kakega znanega pevca in tam bi se brez večjih težav zbralo nekaj tisoč ljudi. Prava blamaža je bila tudi štafeta, ki je bila totalno neorganizirana. Še dobro, da smo kot ZSŠDI na Goriškem priskočili na pomoč organizatorjem. Pa tudi v športni palači in zunaj nje je bila ponudba za navijače skromna oziroma je ni bilo. Skratka, ni vse zlato kar se sveti. Čast so rešili le Poljaki, ki so množično prišli v Trst. Drugače bi bil organizacijski polom totalen.« Mitja Merlak, nekdanji nogometaš Primorja: »Na tekmi Poljska - Srbija je bilo vzdušje na tribunah čudovito. Poljaki so me navdušili. Če jih ne bi bilo, bi bilo vse skupaj klavrno. Pričakoval sem več Srbov, saj jih je v Trstu veliko. V treh dneh sem videl štiri tekme. Najlepša je bila med Nemčijo in Poljsko, ki se je končala 3:2 za Poljake. Žal je bila v športni palači ponudba precej skromna. Pogrešal sem še kak kiosk, mogoče tudi pred dvorano, saj je bilo čakanje med prvo in drugo tekmo kar mučno in dolgočasno.« Zaprli so Poljake ... V Trstu se lahko pripeti tu to. Kot nam je povedala ena od slovenskih gledalk, je po večerni tekmi med Poljsko in Srbijo na Ul. Valmaura opazila jezne Poljake, ki so se znašli v zagati. Kakih 20 avtomobilov s poljsko registrsko tablico je bilo zaprtih v komercialnem centru Famila, kjer so po zaprtju trgovine spustili tudi zapornice parkirišča. Poljaki pač niso mogli vedeti, da je tam po določeni uri parkiranje prepovedano, vendar so bili lastniki centra kljub temu ... neusmiljeni. / ŠPORT Sreda, 29. septembra 2010 19 nogomet - Liga prvakov led Roma prebila Milan: spet Ibrahimovic Ranierijevo moštvo proti Cluju ni blestelo - Šved zadel, Robinhko zgrešil, Boateng ni imel sreče Muenchenški Bayern, Real Madrid, Chelsea, Spartak Moskva, Arsenal in Šahtjor so tudi v drugem krogu nogometne lige prvakov vknjižili polno število točk, najbolj izenačeni pa se zdita ravno skupini, v kateir igrata Milan in Roma. Milančani so na gostovanju v Aja-xu pri Amsterdamu iztržili točko. Rezultat je pravičen, čeprav bi Milan zadnji hip lahko podvojil z Boatengom, a je njegov strel mojstrsko odbil domači vratar. Prvi je povedel Ajax po napaki obrambe gostov, Milan pa je iz zagate vnovič rešil Ibrahimovic (pet golov v šestih tekmah), vendar po kolektivni akciji, v kateri je odločilno podajo izvedel najboljši igralec tekme Clarence Seedorf. Malo pred tem si je gol dobesedno »požrl« Robinho, ki sicer ni igral slabo. Po zmagi v sodnikovem podaljšku proti Interju je Roma na novo pridobljeno samozavest potrdila tudi proti romunskemu Cluju (2:1), proti kateremu je prebila led tuid na mednarodni sceni. Resnici na ljubo, Roma ni igrala dobro, pred zadetkoma, ki sta ju dosegla Mexes in Boriello, je napadalec gostov Traore' zadel prečko in vra-tnico. Odločitev je padla v treh minutah drugega dela. Najprej je Mexes zadel po akciji s kota, nato pa je krasen zadetek dosegel Boriello, ki je zamenjal Vučinica. Gostje niso popustili. Ne le, da so zmanjšali zaostanek, temveč so v zadnjih desetih minutah kar precej napadali, a brez uspeha. Ajax - Milan 1:1 (1:1) Strelci: Hamdaoui v 23. in Ibrahimovic v 37. min. Ajax: Stekelenburg, Van Der Wiel, Alderweireld, Vertonghen, Anita (od 39. Sulajmani), De Zeeuw (od 80. Lindgren), Enoh, Suarez, De Jong, Emanuelson, Hamdaoui. Milan: Abbiati, Zambrotta, Ne-sta, Thiago Silva, Antonini, Gattuso, Pirlo, Flamini (od 52. Boateng), Seedorf (od 85. Abate), Robinho (od 85. Inzaghi), Ibrahimovic. Roma - Cluj 2:1 (0:0) Strelci: Mexes v 69. in Borriello v 71. in Rada v 78. min. Roma: Lobont, Cicinho (od 64. Cassetti), Mexes, Burdisso, Castellini, De Rossi, Pizarro, Menez (od 46. Adriano), Perrotta, Vučinic (od 64. Bo-riello), Totti. Cluj: Nuno Claor, Panin, Cadu', Alcantara, Rada, Culio, Kivuvu, Dica, Edimar (od 69. Kone'), Hora, od 77. De Zerbi) Traore' (od 81. Bjelanovic) Samozavestni Inter MILAN - Pred današnjo tekmo doma proti Werderju iz Bremna (20.45, TV Sy1 in Premium) trener In-terja zavrača trditev o krizi moštva. Danes je pod vprašajem tako nastop Milita kot Pandeva. Morda bo začel mladi Coutinho, prvič letos je v ekipi tudi Mancini. Je pa Benitez priznal, da ima zaradi velikega števila ofenzivnih igralcev težave pri določitvi pravega ravnotežja v moštvu. Na vprašanje, ali je Interjeva klop »prekratka«, pa je dejal, da letos želijo dati priložnost tudi mladim igralcem. Totti med tekmo proti Cluju ansa nogomet Anglija ne bo kandidirala za EP 2022 LONDON - Anglija umika kandidaturo za nogometno svetovno prvenstvo leta 2022. Angleži so se za ta korak odločili, ker predvidevajo, da bo Evropa nogometno SP zanesljivo gostila leta 2018, zato se bodo povsem skoncentri-rali na prvenstvo čez osem let.Vodja angleške kandidature David Dein je napovedal, da pričakuje, da bodo ZDA v kratkem umaknile kandidaturo za SP 2018. Tekmeci Angliji za prvenstvo so zaenkrat Rusija, še vedno ZDA ter skupni kandidaturi Španije in Portugalske ter Belgije in Nizozemske. Mednarodna nogometna zveza bo prireditelja za SP 2018 in 2022 izbrala 2. decembra na zasedanju v Zürichu. Za SP 2022 se potegujejo ZDA, Katar, Južna Koreja, Japonska, in Avstralija. Neformalno naj bi prvenstvo 2022 dobila verjetno ena od azijskih držav, naslednje prvenstvo čez štiri leta pa bo v Braziliji. ŠAH - Nekdanji šahovski svetovni prvak Rus Anatolij Karpov in zdajšnji predsednik Mednarodne šahovske zveze (FIDE) Rus Krisan Iljušimov sta kandidata za novega predsednika FIDE. SMRTNA KOSA - V 60. letu starosti je nepričakovano umrl Erwin Stricker, član italijanske smučarske reprezentance med letoma 1969 in 1978, ko so »azzurri« zmagovali na smučiščih celega sveta. Skupina E IZIDA KROGABasel - Bayern 1:2, Roma - Cluj 2:1 Bayern Cluj Roma Basel 4:1 3:3 2:3 2. 