46. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. febrnvarja. XXVII. leto, 1894. Mil! ffli Izhaja vsak dau »ve*er, iv.imfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 'd gld. 3') kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 12. bpravnittvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pravda „Omladine". Dolgotrajna pravda tako imenovane „Omladine" se ]e te dni dognala in zadnjo sredo razglasilo je izjemno Hodišče svojo uodbo, h katero je skoraj vse obtožence obsodilo in ostro kaznovalo. V kritiko sodbe se ne spuščamo, ker ne dvojimo, da ustreza predp som zakoua. Značilno pa je vse-kako, da se celo vladni lUtl, kakor Dunajska „Neue Freie Presse* in drugi očitno pripoznajo, da toli ostrih kazni niso pričakovali in da to otitroBt deloma pripismejo tudi t* mu, da so bili sodniki razdraženi vb!* d nespam toega razgrajanja obdolženih v teku sodne razprave. In resu ca je, da ravno to razgrajanje mej sodnimi razpravami najbolj pričuje za tisto nerazvitost in nezrelost, kojo nahajamo skoraj pri vseh obsojencih. Cela ta „Omladina" bj)o-minja nas na nezrela dijaška društva, kakor jih nahajamo pri nas v C^lju, — kjer se venčajo kneza Diamarcva podobe ter rabijo fraze, kakor „Deutsch-la«d ist unser Vaterland" in druge, — ali v Pri-moriu, kjer bh zopet Italija slavi in venčajo podobe Garibaldija in Cavourja. In dobro je pisal Dunajski vladni list, da taki mladeniči prav za prav nmo ni-kaka nevarnost za drŽavo, ker sami ne vedo, kaj počenjajo, in niti sami ne znajo, kak je končni cilj, za kojim drhte Ako bi se na primero vsakega laškega mladeniča v Trntu, ki Živi in umira za nerešeno Italijo, hotelo tako ostro obsoditi, kakor to zakon predpisuje, bi prej kot ne prav kmalo morali zatvo riti vse luske gimnazije in ječe v Primorju bi ne zadoščale, da bi se spravili v nje vsi obsojenci I Tudi mi se strinjamo z „Neue Freie Presse", ki je pisala, da je nasproti trdi obsodbi krona poki cana, da s svojo milostjo olajša ostrost kazni. In koalicijska vlada bi si brez dvojbe pr dobila mnogo simpatij, če bi naprosila vladarja, da bi vsaj deloma po-milostil obsojence, ki so skoraj vsi nezreli mladeniči, izmej kojih jih bode obilo poginilo bodisi na telesu, bodisi na duši, če bodo morali dolgo vrsto let prebiti po ječah in v sredi izvržkov človeške družbe I Ta pravda pa je za uekatere politike, posebno za one, ki sedaj z d u So in srcem vise na koaliciji, imela se drug in poseben nameu t V kolikor pride LISTEK. Včročka. Frlpo-vecUceb. (Ruski »pisal A. P. Čehov, poslovenil J. J. Kogej.) (Dalje.) Ognjev si je napravil sedež zraven nje na svojem zvezku knjig in govoril dalje. Ona je težko dihala od hoje in ni gledala na Ivana Aleksejiča, temveč nekam v stran, da ni bilo videti njenega obličja. — I a kar čez kakih deset let se zopet srečamo, je govorit on. — Kakšni bodemo tačas? Vi bodete že čestitljlva družinska mati, a jaz autor kakega Častnega, nikomur potrebnega statističnega zbornika, debelega, kakor Štirideset tisoč drugih zbornikov. Srečamo se in spomnimo se starih časov • •. Sedsj čutimo sedanjost, ona nas napolnjuje in vznemirja, a tedaj pri sestanku se že ne bodemo več spominjali nf dneva, vi meseca, niti leta ne, kdaj smo se videli zadnj krst na tem moatiči. Vi, ksj ne, se spremenite . . . Čujte, se li spremenite? Vira se je stresla in obraila se k njemu. — Kaj? je