170
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — 15. dne t. m. je bil po dveletnem delovanji končan državni zbor dunajski. Po slovesni zahvalni maši, ki jo je imel kardinal Rauscher, so se zbrali zborniki obeh zbornic v dvoru, kjer je prebral presvitli cesar z navadno svečanostjo prestolni govor, iz kterega se nam zdijo pomenljiviti-le posnetki: „Ko ste se pred dvema letoma na moj poklic zbrali, ležala je država vsa potrta vsled pretresov, ki so jo bili malo popred hudo zadeli. Vaši preskušeni sprevid-nosti, pravičnosti in domorodni vdanosti sem priporočil tisti pot osodo države, in danes smem sebi na zadovoljenje, Vam pa v priznanje reči, da ste popolnoma opravičili nade, ki sem jih na Vas oprl.
Ustava, kteri ne manjka nikakega ustavnega poroštva in ki se da zavoljo tega še dalje razvijati, edini kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane ter pušča jim obširno prostora za avtonomno samoupravo. Osnovne državne postave zagotovljajo državljanom obilno mero  politiških  in  državljanskih  pravic   (svobodnosti).
Po porazumku, med kraljevinami in deželami v državnem zboru zastopanimi in deželami Moje ogerske krone in pa po postavnih določbah, ki se na-nj opirajo, so uravnane razmere in zadeve obeh deželskih skupin.
Vojna ustava, po kteri je splošna vojna dolžnost resnica postala, in ki se ie v obeh polovicah države po enakih načelih ustanovila, ni le vezi edinosti okoli monarhije tesneje ovila, tem več tudi veljavo njeno in mogočnost povzdignila. To in prijazne razmere do dru-zih vlad so nam poroštvo, da se ohrani in zatrdno zagotovi mir, kterega država k svojemu notranjemu blagostanju neogibno potrebuje/'
Na to našteva tronovi govor vse važnejše postave izmed 149, ki jih je državni zbor v 2 letih razpravil in odobril, ter se končuje tako-le:
„Želim pa in nadjam se, da se (potem) tudi tisti, ki se danes skupnemu delu in delovanju še umikajo, z Vami vred obojega poprimejo.
Avstrija naj bode velika domovina, ki je namenjena, objeti z enako pravičnostjo, z enako ljubeznijo, z enako skrbjo za njih interese in posebnosti njihove, vse različne svoje narode,  naj  govore jezik,  kteri koli.
Ustava so tista tla, na kterih se da ta cilj doseči, in na tej podlogi se ljudstva — na to se trdno zanašam — gotovo porazumejo, zato, ker se morajo pora z u m e t i, saj je le samo Avstrija, ki ponuja vsem svojim ljudstvom brambo, svobodo in priliko, da si lahko svojo^samostalnost in (narodno) posebnost ohranijo."
Časnik „Neue freue Presse" se je jezil, da je govor (ki ga po ustavni šegi ministri sestavijo) tako bled in suhoparen, brez navdušenosti, češ, da bodo po tem govoru ljudje sodili, da nima ministerstvo samo več trdnega zaupanja, da se ustava in sedanji stan reči vzdrži* Čudno!
—  Ko so dunajski ministri poslavljeni bili z redi, se „Morgenpost" dela kakor da bi nezadovoljna bila, da „purgarski ministri" rede nosijo ter pravi, da ti ministri že davno niso več to, kar so bili; vendar na koncu tega sestavka prav odkritosrčno štrbunkne s temi-le besedami na dan: ,,Bodimo veseli, da imamo nemške ministre." — Prav radi verjamemo toj
—  Tabor na Dunaj i mislijo tamošnji Cehi 20* julija sklicati. Točke, o kterih se bode govojilo, so sledeče: 1. Ali imajo na Dunaji prebivajoči Cehi po do-sedaj veljavnih postavah pravico, ustanovljenje čeških šol tirjati. 2. Ali morejo dunajski Cehi programu dunajskih socialistov pristopiti? 3. Ktere dolžnosti imajo Cehi na Dunaji nasproti svoji oži domovini?
—  Delegaciji avstrijska in ogerska začnete svoje delo 1. julija. — Deželni zbori se neki začno meseca septembra.
Ogersko. — Vse stranke v ogerskem zboru imajo svoje adrese na prestolni govor. Dr. Miletič, zastopnik Srbov, je samec v tem zboru; če tudi ni nikakor-šnega upanja, da bi oholost magjarsko preveril s svojo besedo, jim je vendar silno nadležna ta beseda, kajti za-njo stoji junaški narod srbski. Med drugim povdarja njegova adresa to-le: „Veličanstvo! srbski narod na Ogerskem se nikakor ne more odpovedati narodnih svojih pravic, in se more potolažiti le z zaupanjem tenv da Veličanstvo Vaše to vprašanje reši pozabljivosti in visoko vlado napoti, da prinese v zbornico predlog,, kako bi se zadostilo ravnopravnosti in tako postavo po~ trdi Veličanstvo! — Težko da bi ta resna beseda za zdaj kaj več kakor le glas vpijočega v puščavi bila; al pridejo časi, ko se bode moralo s pravično mero meriti vsem narodom.
—  Nabira honvedov (ogerskih brambovcev) gr6 strašno polževo pot; komaj 200invalidov se je oglasilo dozdaj.
Crnagora. — Avstrijska vlada je prepovedala, .da se ne sme izvaževati iz našega cesarstva orožje v Cr-nogoro.