6 3 3 2 0 0 2 1:3 0 PRIHODNJI KROG Basel, Bayern - Cluj : 19.10. ob 20.45 Roma Skupina G IZIDA 2. Real Madrid 0:1, Ajax - Milan KROGAAuxerre 1:1 Real Madrid Milan Ajax Auxerre 3:0 3:1 1:3 1:3 PRIHODNJI KROG : Auxerre, Real Madrid 19.10. ob 20.45 Ajax - Milan kolesarstvo - Od danes SP Je Bettini res poklical prijatelje? košarka - Amaterska A-liga Neuigrani Tržačani najeli play-makerja Izidi prvega kola amaterske A lige potrjujejo, da bo prvenstvo dokaj izenačeno. Večina tekem je bila zelo izenačena in tudi Osimo in Trst, ki sta doživela najvišja poraza, sta bila lep del tekme enakovredna nasprotniku. Nekatere ekipe so že prikazale zadovoljivo uigranost, druge pa še niso našle prave harmonije. Med te spada nedvomno tudi tržaška ekipa, ki je nastopila brez drugega organizatorja igre Contenta, ki ga je nadomestil mladi Scutiero (letnik 1992). Varovanci trenerja Dalmassona so sicer večji del tekme dohitevali nasprotnika, še minuto in pol pred koncem pa so zaostajali za samih sedem točk. Izgubljene žoge (kar 19), nizki odstotki realizacije (37% iz igre in 60% pri prostih metih), predvsem pa slaba predstava nekaterih posameznikov - v prvi vrsti Bocc-hinija in Magra, pa tudi Moruzzija Raspina, ki sta bila na igrišču skoraj celo tekmo, so pripomogli k sicer zasluženemu porazu. Pozitivna sta bila nastop Lenardona (kar 10 asistenc!) in Benfatta (9 skokov), Maiocco pa je dokazal, da utegne v naslednjih nastopih biti še kako koristen. Že v prvem kolu je prišlo do nekoliko neobičajnega izida: v Recanatiju je pri izidi 63:61 za domačine odpovedala naprava za merjenje časa in ker domača ekipa ni imela primerne zamenjave, so sodniki dosodili zmago gostom z 20:0. Prav včeraj pa je tržaško društvo najelo še enega igralca in sicer izkušenega play-makerja Leonarda Busco iz Padove. Prihod je omogočil sponzor O3 Omicron, je zapisano v sporočilu društva. Izidi l.kola: Siena - Pavia 73:77; Trento - AcegasAps 84:69; Omegna - Brescia 61:75; Ozzano - Senigallia 72:61; Perugia - Pia-cenza 74:68; Castelletto Ticino - Osimo 76:51; Riva del Garda - Mon-calieri 60:62; Recanati - Treviglio 0:20. Vrstni red: SBS Castelletto Ticino, Centrale del Latte Brescia, Bitumcalor Trento, PentaGruppo Ozzano. Liomatic Perugia, Pal-lacanestro Pavia, Zerouno Mioncalieri S.Mauro 2, Paffoni Omegna, Co.Mark Treviglio, AcegasAps Trst, Edilcost Osimo,Golden-gas Senigallia, Consum.it Siena, Cartiere Riva del Garda. La For-tezza Recanati, Copra Morpho Bakery Piacenza 0. Marko Oblak plavanje - Na Judovcu Zaradi zaprtja bazena preložen začetek tečajev PK Bor Zaprtje tržaškega bazena Bianchi povzroča velike težave tudi Plavalnemu klubu Bor. Za potrebe tekmovalnih skupin, ki imajo po pravilih plavalne zveze FIN, prednost pred drugimi dejavnostmi, so namreč našemu klubu začasno odvzeli lep del vadbenih ur, s katerimi je razpolagal v bazenu na Judovcu (Altura). Vodstvo društva zaradi tega sporoča, da je začetek sezone, ki bi morala steči v petek, 1. oktobra, preložen na kasnejši datum. Po napovedih naj bi bazen Bianchi vnovič odprli 13. oktobra, čeprav obstaja nevarnost, da se bodo obnovitvena dela zavlekla. V skoraj novem bazenu namreč zamenjujejo 5.300 železnih zank, s katerimi je podprt strop dvorane, saj je podjetje, ki jih je namestilo, ugotovilo, da so dotrajane. Pri PK Bor bo tako na Judovcu stekla le dejavnost dveh tekmovalnih skupin, še ta pa bo izjemno okrnjena, saj razpolagajo le z eno progo trikrat na teden po eno uro. Dobesedno »na suhem« bo, najmanj dva tedna, ostalo okrog 60 prijavljenih v tečaje šole plavanja. Redno pa se bodo v soboto začeli Borovi tečaji prilagajanja na vodo in šole plavanja v bazenu hotela Daneu na Op-činah. Prijavljenih je 34 otrok. NOGOMET - Danes bodo igrali 4. krog elitne lige. Tržaški San Luigi bo doma gostil Pro Fagagno, Muggia bo prosta, medtem ko bo Monfalcone v Tržiču igral proti Chionsu. UMRL NAJSTAREJŠI - V soboto je v 94. letu starosti v Ljubljani umrl najstarejši slovenski olimpijec Karlo Umek, rojen 8. februarja 1917 v Bojsnem pri Brežicah. Umek je nastopil na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960, kjer je kot re-prezentant Jugoslavije v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire s 533 krogi osvojil 22. mesto med 66 nastopajočimi. ISTRA RALLY - Od 14. do 16. oktobra bo v Pulju 1. Istra Rally za vozila razredov super 2000, N4 in R3. Nagradni sklad znaša 50.000 evrov. Posebnih voženj je za 80 km. Paolo Bettini pod udarom kritik ansa Kdor bo letos želel slediti svetovnemu kolesarskemu prvenstvu, bo moral preživeti več neprespanih noči. Letos se namreč prvenstvo odvija v deželi kengurujev, točneje v mestu Melbourne. Časovna razlika je kar osem ur, tako, da se bo večina dirk pričela ko bodo pri nas prve ure dneva. V osemin-šestdesetih izvedbah je to prvič, da bo prvenstvo v Avstraliji. Povedati je tudi treba, da je do zdaj prvenstvo le šestkrat bilo izven Evrope. Od danes do nedelje, 3. oktobra bo na sporedu po avstralskih cestah šest dirk, tri proti času in tri krožne dirke. Dve ženski in štiri moške. Spored: Danes 29. septembra: dirka proti času Moški under 23, 31,8 km in dirka proti času ženske, 22,9 km). Četrtek 30. septembra: dirka proti času moški Elite (45,4 km). Petek 1. oktobra: krožna dirka moški Under 23 (159 km). Sobota 2. oktobra:krožna dirka ženske (127,7 km). Nedelja 3. oktobra: krožna dirka moški Elite (262,7 km). Letošnje prvenstvo ima dve posebnosti. V prvi vrsti kolesarji ne bodo bili povezani preko slušalk s svojimi tehničnimi direktorji. Na tak način kolesarji ne bodo stalno vedeli kaj se dogaja, morali bodo improvizirati in morda bo prišlo do več presenečenj. Druga novost pa je proga pri krožnih dirkah. Nič več samo ponavljajoči in občasno dolgočasni krogi. Kolesarji bodo startali iz Melbourna in po skoraj stotih kilometrih privozili v mesto Geelong, kjer jih bo čakal 15,8 kilometrov dolg krog, ki ga bodo morali profesionalci prevoziti enajst krat. Favoritov za nedeljsko zmago med moškimi Elite je mnogo. Od domačina Evansa, ki je lani zmagal v Mendrisiju, do Španca Freireja, ki je do zdaj že trikrat oblekel mavrično majico svetovnega prvaka. Prav gotovo sodijo med favorite tisti kolesarji, ki so se dobro odrezali na Vuelti, kot Belgijec Gilbert in Italijan Nibali. Švicar Can-cellara bo poskusil ponovno zmagati na dirki proti času, a zmožen je tudi presenetiti na nedeljski dirki. Ostali favoriti so: brata Luk-semburžana Schleck, Španca Zubeldia in Sanchez, Francoz Chavanel, Nemec Wegmann, Italijan Pozzato, Norvežan Boasson Hagen, Američana Zabriskie in Farrar. Kaj pa Slovenci? Kot je izjavil selektor Hvastija, računajo na uvrstitev med deseterico. Do zdaj je bila sezona za slovenske barve zelo uspešna, začenši s prvo slovensko zmago na lonjerski dirki za Trofejo ZSŠDI z Markom Kumpom. Prav Kump bo skušal med Under 23 izboljšati lansko šesto mesto. V ekipi, ki bo nastopila v nedeljo, pa bo špica Bole. Ob njem imajo še največ možnosti Koren, Špilak in Božič. Pomembno vlogo bo odigral izkušeni Štangelj. Brajkovič pa je glavni slovenski adut na dirki proti času. V Italijanskem taboru letos ni šlo brez polemik. Prerano minulega selektorja Bal-lerinija je zamenjal Bettini, ki je do pred dvema letoma še