vprašala. politika v poštev, imela je ta pravda namen, uničiti mladočeško stranko tako, da bi z „Omladino" obsojena bila tudi le-ta! Pisalo se je, da bode ta pravda spravila toliko obtežilnega materijala na dan proti Mladučehom, da bodo v političnem življenji nemogoči postali, ko bo jim bode ravno dokazalo, da so v svojem jedru nepatrijotični, neavstrijski in polni revolucijskega duha. Dasi je v predpoizvedbah delala naša policija na vse kri pije, da bi obdolžencem pogledala v zadnji kotiček temnega Brca in dasi je znani Mrva — ki v razlogih obsodbe ne zavzame ravno prijetnega mesta — veliko in Se več povedal, kot mu je sodišče hotelo verovati, vender se niti iz dalje ni moglo ničesar dokazati, kar bi se dalo izkoristiti proti mladočeški stranki. Ta stranka je pri v govoru stoječi pravdi neprizadeta ostala, is nas to tembolj veseli, ker gojimo prepričanje, da bode omenjena mogočna stranka, za katero stoji celi narod češki, v koalicijskem parlamentu ravno tako potrebna, kakor je na primero v ribnjaku potrebna ščuka, ker bi se brez nje cela zaloga polenarila in v blato zarila. Zategadelj pa so zgubili s- daj vso sapo tisti, ki so poprej najbolj kričali, in niti naj-fanatičnejši nemški listi si ne upajo pisati, da je omladinska pravda ugonobila mladočeško stranko in da bo vsled obsodbe medle se v njen ščit pege, ki bi se več odpraviti ne dale. Upali so na različuih mestih, da te pege ne izostanejo ali ti upi se niso izpolnili 1 In kakor prej bodo Mladučehi v Dunajaki zborn ci tudi odšle" s čisto vestjo nadaljevali svoje delovanje, kar bo vsekakor koristno, ker kažejo vsi koaliranci brez vsake izjeme, da bi se kakor lena riba, ki Ščuke za sabo ne čuti, najraje zarili v blato koalicijske mlačuosti, ter oudi spali in spali 1 Razmere na Kočevskem. (Govoril posl. Ivan Hribar v 11. seji dež. zbora kranjskega dne 10. februvarja t. 1.) II (Baron Apfaltern opominja govornika, da je že kasno in da naj bi zato ne govoril predolgo.) Gospod namestnik deželnega glavarja 1 Blagovolite vzeti na znanje, da ne potrebujem nobenega opomina o tem, kako naj izvršujem svojo poslansko dolžnost. Če mislim, da je treba in moja dolžnost, — Vpraša) sem vas uprav sedaj . . . — Oprostite, nisem slišala, kaj ste govorili. Tu Bele je opazil Ognjev spremembo v Veri. Bila je bleda, zasopliena ia trepetanje njenega dihanja se je razprostrlo na roke, na ustnice, na glavo, in iz lasi j ue ni zmuznil na čelo jeden koder, kakor vsekdar, temveč dva . . . Videti je bilo, da se je ogibala gledati mu naravnost v oči in, hoteč prikriti svojo vznemirjenost, je sedaj popravljala vratnik, kateri jej je rezal vrat, sedaj prekladala svoj rudeči robec z jednega ramena na drugo . . . — Vam je menda mraz, rekel je Ognjev. — Sedeti v megli ni popolnem zdravo. Dovolite, da vas sprejmem domov. VeVa je molčala. — Kaj je z vami? vprašal je prijazno Ivan A'eksujič. — Vi molčite in ne odgovarjate na vprašanja. Niste li zdravi, ali Bte jezni? A? Včra je krepko pritisnila dlan k licu, obrne-nemu proti Ognjevu in takoj jo naglo odmaknila- — Orožen položaj . . . zašepetala je z izrazom silno bolečine v lici. — Orožno t — Zakaj je grozno? vprašal je Ognjev, sko-mizgaje s rameni in ne skrivajo svojega začudenja. — Ksj je pa? da govorim, bodem to tudi izvršil; stvar gospodov kolegov pa je, ali me bočejo poslušat', ali pa se oddaljiti iz dvorane. S.cer pa bodem govoril res na kratko in sploh se ne bi bil oglasil k besedi, ako ne bi bil poprej že rekel, da bodem to storil le, ko bi kdo hotel dokazovati, da moje trd tve niso bile resnične. Ako bi gospod dr. Scbnffer ne bil govoril, tudi jaz ne bi odgovarjal ; tako pa se čutim dolžnega, da pridodam svojim trditvam dokaze. Gospod poslanec dr. Schnffar j« omenil Nemške Loke in mi je očital, da niso bila fakta, kar sem navajal. Jaz sem se skliceval izključno na prošnjo, katera leži v arhivu deželnega zbora, na prošnjo, katero je poslalo županstvo Čepljanake občine in kjer je vse ono našteto, kar sem navajal jaz. Tam naj si ogleda tovariš gospod doktor Sehaffdr stvar in videl bode, da je res to, kar aem trdil. Ako je rekel gospod predgovornik, da je okr. komisar Pire, kateri je imel izvršiti ljudsko štetje na Kočevskem, naš pristaš, tedaj mislim, da bi gospod Pire sam živahno protegtoval proti taki trditvi. Resnica pa je, da si je okrajni glavar Kočevski, pl. Thomann mislil, da bodemo mi molčali, ako gospod Pire kot Slovenec po rudu izvrši ljudsko Štetje v Dragi in v Travi češ, da mu bodemo kot rojenemu Slovencu toliko zaupali, da ne bodemo potem dvomili o zanesljivosti rezultatov ljudskega štetja. Gospod okrajni glavar pa ni pomislil, da je lahko izvedeti bilo po drugem potu, kako se je uplivalo na prebivalstvo — gospoda moja, priče so tukaj, imate jih v Travi kolikor j h hočete — in kako je okrajni glavar pl. Thomann sam agitoval v Travi in oblju-boval ljudem, da bo bode v Travi ustanovila posebna nemška šola, ako se Travani dajo šteti za Nemce. Kakor rečeno, priče za to ho tukaj in imena dal bodem na razpolaganje preblagorodoemu gospodu predsedniku viBoke dežtlae vlade. Pa še nekaj dokazuje, da se ljudsko štetje na Kočevskem ni tako vršilo, kakor bi se bilo moralo vršiti. V Travi bile so leta 1891 , tedaj dobro leto po ljudskem štetji, občinske volitve. Za časa liudskega štetja našel je komisar, ki je bil poklican, da vodi ljudsko števi-Ijenje, pripravno osobo v Županu Jožefu Kordešu. Ta Kordeš, Nemec po mišljenji in prepričanji in Slovenec le po rodu, ker je iskal t>vo|o osebno Vo a je še vedno težko dihala in se tresla, obrnila njemu hrbst, pol minute gledala na nebo in naposled dejala: — N< koliko besed moram govoriti z vami, Ivan Aleksejič . . . — Poslušam. — Vam bo bode zdelo morda čudno ... vi se začudite, a meni je vse jedno . . . Ognjev je skomizgnil še jedenkrat z rameni in pripravil se k posluhu. — Veste kaj . . . začela je Veročka, povesila glavo in čistila s prsti krogljico robca. — Vidite, kaj sem vam . . . hotela povedati . . . Vam se bode zdelo čudno in . . . neumno, a jaz . . . jaz ne morem več prestajati. Njeno govorjenje je prešlo v nejasno mrmranje in pretrgalo se nakiat — z jokom. Deklica je za* krila obličje z robcem, nagnila se še niže in britko zaplakala. Ivan Al ksejič je vznenadeno zaječal in kakor brez glavo ne vedć, kaj bi govoril, kaj bi Htoril, obupno gledal krog sebe. Dasi ni bil naučen plakati in solziti se, bo ga oči vender-le šegetale. — Gle,te no! je zamrmral raztreseno. — Vera Gavrilovna, kaj lo pomeni, vprašam? — Go- korist v tem, biti Nem c, postopal je pri ljudskem štetji seveda v zmislu okrajnega glavarja. Leto potem pa so se kakor rečeno, vršile volitve v občinski zaBtop Leta 1890, ko ne je vršilo ljudsko štetje, t i I h je občinska uprava