kolesaril. Zaradi tega mu nekateri očitajo, da je sestavil ekipo izključno iz »prijateljev« in je npr. pustil doma Ballana, svetovnega prvaka pred dvema letoma v Vareseju. Edvin Bevk 584 Sobota, 25. septembra 2010 ŠPORT / TENIS - Tržaško prvenstvo za veterane Cirila Devetti spet zmagovalka Under 14: ekipni poraz in posamični uspeh Petre Corbo Pri teniškem odseku Gaje je bilo pretekli konec tedna spet zelo živahno. V nedeljo se je končalo pokrajinsko prvenstvo za veteranske kategorije, med ženskami pa je, kot že mnogo let zapored, spet zmagala igralka domačega kluba Cirila Devetti. Za tokratni naslov se je morala v finalu zelo potruditi, saj jo je mlajša Elisabetta Borghi zelo namučila. Končni izid je bil namreč 6:3, 3:6, 6:4. Med moškimi je bil v kategoriji over 35 uspešen Andrea Gianolla, ki prav tako brani barve Gaje. V finalu je s 7:5, 6:4 odpravil žilavega Franca Franzina (TCT). Slednji je tekmoval tudi v kategoriji over 45, v finalu pa z gladkim 6:2, 6:2 premagal Luigija Coletto (TCT). V nedeljo sta v četrtfinalu državne faze ekipnega prvenstva za dekleta do 14. leta nastopili tudi gajevki Ni-coletta Furlan in Petra Corbo. Njuna pot se je na tej stopnji končala, saj sta jih vrstnici društva TC Kaltern izločili. Gajevki sta naleteli na zelo močni tret- Cirila Devetti jekategornici. Nicoletta je pred Giu-lio Sartori klonila z 2:6, 6:2, 4:6, potem ko je v drugem setu igrala res odlično, Petra pa je proti Vereni Me-liss izgubila s 6:2, 6:3. Lepo zadoščenje pa je Petra doživela v kraju Milano Marittima, kjer je zmagala na državnem turnirju master TTK za štirinajstletnice. V finalu je s 6:2, 3:6 in 11:3 v skrajšanem tretjem nizu premagala Claudio De Andreis, s tem uspehom pa si je priborila pravico do nastopa na mednarodni fazi tega tekmovanja v španski Barceloni. Petra Corbo kroma V Flumignanu pa se je končalo absolutno deželno prvenstvo. Nova prvakinja je Alessia Bertoia, ki je v finalu s 6:2, 6:4 odpravila gajevko Paolo Cigui. Povedati je treba, da je Paola nastopila poškodovana, saj si je nekaj dni prej zvila gle-ženj na turnirju ITF v Foggii. Kasnejša prvakinja je v polfinalu odpravila še eno gajevko, to je Paolo Orlini. Končni izid je bil 6:1, 6:0. Na deželnem prvenstvu so nastopile tudi mlade Petra Corbo, Nicolet-ta Furlan in Jessica Varglien. Vse so se prebile iz kvalifikacij v glavni turnir, v njem pa izpadle v drugem krogu. ALPSKO SMUČANJE - Friuladria Med najboljšimi deželnimi smučarji tudi tekmovalci Devina in Mladine V Piani di Luzza v kraju Forni Avol-tri so v nedeljo na Prazniku smučanja podelili nagrade najboljšim društvom in tekmovalcem, ki so se izkazali v pretekli smučarski sezoni. Na podlagi najboljših rezultatov, ki so jih tekmovalci dosegli na deželnih tekmah, so sestavili lestvico za Pokal Friuladria. Med nagrajenci so bili tudi smučarji slovenskih klubov v Italiji: Caterina Sinigoi (Devin) je bila v kategoriji baby sprint prva, Štefan Žužek (Devin) je bil 2. med mlajšimi mladinci, Stojan Sosič (Mladina) pa je bil 3. v kategoriji master B1/B2. Lestvica Friuladria: Baby sprint ženske: 1. Caterina Sinigoi (Devin), 14. Petra Kalc (Brdina). Baby sprint moški: 6. Alex Ostolidi, 12. Liam Škerk, 17. Filip Panjek, 19. Nikola Kerpan (vsi Mladina). Baby ženske: 5. Petra Udovič (Devin), 10. Sara Craievich (Devin), 28. Sinigoi Gior-gia (Devin). Baby moški: 17. Alessandro Deluisa (Devin). Miške: 17. Andrea Craievich (Devin), 29. Lorenza Jež (Brdina). Miški: 12. Jan Ostolidi, 15. Igor Gre-gori, 27. Carlo Francesco Rossi (vsi Brdi- na). Deklice: 18. Katrin Don (Brdina). Na-raščajniki: 6. Albert Kerpan (Mladina). Mlajši mladinci: 2. Štefan Žužek (Devin), 14. Minej Purich (Mladina), 19. Aleksander Cossutta (Mladina). Mladinke: 13. Nina Von Egitz (Devin). Mladinci: 7. Matej Škerk (Devin), 17. Mattia Rožič (Devin). Člani: 8. Danijel Simonettig (Devin). Master A3 in A4: 20. Alessandro Cor-batto (Devin), 23. Piero Perti (Brdina). Master B1 in B2: 3. Stojan Sosič (Mladina), 20. Roberto Greco (Devin). Mlajše mladinke (FIS - NJR): 10. Lara Purič (Mladina). Mlajši mladinci (FIS - NJR): 23. Aleksander Cossutta (Mladina), 24. Štefan Žužek (Devin). Mladinke (FIS - NJR): 17. Meri Perti (Mladina). Mladinci (FIS - NJR): 14. Bernard Purich (Mladina), 29. Goran Kerpan (Mladina), 33. Matej Škerk (Devin). Članska društvena lestvica: 1. Fe-letto 6483, 14. Mladina 405, 15. Devin 405, 27. Brdina 72. Mladinska društvena lestvica: 1. Lussari 7951 točk, 12. Devin 1285, 14. Mladina 823, 17. Brdina 727 (nastopilo 33 klubov). KOSARKA V Vidmu le na ... izletu DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER19 Snaidero - Jadran Zadružna kraška banka 80:61 (22:11, 37:23, 57:43) JADRAN: Škerl, Ban 24, Ber-netič 17, Dellisanti 1, Floridan 13, Batich, Kraus, Daneu 1, Sorice 5, Sacher, trener Walter Vatovec. TRI TOČKE: Ban 1. V drugem krogu so jadranov-ci na gostovanju doživeli prvi prvenstveni poraz. »Pristop je bil tak, kot da bi šli na izlet v Videm,« je ocenil trener Vatovec. Če je bil prejšnji teden ne glede na zmago zadovoljen s prikazanim proti Cornu, pa so tokrat fantje zatajili. Prepoceni so vrgli puško v koruzo, mogoče s podzavestnim kompleksom, da proti re-nomiranemu Snaideru nimajo možnosti za uspeh. V resnici pa nasprotniki (Petiziol 23 točk) niso pokazali nič posebnega, a so kljub temu spričo lagodnega začetka gostov takoj zbrali visoko prednost. Jadra-novi mladinci so se proti koncu tekme uspeli približati na deset točk zaostanka, to pa je bilo tudi vse, kar so zmogli. Bernetič in soigralci bodo srečanje tretjega kroga odigrali že nocoj, ko se bodo v Tržiču ob 19. uri spoprijeli s Falconstarom. Ostali izidi 2. kroga: Corno - Falconstar 96:90, Sistema Porde-none - Venezia Giulia Muggia 89:43, Roraigrande - Cordenons sinoči, Pallacanestro Trieste prost. Vrstni red: Sistema Pordeno-ne 4, Jadran ZKB, Corno, Falcon-star, Pallacanestro Trieste in Snai-dero 2, Cordenons, Roraigrande in Venezia Giulia Muggia 0. KOŠARKA - 17. Memorial Tavčar Različna stopnja pripravljenosti Udeležence četveroboja je analiziral Borov športni vodja Lucio Martini Udeleženci letošnjega memoriala Tavčar kroma SREČANJE Z AVTORJEM: SERGIO TAVČAR Predstavitev knjige » LA JUGOSLAVIA, IL BASKET E UN TELECRONISTA « Danes, 29. septembra 2010, ob 18.uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass 20). V finalu Memoriala Gombač sta se pomerila Bor in Servolana kroma Minuli konec tedna smo na Stadionu 1. maja prisostvovali nekakšni premieri deželne C-lige, ki se začenja konec tedna. V okviru 17. Memoriala Tavčar so se pomerile štiri tržaške peterke, ki bodo merile moči v tem prvenstvu: Bor Radenska, Breg, Servolana in Venezia Giulia. Na oranžnih tribunah smo videli marsikaterega tržaškega košarkarskega poznavalca. Borov športni direktor Lucio Martini, velik poznavalec tržaške košarkarske stvarnosti, se je strinjal, da je glede fizične pripravljenosti izstopal predvsem domači Bor Radenska. »Fizično so bili najbolj reaktivni, kljub temu, da so v glavnem igrali le v še- stih-sedmih. V teh tednih so zelo dobro delali s trenerjem za pripravo Milošem Kalcem in delo se je obrestovalo.