Še v narodnih rokah ; leta 1891. jq£ s£ so napete vsa sile, da bi bil gosp. pl Thomann dokazal, da je Trava res nemška občina. Ia kako kb. je to storilo? Storilo se je to tako, da se je sestavil nepravilen volilni imenik- — — (Baron, Apfaltern seže govorniku v besedo, češ, da vprašanju o l^ud^ki štetvi ne spada k stvari.) Na opomin, gospoda namestnika deželnega glavarja moram udgovuriti, da ie iatotako, kakor sem jaz govoril o ljudskem štetji na Kočevskem, govoril o njem tudi gospod predgovornik dr. Schaff »r. će on ni bil poklican, naj k stvari govori, torej se tudi mene ne sme braniti, da postopam podajajoč dokaz o resničnosti svojih pritožeb, kakor se mi zdi umestno. Sicer pa proaitn gospoda namestnika dtžaloega glavarja, da v zmiblu opravilnega reda povpraša visoko zbornico, ali me hoče poslušati ali ne. (Schwegel: „Ist Ihnen ja uicht das Wort eotzogen worden!M) Tedaj bodem povedal, kar bo mi zdi potrebno, da dokažem istinitost svojih prejšnjih trditev. Leta 1891. hotelo se je dokazati, da je Trava nemška občina in zaradi tega se je volilni imenik sestavil napačno, sprejeli bo vanj kneza Auersperga, ki ima tako pravico, pošiljati svojega zastopnika z virilnim glasom v občinski odbor. Volilce iz prvega volilnega razreda prestavili bo v drugi, volilce iz drugega voliluega razreda pa v prvi, samo da bi se omogočilo privržeucem okrajnega glavarja, da pridejo v večino. Biukoštno nedeljo se je potem oklicalo, da ima volilni imenik razpoložen biti samo osem dnij* da si ima postavuo biti razpoložen štiri tedne pred volitvijo na ogled. Glede na vse to so se občinarji pritožili, ali ker jo bila prošnja vložena res prekasno, ni imela nobenega uspeha. Dne 11 julija 1891. pa se je vršila občinska volitev v Travi. Io kako se je vršila? Tako, da se je volilo z f ilzifikovanimi pooblaatili, da je predsednik volilne komisije župan Kordež jemal volilne listke, na katerih so bili zapisani slovenski kandidatje io jih nadomeščal z volilnimi listki, na katerih so bili zspisani nemški kandidatje. Pri vsem tem pa je bil navzoč okiajni glavar Kočevski. Videl je vse to gospoda moja, pa vendar se je volitev proglasila za veljavno in nemški občinski zastop je bil uveden v uradovanje. Ali kaj se je potem zgodilo? Župan Kordež je tožil volilca, Antona Pojeta, ker je ta dejal, da bo se pri volitvi vršile goljufije in slepa rije zaradi razžaljenja časti in res je bil pri prvi instanci v Kočevji omenjeni Poje obsojen, Češ, da ni mogel dokazati, kar je trdil. V razlogih te obsodbe se me drugim pravi: „da gospod dr. Tbomans, okrajni glavar, ki je bil pri volitvi kot vladni zastopnik navzoč, sam pod službeno prisego pravi» da Kordež ni listke Slovencev uničeval in da se je vse v redu godilo." Poje pa s tem ni bil zadovoljen in je reku-roval proti obsodbi prve instance. Pri prizivni obravnavi, katera se je vršila dne 21. julija lanskega leta, bilo jo dokazano, da je vse tisto, kar je trdil Poje, popolnoma resnično. Dokazalo se je to s pri' lobičica, ste . . . ste bolni? Ali vas je kdo razžalil? Povejte, morda bi . . . bi mogel pomagati . . . Ko jo je hotel potolažiti in si upal oprezno potegniti roke od njenega lica, se mu je nasmehnila skozi solze in dejala: — Jtz . . . jaz vas ljubim! Te besede, priproste in navadne, so bile iz-uščcne s priprostim človeškim jezikom, a Ognjev se je obrnil v veliki zadregi od Včre, vstal in bkratu z zadrego je čutil bojazen. Toga, toplota in sentimentalnost, katere so ga navdihnile vsled slovesa in pijače, izginile so mahom in naredile prostor rezkemu, neprijetnemu čuvstvu okornosti. Njegovo Brce se je kakor preobrnilo, pogledal je Včro po utraoi in sedaj, ko mu je priznala svojo ljubezen ter vrgla s sebe nepriatopnoBt, katera žensko tako diči, zdela sa mu je nekako manjša, priprostejša, temnejša. — Kaj neki to pomeni? se je začudil sam pri sebi. — Kaj pa jaz, ali jo . . . ljubim ali ne? To ti je uganka! A ona je že dihala Ithko in svobodno, ko je povedala naposled najgtavnejfie in najteže. Tudi ona je vstala in gledaje Ivanu Aleksejiču naravnost v oči, začela govoriti naglo, nepretržoo, goreče. (Dalje prib.) čami, katere pri prvi obravnavi bržkone niso bile zaslišan?. Ker je okrajni glavar pl. Thomann, kateri je pri prvi obravnavi pod prisego izjavil, da bo je pri volitvi vse vršilo popolnoma korektno, pri dotični volitvi bil navzoč, moral je torej videti, kako so se zamenjavali volilni listki. Poje je bil pri prizivni obravnavi osvobojen in s tem je bila izrečena indirektno nekaka obsodba nsd okrajnim glavarjem pl. Thomannom. Gospoda moja, na tak način se je pozneje, ko je ljudsko štetje bilo izvršeno, hotelo dokazati, da je x občini Travi, katera ima nemški zastop, prebivalstvo večinoma nemško in da je za Solo godnih več otrok nemških nego slovenskih stariSev. Okrajni glavar pl. Thomann imel je pri tem namen, da se — ko se začne v Travskej šoli poučevati krščanski nauk v nemškem jeziku — upeljejo tudi v Draško cerkev nemške pridige Kaj mu je do tega, gospoda rroja! da v Dragi in v Travi vse prebivalstvo razume slovenski, skoro nihče pa pravilno nemški, temveč le nekateri ono čudno brozgo, ki se imenuje „Kotsche-vfarisch". Ali gospoda moja! Za ilustracijo še to, kar se je pozneje zgodilo, ko so bile izvršene občinske volitve na tako čuden način pod protektoratom okrajnega glavarja pl. Thomanna! Župan Kordež, tista kreatura okrajnega glavarja Kočevskega, ki je bil izvoljen leta 1891., moral je zaradi nepravilnega ravnanja z občinskim denarjem od deželnega odbora biti odstavljen in sedaj, dasiravno so pretekla skoraj tri leta, še ni razpisana nova volitev, ker se okrajni glavar pl. Thomann boji da bi vkljub ljudskemu popisovanju ne utegnila vendar zopet na krmilo priti slovenska stranka. Dotična pritožba leži pti visoki deželni vladi že več nego jedno leto, pa vendar do-sedaj Se ni rešena- Prosim torej preblagorodnega gospoda deželnega predsednika nujno, da se stvar vendar že jedenkrat reši. S tem mislim, da sem dokazal, da okrajni glavar pl. Thomann ni dal pravilno izvesti ljudskega štetja na Kočevskem in sedaj, ko Bem sadostil svojej dolžnosti — gospod deželnega glavarja namestnik naj mi oprosti — dovoljujem si prečrtati resolucijo, katero sem nameraval staviti in katera se glasi: (C.ta resolucijo o podpori za Čepljansko šolo.