« Kar zadeva uigranost in igro pa je največ pokazala Servolana. Prihod Petra Vujovica je še dodatno okrepil peterko, ki je s Pozzeccom in Gnesut-to že tako trd oreh. Servolana zna biti glede na prikazano igro eden izmed favoritov za sam vrh. »Vujovic je res odličen igralec, presentil pa me je tudi mladi Devil Medizza. Na obeh srečanjih je bil zelo dinamičen. Mislim, da ima letos Servolana najboljša centra v ligi,« je dodal Martini. Kaj pa Breg in Bor Radenska? »Breg je zelo izkušena ekipa, ki je nevarna tako iz razdalje kot tudi izpod koša. Centra Visciano in Samec sta pravi luksuz za to ligo. Res, da nista še v optimalni formi, a nobena druga peterka nima take igre v dvoje pod košem, kot jo lahko prikažeta ta centra. Giacomija dobro poznamo, všeč pa mi je tudi mladi Richter. Letos so v ekipo poklicali še all-arounda Semca in Ferfoglio in tudi mladi Schillani me je prepričal. Tu sta še Zeriali in Grimaldi, skratka Breg ima letos zelo kompletno postavo.« Bor Radenska letos ekipo gradi na mladih. Trener Boban Popovič si je srčno želel, da bi fantje na turnirju stali na najvišji stopnčki, toda kljub temu, da so pristali na drugem mestu, je bil vtis pozitiven. »Če bi opravili kako menjavo več, bi bil mogoče izid drugačen, saj sta bila oba naša centra na koncu res izmučena,« je dejal Martini. » Zelo dobro je igral tokrat Miko Madonia. Srčno upam, da bo tudi med prvenstvom pokazal takšno požrtvovalnost in zagrizenost. Burni je potrdil, da smo prav izbrali, saj pred- stavlja dobro okrepitev za met iz razdalje. Kar se tiče Fumarole, vemo, da ni igralec za preboj pod koš, zato imamo Bocciaia, ki je v obrambi zelo požrtvovalen, mora pa še izboljšati met. Dvojica Crevatin-Bole, ki skupaj z Madonio predstavlja os ekipe, pa bo morala delati predvsem na psihološki plati. Tudi ko ne gre, moraš obdržati mirno kri. In še o Krčalicu: je dobra menjava, od njega pa pričakujem več poguma v napadu. Vsak koš je lahko pomemben,« je oceno zaokrožil Martini. Povedati velja, da Bor vsaj deset dni ne bo mogel računati na Zaninija, ki si je poškodoval roko. Od vseh nastopajočih je Martini-ja najmanj očarala peterka iz Milj, ki jo trenira bivši Borov trener Mengucci. Milje namreč letos nimajo nobene zvezde, kot je bil lani Furigo, tako da po za to ekipo prvenstvo najbrž zelo zahtevno. (RAS) Borovcem Memorial Gombač Košarkarski klub Bor in ZSŠDI sta na Stadionu 1. maja v soboto in nedeljo priredila tradicionalni, po vrsti že deveti Memorial Miljo Gombač za košarkarje do 17. leta. V spomin na dolgoletnega Borovega predsednika in nočnega čuvaja na Prvem maju so merile moči štiri tržaške ekipe, prvo mesto pa so nekoliko presenetljivo dosegli domači košarkarji - združena vrsta Bora in Brega letnikov 1994 ter mlajših - pod vodstvom trenerja Dejana Faraglie. Potem ko so v polfinalu nadigrali nedorasle nasprotnike Barcolane, so svoje najlepše lice pokazali v velikem finalu, ko so po prepričljivi predstavi presenetili vrstnike Servolane, ki je bila v polfinalu tesno ugnala Libertas. Slednji je nato zlahka dosegel tretje mesto. (nš) Polfinale: Servolana - Libertas 73:71; Bor - Barcolana 88:29 (29:8, 49:16, 68:22) BOR: Altin 6, Kocijančič 20, De Luisa 10, Coccetti 13, Mattiassich 6, Per-co 2, Gruden 2, Bole 6, Gregori 8, Ster-nad 13, trener Dejan Faraglia. Za 3. mesto: Servolana - Barcola-na 96:18. Za 1. mesto: Bor - Servolana 66:49 (21:15, 30:18, 44:39) BOR: Altin, Kocijančič 5, De Luisa 6, Coccetti 17, Mattiassich 8, Perco, Gruden, Bole 20, Gregori 1, Sternad 8, trener Dejan Faraglia. /— GLEDALIŠČE FOTOGRAFIJA - Dve zanimivi razstavi v Miljah, ena v Trstu V znamenju fotografije Poljubi iz projekta Kisses - V zavodu ITIS svetovni forografi - V muzeju Cara od jutri Enzo Gomba Združenje Photo Imago redno ponuja tržaškim ljubiteljem fotografije najrazličnejše razstave. Ta čas je aktiven na treh različnih lokacijah. V galeriji San Giusto, ki spada pod okrilje zavoda ITIS (Ul. Conti 1/2), je do 6. novembra na ogled razstava Masterworks, ki ponuja izbor posnetkov svetovno znanih fotografov (Henri Cartier Bresson, Tina Modotti, Oli-viero Toscani ...): vse fotografije prihajajo iz zasebnih tržaških zbirk. Urnik: torek, četrtek, sobota, od 17. do 19. ure. V občinski galeriji Negrisin na miljskem Trgu Mar- coni je do 10. oktobra (od torka do sobote od 10. do 12. ure oz. od 17. do 19. ure) na ogled razstava Kisses, ki je del širšega projekta o poljubih, ki sta si ga zamislila Ales-sandro Ruzzier in Vlasta Veselko. Jutri pa bodo v miljskem muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara odprli razstavo La macchina per fermare il tempo, ki ponuja intimne posnetke fotografa Enza Gambe. Razstava bo na ogled do 17. oktobra (vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob četrtkih pa tudi med 10. in 12. uro) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 8. oktobra, ob 20.30 / Enrico Luttman: »Fuori i secondi« Režija: Francesco Macedonio. Nastopajo: Maurizio Zacchigna, Gian Maria Martini, Ariella Reggio in stalna gledališka skupina "La Contrada". / Ponovitve: v soboto, 9., ob 20.30 in v nedeljo, 10. oktobra, ob 16.30. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 29. septembra, ob 20.00 / Gledališče Koper: »Papež«. Danes, 29. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. Jutri, 30. september ob 20.00 / Kino Kino: britanski dokumentarni film: »Doba neumnosti«. KOPER Gledališče Koper Jutri, 30. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. NOVA GORICA Kulturni dom Mala dvorana V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / »Jezik molka«. Monopripoved zgodb: Nataša Konc Lorenzutti. Glasbena spremljava Tina Grego - violina. LJUBLJANA SNG Veliki oder V petek, 1. oktobra, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. / Ponovitve: v soboto, 2. ob 20.00, v ponedeljek, 4.ter od četrteka, 7. do 9. oktobra, 19.30. V sredo, 6. oktobra, ob 19.