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 26. februvarja. Slovenci v Mohenivartovem klubu. V soboto zabeležili smo vest nekega Dunajskega lista, da so slovenski člani Hoheuvvartovega kluba v soboto naznanili vodstvu svoje te I je s pri-Btavkom, da izstopijo iz kluba, Če se jim ne ugodi. „Vaterland" in za njim razni drugi koalicijski listi javljajo, da je ta vest povsem neresnična. Slovenski poslanci niso ničesar izjavili, samo posl. P f e i f e r je izrekel željo, naj bi klub kaj etoril, da bo že reši Spioč vse stranke davčni reformi jako naklonjene, bode Bamo treba, da se zjedinijo glede načrta in principov, detaillno delo pojde potem hitro izpod rok, vsled česar se sme pričakovati, da se začne zbornica koj na jesen posvetovati o davčni reformi in je upati, da se še v tistem zasedanju dožene. Certcvenopolitibna razprava v ogershi tbornici. Debata rase in rase in priznati se jej mora, da je doBtojna vsakega parlamenta, ker je stvarna, in akademična. Mirne že omenjenih prvakov raznih strank govorila sta v zadnji seji Se bivfii ministernki predsednik grof Szaparv is naučni nrnister grof Csaky. Zagovorniki vladnega načrta imajo laglje stališče, kakor njega nasprotniki. Prijatelji cerkveno-politične reforme porabljajo v obrambo svojega na- črta vse tiste argumente, s katerimi se je v drugih državah zagovarjalo uvedenje civilnega zakona Opozicija pa se ne upa naravnost povedati razljge, iz katerih je reformi naBprotna, ne pove, da je zanjo merodajno stališče, katero je zavzela cerkev kato-l.ška, niti ne pove, da nima do Židov tinjaš naklonjenosti, kakor vladua stranka, narobe, opogicija koke-tuje celo z verskim It bera luni o m ia as uaj^avlja ip formi le is oportuniatiškifc, alif^ankarajtfh oajffoJt To ne more dobro upi i vati nj| prebivalstvo in/ ap more imeti dobrega uspeha za dobro ||aar. Zv^y»g«delj bo tudi pristaši civilnega zsjkonš do^ pu^ mlajši postali in računajo za trdno na zmago. V u a u Je v četrtek; ali je že končana in kako, še ni znano. Italijanski 1'Sti pričakujejo, da bode parlament votiral vladi zaupanje. Belgija. Geueraluo razpravo o vojnem proračunu začel je v poslanski zbornici sloveči general Brialmont s sensačno razpravo o položaju D dgije. Brialmont konča svoj govor šele v torek. Po sodbi tega generala je nevtralnost in neodvisnost Belgije v največji nevarnosti in sicer vsled velikanskih vojsk, kateri premoreta Francija in Nemčija. Ta nevarnost se da le z dobro vojaško organizacijo paralizovati. Te pa ni pričakovati od vojuega ministra, ki je preveč strankar in na čegar delovanje uplivajo samo strankarski obziri. Zato je za vso vojno organizacijo taktično le kralj kot vrhovni povelinik vojske odgovoren. Ž! kralj L'opold I. je svoj čas priznal, da ni države v E ropi, ki bi bila v taki nevarnosti, kakor Belgija. Brialmontova izvajanja so naredila na zbornico velikansk u tis in obudila tudi zunaj B lgije splošno pozornost. Vsi politični krogi so zelo radovedni, kakšne pozitivne prelloge stavi ta general v jutrišnji seji. Domače stvari. —(Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) ima v torek dne" 27. februvarja t. 1. ob 2 uri popoludne v magistralni dvorani javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo o dopolnilnih zborničnih volitvah. 3. Volitev zborničnega predsedništva za 1. 1894. 4. Poročilo o načrtu naredbe glede* uvrstitve potovalnih pisarn mej dopuščene obrte. 5. Poročilo o vprašanji, ali se morajo uvesti znamke za peneče vino. 6. Predlog, zahtevajoč imenovanje trgovinskih prisednikov za c. kr. okrožno sodišče v Novem Mestu. 7. Poročilo o dovolitvi prispevka, da se podpirajo učitelji, kateri obiskujejo petmesečni tečaj na c kr. državni obrtni šoli v Gradci v ta namen, da bi bili osposobljeni učitelji v rissnji na obrtnih nadaljevalnih šolnb. 