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala scena V petek, 1. oktobra, ob 20.00 / Spiro Scimone: »Kuverta«. / Ponovitve: v soboto, 2., v ponedeljek, 4. in v četrtek, 7. oktobra, ob 20.00. V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. MGL Veliki oder Danes, 29. septembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve. v petek, 1. in v soboto, 2. oktobra, ob 19.30. V torek, 5. oktobra, ob 19.30 / David Gieselmann: »Golobi«. / Ponovitve: v sredo, 6. ob 19.30, v četrtek, 7. ob 20.00, v petek, 8., v soboto, 9. in v ponedeljek, 11. oktobra, ob 19.30. Mala scena V petek, 8. oktobra, ob 20.00 / Maja Plevic: »Pomarančna koža«. /Ponovi-tve: v soboto, 9. , v ponedeljek, 11. in v četrtek, 14. oktobra, ob 20.00. Ljubljanski Grad - Lapidarij V petek, 1. oktobra, ob 18.30 / Boris Pahor, Boris Kobal: »Nekropola«. / Ponovitve: V soboto, 2. ob 18.00 in ob 20.00 ter v nedeljo, 3. oktobra, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Jutri, 30. septembra, ob 19.30 / A. Joui, J. P. Bacri: »Družinska zadeva« (komedija). Režija: Jaša Jamnik. / Ponovitve: v četrtek, 7. oktobra, ob 20.00. V torek, 5. oktobra, ob 20.00 / »Tičja kletka«. (komedija po motivih filmov in gledaliških del različnih avtorjev), priredba in režija Gašper Tič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 1. oktobra, ob 20.30 / Koncert. Dirigent: M° Julijan Kovatchev. Solist: Federico Agostini - violina. Program: Beethoven, Bruch in Čajkovskij. / Ponovitve: v soboto, 2. oktobra, ob 18.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.15 Velika dvorana / Ansambel Interactive Tokyo (Japonska). Dirigent: Junya Fujimoto. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 30. septembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Aleksandar Mar-kovic. Solistka: Tasmin Little - violina. / Ponovitve: v petek, 1. oktobra. Kino Šiška Danes, 29. septembra, ob 21.00 / Nastopa ameriška zasedba Medeski Martin & Wood: John Medesky - hammond orgle, klavir; Billy Martin - bobni in Chris Wood - bas. V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Ondine. V četrtek, 7. oktobra, ob 21.00 / Nastopajo skupine: YU GO! Darkwood Dub (Beograd), Bernays propaganda (Skopje) in Adam (Ljubljana). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzon-ti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga)«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Galerija Narodnega doma (ul. F. Filzi 14): do 15. oktobra, je na ogled razstava Klavdija Palčiča pod naslovom: »Odrska prepletanja«. Urnik: ogled je možen od ponedeljka do petka, med 9.00 in 12.00 ter ob četrtkih tudi med 15.30 in 18.30. Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): v petek, 1. oktobra, ob 17.30, bo otvoritev razstave Sare Conestabo, pod naslovom: »Predsednik petrolej«. Predstavila jo bo prof. Jasna Merku. Za glasbeno kuliso bosta poskrbeli violiniste Vera Sturman in Neža Zobec iz Glasbene matice, razreda profesorce Jagode Kjuder. Razstava bo na ogled do 30. oktobra, po urniku knjižnice. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava bo na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. PRI REDITVE Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Kulturni dom (ul. I. Brass 20): do 30. septambra je na ogled fotografska razstava: »12. fotosrečanje«, na kateri bodo sodelovali: Jana Jocif (SLO), Alek-sandar Nedič (HR), Dejan Pavlovič (RS), Tihomir Pinter (SLO), Loredana Princic (I) in Stefano Reia (I). Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ureter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): Do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v sodelovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Kra-smosis«. / Je na ogled slikarska regijska razstava JSKD z naslovom: »Portreti«. KOPER Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: Stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala v Štanjelu. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: Razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: Do nedelje, 10. oktobra, bo na ogled fotografska razstava Maje Švagelj pod naslovom: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). Sreda, 29. septembra 2010 MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. GLASBA 22 Sreda, 29. septembra 2010 POTOPIS / Bojan Brezigar 1 od carjev do Putina Ta zapis je nastal ob izletu Primorskega dnevnika v Rusijo v drugi polovici maja. To ni potopis, zato tisti, ki so se izleta udeležili, v njem ne bodo našli opisa poti in ogledov, zagotovo pa bodo našli marsikaj, kar so - v naglici, ki obvezno zaznamuje vsa skupinska potovanja - morda preslišali ali jim je v tem času že ušlo iz spomina. Prav zato, ker tu ni suhoparnega opisa potovanja, vožnje z letalom, avtobusom in vlakom, hotelov in restavracij, zna biti besedilo zanimivo tudi za tiste, ki so bili v Rusiji kdaj prej ali se bodo morda za potovanje odločili v prihodnje, pa tudi za one, ki samo z zanimanjem berejo o dogajanjih v svetu. Naj še povem, da sem veliko gradiva za to pisanje črpal iz odlične knjige Moscow & St. Petersburg avtorice Mashe Nordbye, ki je izšla pri založbi Odyssey iz Hongkonga. Moj izvod je bil natisnjen leta 2007. Vsem želim prijetno branje. B.Br. Že nekajkrat sem se vprašal, zakaj ljudje tako radi in v tako velikem številu hodijo v Rusijo. Čeprav ima Evropa vrsto pomembnih in zanimivih destinacij, od Rima do Pariza, od Berlina do Londona, od Madrida do Stockholma, da omenim samo nekatere, vlada za Rusijo vselej večje zanimanje. Ne samo pri nas, to velja za vse. Tako da v Moskvi in Peterburgu srečuješ ljudi z vsega sveta, vseh barv, ki tekajo za vodiči ter skušajo videti in razumeti čim več, pa silijo v vodiče z običajnimi turističnimi vprašanji, ki pogosto kažejo na površinsko zanimanje, ki bi hotelo biti v tistih nekaj dneh poglobljeno. Mislim, da obstajajo tri skupine ljudi, ki si za cilj svojega potovanja izberejo Rusijo. V prvi skupini so turisti, ljubitelji lepote in umetnin, ljudje, ki potujejo po svetu z namenom, da čim več vidijo, da razumejo življenje, da občudujejo dosežke in se seznanijo z neuspehi neke države. Ljudje, ki nimajo predsodkov in ki normalno razmišljajo, ter želijo videti Moskvo tako kot so ali morda bodo želeli videti Berlin, Rim, London ali New York. Prepričan sem, da je teh velika večina in ti ljudje se vračajo domov zadovoljni. Rusija nudi, kar obiskovalci želijo in potrebujejo. Res, včasih je standard nekoliko vprašljiv, hrana nekoliko slabša, hoteli slabo vzdrževani, ampak popotniki se s tem srečujejo tudi v najbolj omikanih in zelo bogatih državah. V zameno pa Rusija ponuja bogato zgodovino, izjemno kulturo in enkratno arhitekturo, mestoma celo pravljično. V drugi skupini so ljudje, ki jih je prevzela polpretekla zgodovina in vidijo v Rusiji še vedno del Sovjetske zveze kot nekakšne obljubljene dežele, kjer je življenje urejeno, kjer ni brezposelnosti, kjer zdravstveni sistem deluje, in še bi lahko našteval. Skratka, ljudje, ki želijo videti boljši svet, pa čeprav vedo, da se je tisti svet spremenil. Ti ljudje bodo seveda razočarani, kajti podoba države ne kaže na neko svetlo preteklost. Veliki spomeniki, torej zunanja veličina, se kruto bijejo z naselji, v katerih ljudje živijo, z visokimi stolpnicami, s katerih odpada omet, negativnimi simboli socialističnega realizma. Skromno življenje ljudi na podeželju kaže, da ni bilo tistega vzpona, tistega blagostanja, ki so ga sovjetski voditelji razglašali po svetu in da so veliki predeli razvojno še vedno zelo blizu času pred oktobrsko revolucijo. Člani te druge skupine se vračajo domov razočarani. Potem je tu tretja skupina, tista, ki gre v Rusijo z namenom, da se prepriča, kako slabo je bilo vse v času komunizma in kako se je sedaj stanje izboljšalo. Ti ljudje bodo šokirani takoj po prihodu v Moskvo, saj bodo ugotovili, da se je politični sistem res spre- Na Rdečem trgu da je Rusija še ve v zaznaš, dno velesila menil, da pa Rusija v razliko od drugih vzhodnoevropskih držav ne zanika svoje zgodovine. Navsezadnje je Sovjetska zveza obstajala 70 let in to pusti svoje sledove. Ostali so spomeniki, ostali so napisi, ostala so imena ulic, seveda z nekaterimi izjemami. Le tam, kjer je bila simbolika prevelika in moteča za novi sistem, so uvedli nekaj sprememb. Vendar je treba govoriti o kontinuiteti: ker v času komunizma ni bilo vse slabo, je pač sedanja Rusija ohranila nedotaknjeno, kar je bilo dobro in odstranila le tiste simbolne elemente, ki so postali nezdružljivi s sedanjostjo. Zelo racionalen pogled, torej, ki bo zagotovo razočaral tiste, ki gredo v Rusijo zgolj iz protikomuni-stičnih vzgibov. Navsezadnje je Rusija velika država in si lahko marsikaj privošči. Že v času komunizma je bil Rdeči trg simbolni kralj oblasti, vendar je na trgu stala katedrala sv. Bazilija, ki je eden simbolov carske Rusije. Danes, ko ni več ne carske Rusije in niti Sovjetske zveze, ostajajo na samem Kremlju najbolj značilni simboli, na primer velika rdeča zvezda na stolpu nad uradnim vhodom, tistim, skozi katerega stopajo samo domači in tuji državniki, ponoči primerno osvetljena, tako kot v komunističnih časih. Tudi vsi grobovi sovjetskih voditeljev z njihovimi doprsni kipi, vključno s Stalinom, so ostali pred obzidjem Kremlja in še vedno mogočno stoji veliki Leninov mavzolej iz rdečega marmorja, le da pred njim ni več kilometrske vrste, tako da so odprtje omejili na štiri dni tedensko. Prav Leninov mavzolej je v zadnjem času v središču polemik. Razprava namreč teče o predlogu, da bi Leninove posmrtne ostanke prenesli kam drugam, Razlog za to je v dejstvu, da je postal Rdeči trg središče moskovskega življenja. Prej je bil namenjen uradnim slovesnostim, sicer pa je bil prazen. Moskovski župan je sklenil, da je treba mestno jedro oživiti, kajti v središču Moskve ne živi veliko ljudi, saj čedalje več nepremičnin zasedajo podjetja in vladni uradi. Tako se na Rdečem trgu dogaja marsikaj: koncerti rock glasbe, prireditve za otroke, športni turnirji, lepotna tekmovanja ... Stalno so tam postavljeni odri in ograje, nostalgiki pa pravijo, da je to do Lenina nespoštljivo. Odtod predlog, naj ga prenesejo drugam. Ne morem si kaj, da ne bi naredil primerjave s Trgom nebeškega miru v Pekingu. Ta trg je zelo živahen ter v vetrovnih popoldnevih in večerih nad njim kraljujejo zmaji, na desetine, na stotine pisanih zmajev. Nekoč so bili prepovedani, sedaj pa je drugače. Na tem trgu sicer še ni modnih revij, vendar je okoli Maovega mavzoleja živahen pisan svet. Na Kitajskem se režim ni spremenil in zato je vse to očitno dovoljeno, celo zaželeno. Tukaj, v Moskvi, pa to postaja motilni element. In vendar je bil prazen Rdeči trg tako zelo žalosten. Ko sem bil prvič tam, na trgu ni bilo žive duše, le nekaj skupinic turistov, pa veliko policije. Odločitev, da se tudi na ta kraj prenese nekaj življenja, je vsekakor dobra, pa čeprav so ograje včasih motilni element, še zlasti za tiste, ki iščejo dober kot za fotografijo. Ampak mladina, ki se tam razposajeno vrti, je vredna teh motenj, Sicer pa je trg ostal nespremenjen. Tudi zunanja podoba veleblagovnice Gum, ki stoji nasproti kre-meljskega obzidja, je taka, kakršno vidiš na desetletja starih fotografijah. Notranjost pa ne; notranjost je popolnoma spremenjena, saj tam ni več trgovinic, v katere bi zahajali Rusi, ki prihajajo s podeželja po vsakodnevnih nakupih, ampak je velik trgovski center, natanko tak, kakršne vidiš drugod po zahodnem svetu in tam kupiš natanko iste predmete, ki so naprodaj v vseh zahodnih velemestih, od New Yorka do Pariza in Tokia, za približno enako ceno. V veleblagovnici Gum boš s težavo našel nekaj, kar bi bilo res »rusko«, morda z izjemo kakih luksuznih ali zelo dragih predmetov. Najdeš pač tisto, kar je »svetovno«, kar se prodaja povsod. Rusija je del sveta. Čeprav so v državi velike razlike, lahko rečemo, da je Rusija del bogatega kapitalističnega sveta in zato res ni razloga, da bi v Rusiji prodajali kaj drugega kot drugje v kapitalističnem svetu. Vsekakor pa sprehod po Rdečem trgu ostaja doživetje. Visoko obzidje daje vtis moči in veličine, lepa arhitektura velikega muzeja na eni strani in cerkev sv. Bazilija na drugi strani zapirata trg v celoto. Kadar sije sonce, osvetljujejo žarki vsaj eno stran, ki kaže na veličino tega kraja; ponoči je trg osvetljen in daje še večji vtis impo-zantnosti, veličine. In prav nič ni važno, kdo sedi v teh palačah, kdo vlada iz njih. Ni res, da Rusija ni velesila in na Rdečem trgu to zelo jasno zaznaš. Se nadaljuje Uradni vhod v Kremelj še vedno krasi rdeča zvezda; spodaj katedrala sv. Bazilija na Rdečem trgu. mm j* jjsjjjjjj'j.1 i T / RADIO IN TV SPORED Sreda, 29. septembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Zvesti prijatelj 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Talent: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 23.20 Aktaulno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Glasb. odd.: Top of the pops 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.45 Aktualno: Cult book storie 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 0.50 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 1.50 Talk show: Extra Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.45 Nogomet: Inter - Werder Beama - Champions League 22.45 Šport: 90° minuto 0.20 Variete: Rai 150 anni Unita d'Italia 1.10 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.30 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik, športne vesti in Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 15.05 Nan.: Il richiamo della foresta 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 6 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 17.00 Film: Le giraffe (pust., It., '00, r. C. Bonivento, i. V. Pivetti) 17.05 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Anche gli angeli mangiano fa-gioli (kom., It., '73, i. G. Gemma) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.55 Film: Jarhead (vojna, i. J. Gyllen-haal) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostnio show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Caldo criminale (dram., It., '09, r. E. Puglielli, i. S. Ferilli) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.00 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: The Big Bang Theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Le Iene Show 0.00 Variete: Zelig off ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 22.15 Klasična glasba 12.05 Šport: Super Sea 12.55 Variete: Incontri ravvicinati 13.10 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 14.05 Aktualno: ...Attualita 14.35 Aktualno: Videomotori 15.35 Aktualno: Hard Trek 16.00 Dnevnik - kratke vesti 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.15 Rotocalco ADNKronos 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Due mattacchioni al Moulin Rouge 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Nogometna tekma: Modena - Trie-stina LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.20 12.30 14.00 16.00 18.00 19.00 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.30 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 2.05 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Il cantante matto (kom., ZDA, '52, i. D. Martin) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. Film: Il club delle prime mogli (kom., ZDA, '96, i. D. Keaton) Aktualno: Delitti Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu (pon.) 10.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.05 Zgodbe iz školjke (pon.) 11.20 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine (pon.) 11.55 Dok. film: Zgodbe Kristine Bren- kove (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Ars 360 (pon.) 13.30 Osmi dan (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.35 0.25 Dok. odd.: Resnice in neresnice o vitaminih in mineralih 18.00 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Portretni film: Marijan Lipovšek, ob 100-letnici rojstva 20.50 Mednarodna obzorja: Srbija 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. odd.: Bam - železniška proga Bajkal 0.50 Na zdravje! (t Slovenija 2 0.25 Zabavni infokanal Infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 29.09.1992 Knjiga mene briga (pon.) Spet doma (pon.) Hri-bar (pon.) Glasbeni večer - Festival Radovlj-ca (pon.) 20.00 Lokalne volitve 2010 (pon.) Črno beli časi Melbourn: SP v kolesarstvu, kro-nometer U23, posnetek Ljubljana: nogometna tekma prve liga, Olimpija - Maribor, prenos Klavdij Palčič - oddaja Tv Koper Capodistria Dok. film: Skozi trpljenje v svobodo (pon.) Film: C. Kosmač - Tantadruj Slovenska jazz scena: Jazzon 2010 6.30 7.00 9.30 9.55 10.15 12.00 13.35 15.20 16.20 16.45 17.45 21.00 21.30 22.15 23.35 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.35 Koper Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Zoom - vsestranska ustvarjalnost City Folk - dok. oddaja Nautilus Biker explorer 21.10 Glasbena oddaja Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Primorski mozaik Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Lokalne volitve 2010 občinski svet - Izola 20.10 Slovenski magazin 20.40 Istra skozi čas - dok. oddaja 22.25 Folkest 2010 23.30 Iz arhiva po vaših željah 0.45 Čezmejna TV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 17.10 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 12.05 Vedeževanje 17.50 20.30 Lokalne volitve 2010: Lista Roberta Goloba 17.50 22.00 Lokalne volitve 2010: Občina Vipava 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in Vi-deostrani 20.30 Objektiv 21.00 Lokalne volitve 2010: Občina Ajdovščina 0.30 Videostrani radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik, zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Psihološka obzorja - sodeluje dr. Martina Fle-go; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski - To je moja stavr; 11.00 Poletni studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorništvo skozi stoletja (prip. Igor Antič); 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Oddaja o živalih; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 14.00 Volitve: županski kandidati Ilirska Bistrica, Hrpelje Kozina; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Samopredstavitev političnih strank in list: Izola, Brda; 18.30 Glasbena razglednica: koncertna se'zona Tolmin, Ajdovščina; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip: načrti v novi sezoni osrednjih slovenskih zborov: Komornega, otroškega in mladinskega zbora RTV Slovenija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33 New entry; 11.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.0018.00 E... state freschi; 20.00-0.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Album Charts; 21.00 Odprti prostor - intervju; 23.00 RC Lounge Caffe; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; Lokalne volitve 2010: Samopredstavitve; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.00 Miss Evro Kviz; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Novice; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 29. septembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.50 Dolžina dneva 11.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 13.19 BIOPROGNOZA Danes bo vremenska obremenitev slabela in popoldne vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 13.30 najvišje 21 cm, ob 23.05 najnižje -24. Jutri: ob 7.34 najvišje 13 cm, ob 11.52 najnižje 9 cm, ob 16.33 najvišje 12 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 4 2000 m............ 2 1000 m .......... 10 2500 m...........-2 1500 m............5 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v gorah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 6/15 C=-ST VIDEM O 9/22 O PORDENON 10/21 TRBIŽ O 5/14 O 5/14 KRANJSKA G. CELOVEC O 7/16 O TRŽIČ 7/16 O GRADEC 8/17 O 6/15 S. GRADEC MARIBOR O 7/16 M. SOBOTA O 8/16 CELJE 7/17 O PTUJ O ČEDAD O 10/21 " O L - LJUBLJANA 9/17 N. MESTO 9/16 ZAGREB 10/17 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo pretežno oblačno po vsej deželi. V spodnji Na Primorskem bo večinoma sončno, prehodno bo pihala ravnini in na obali bo deževalo in pojavile se bodo ne- šibka burja. Drugod bo zmerno, občasno pretežno oblačno. vihte, v hribih pa niso predvidene padavine. Vreme bo Predvsem v severnih in severovzhodnih krajih bodo po-spremenljivo. poldne rahle, krajevne padavine.Najnižje jutranje tempe- rature bodo od 5 do 11, ob morju 13, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem do 22 stopinj C. o GRADEC 6/15 CELOVEC O 5/14 TOLMEČ O 4/16 TRBIŽ O 3/15 O 2/13 KRANJSKA G. Q TRŽIČ <-—ČEDAD o VIDEM O 9/20 8/21 _ ¿3° '/H ŽIČ O KRANJ o 5/14 S. GRADEC CELJE 7/15 O MARIBOR o 6/14 M. SOBOTA O 7/14 PTUJ O o c— LJUBLJANA O PORDENON goricTX O N. GORICA 7/15 N. MESTO 7/15 GORICA O „,„„ h POSTOJNA O ' ZAGREB 10/15 O O 5/14 KOČEVJE -O - ČRNOMELJ UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 12/20 ^Jutri bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. (NAPOVED ZA JUTRp V naslednjih dneh vreme ne bo ogrožalo imetja in ljudi. AFGANISTAN - Med obiskom neke šole Predsednik Hamid Karzaj med govorom planil v jok AVSTRALIJA - Kmalu v objavo Nepoznan posnetek Armstronga na Luni KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj med govorom o težavah, ki pestijo njegovo državo, planil v jok. Dejal je, da se boji, da bo moral zaradi vojne njegov sin zapustiti domovino. Karzaj je imel včeraj v neki srednji šoli v Kabulu govor ob dnevu pismenosti. Dogodek so prenašali na državni televiziji, v njem pa je promoviral izobrazbo. V Afganistanu naj bi bilo namreč okoli 80 odstotkov ljudi nepismenih. "Res si ne bi želel, da se moj sin Mir-vajs odtuji," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Karzaj. "Rad bi, da se moj sin šola tukaj. Tako sem zaskrbljen! Bog ne daj, da bi moral Mirvajs zapustiti Afganistan," je dodal. Triletni Mirvajs je njegov edini sin. Posnetek je pokazal v rute ovite ženske in vladne uslužbence, kako so se jim ob poslušanju Karzaja orosile oči. Predsednik je v govoru med drugim omenil težek položaj države, ki je že toliko časa v vojni, v konfliktu s talibanski-mi uporniki pa skoraj devet let, in vpliv vojne na otroke. "Naši otroci ne morejo v šolo, ker se bojijo eksplozij, samomorilskih napadov ali obstreljevanj," je povedal Karzaj in s tem ciljal na talibanske napade, pa tudi na Natove zračne napade na upornike, ki velikokrat prizadenejo tudi civiliste. "Vsak Afganistanec se mora truditi prispevati k miru v državi. Ne bi rad, da moj otrok postane tujec. Rad bi, da gre v šolo v Kabulu, v Afganistanu, da tukaj odraste, tukaj postane zdravnik," je še povedal Karzaj in pozval Afganistance, naj sodelujejo pri obnovi države, ki je v vojni že več kot 30 let. Afganistan si po njegovem mnenju lahko povrne dostojanstvo le s pomočjo Afganistancev samih. V govoru je tudi pozval talibane, naj svoje države in njenih prebivalcev ne uničujejo, temveč se odločijo za mir. Včerajšnji predsednikov govor se je zgodil le nekaj dni potem, ko je Karzajev kabinet trditve v knjigi "Obama's Wars" (Obamove vojne) legendarnega ameriškega novinarja Boba Woodwarda, da Karzaj trpi za manično depresijo, označil kot "zelo sporne". (STA) Objokani afganistanski predsednik Hamid Karzaj ansa SYDNEY - Naslednji teden bodo v Sydneyju prvič predvajali dolgo izgubljeni posnetek Neila Armstronga, kako se spušča po lestvi Apolla 11 na Luno. Dolg je nekaj minut in naj bi bil eden najboljših posnetkov zgodovinskega trenutka leta 1969, ko je Neil Armstrong kot prvi človek napravil korake na Zemljinem naravnem satelitu. Posnetek je bil dolgo časa izgubljen v arhivih, ko so ga našli, pa je bil zelo poškodovan, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal John Sarkissian, zgodovinar in astronom, zadolžen za projekt obnove posnetkov v Avstraliji. Prikazuje prvih nekaj minut Armstrongovega spuščanja po lestvi, ki so ga posneli v Avstraliji, medtem ko so se pri Na-si v ZDA še trudili pridobiti signal. Po Sarkissianovih besedah gre v pos- netku za "najbolj kakovosten prikaz Armstrongovega spuščanja na Luno". Teleskopi v Avstraliji so odigrali ključno vlogo pri misiji Apolla 11. Med drugim so namreč priskrbeli tudi televizijski signal, saj se je Armstrong odločil, da bo na luno stopil prej, kot je nameraval, in je tako ZDA pustil onkraj obzorja. "Pri Nasi so uporabljali signal v Goldstonu v Kaliforniji, ki je imel napačne nastavitve in je zato v njihovem posnetku Armstronga nemogoče razločiti, v avstralskih posnetkih pa je ta dejansko viden," je še povedal Sarkissian. Posnetek bodo predvajali na podelitvi nagrad revije Australian Geographic, na kateri bo častni gost Buzz Aldrin, prav tako astronavt na Apol-lu 11 in drugi človek, ki je za Armstrongom stopil na Luno. (STA) Okoli varnostne ograje na severni meji države ■ V • I • v» v Lažni alarmi zaradi divjih prašičev vojake prisilili v inovativno rešitev TEL AVIV - Izraelski vojaki so si na severni meji izmislili zanimiv način, kako odganjati divje prašiče, zaradi katerih ponoči niso mogli spati. Okoli varnostne ograje so namreč nasuli levje iztrebke. Njihov vonj naj bi prestrašil divje prašiče in jih tako odvrnil od približevanja ograji med iskanjem hrane. Safari Park blizu Tel Aviva je vojakom z veseljem priskrbel omenjeni material, seveda brezplačno. Izraelski vojaki so bili naveličani tega, da jim še tistih nekaj ur spanca, ki so si jih lahko privoščili ponoči, zmotili divji prašiči, ki so se zaletavali v mrežo in tako sprožili alarmne sisteme. Ob alarmu so morali vojaki kar se da hitro skočiti iz postelje in biti v pripravljenosti. Nato pa so se domislili inovativne rešitve. O tem, ali sedaj izraelski vojaki spijo bolje, nemška tiskovna agencija dpa ne poroča. (STA) Izraelski vojak med patruljiranjem ansa