8. Poročilo o zastopanji zbornice v onih šolskih odborih za obrtne nadaljevalne šole, katere zbornica podpira. 9. Poročilo o vpraSanji, ali je konjsko mesarstvo smatrati za prosti ali rokodelski obrt. 10. Poročilo o prošnji občine R&iše za semnje. — (Slovensko gledališče.) Iivestnih iger srednje vrednosti ne kaže zavreči, če imajo kako izvrstno ulogo, v kateri zamore nadarjen igralec pokazati svojo sposobnost — tako nekako pravi Lfssing v „H»mburški dramaturg ji" — in ta argument opravičuje vodstvo slovenskega gledališča, da je spravilo na oder starega Dumasa igro »Kean ali genijalnost is strast". Igra, spisana že I. 1836 , je povsem antikvirana in nima prav n kake literarne vrednosti. V njej se na banalen način proslavlja ekscentrična genijalnost umetnika Kesns, ki se nam predstavi kot pijaučevalec, pretepač, zapeljivec, zajedno pa kot plemeuit pokrovitelj siromakov in zaščitnik nedolžnih deklic ter nas muči z dolgimi ti-radami, v katerih nečimerno koketuje s svojim poklicem. Spletka je sila preprosta, vsa igra pa tako zverižens, da se na vseh koncih spozna roka literarnega obrtnika. Jedina uloga v tej igri je umetnik Kean, vse drugo osobje je samo za stafnžo. Dandanes je ta igra samo Se na repertoirju posamičnih virtuozov; posebno rada sta jo na svojih gostovanjih igrala Emesto Itossi in Sonnenthal. Kean je res uloga, ki da predstavljalcu priliko .pokazati svojo sposobnost". Gosp. Borštnik je Keana jako fino in srečno karakteriziral ter s svojo igro tako v ve- likih momentih kakor v detailu prikril obile nove-rojetnoati tega značaja Jako dobro ga je podpirala g. Slavce v a, ki je ulogo Ane Dambvjeva igrala kaj ljubeznivo in a pravim čustvom. Pohvalno je nadalje omeniti g. Danilovo, gdč. N igri novo in P o I a k o v o , ki sta bili obe jako pikantni, ter gospode: Danila, Lovšina in Orehe ka , ki ao iz svojih ulog naredili, kar so mogli. Ko bi rekli, da nam je g. Pod g raj s ki v hvaležni u'ogi Sa-lamona ugajal, bi mu po nepotrebnem laskali. Gospa Borfitnikova je imela neznatno ulogo; da jo je dostojno rešila, se po sebi umeje. GledaliSČe je bilo dobro obiskano. — (Poslancu dru. Gregorčiču) se je zdravje v toliko zboljsalo, da se je odpeljal na Dunaj v državni zbor, da bo nekoliko pouči o polo-ienju. Potem se pa zopet vrne v Gorico, ker mora zaradi zdravja bivati šd v milejem podnebji. — (Osebne vesti.) Pravni praktikant pri dež. sodišči v Ljubljani g. Fran Regali i je imenovan avskultantom z adjutom pri istem sodsSČi. — (Koncert .Glasbene Matice".) Prihodnji koncert .Glasbene Maticu", pri katerem se bode proizvajalo H* vinovo .Stvar jen je" ue bode 3. in 5. marca, kakor bo je svoječasno nameravalo io objavilo, ampak odložil se je na 12 i u 14. dan marca (ponedeljek in sreda). — (Koncert pianista Antona F o e r -sterja iz Lipskega,) ki bode v četrtek dno 1. marca t. 1. zvečer o polu 8 uri v koncertni dvorani filharmoničnega društvu, ima nastopni vzpored: 1 Scbubert-Liszt: Fantazija „Popotnik" (Allegro con fuoco, ma non troppo- Adagio- Presto- Allegro). 2. Beethoven: 32 varijacij v C moli. 3. Chopin: a) balada op. 52; b) nokturno op. 27. žt 2. 4 Sa-peloikov: a) valček op. 1.; b) danse des elfes op. 3. 5. Liszt: a) etuda v F-moil; b) svatbeni sprevod in rajanje vil iz Mendelssohnovega „Sen kresne noči". — Koncertni klavir da tvrdka Bltttbner z Dunaja. — Cene sedežem: Cercle po 2 gld. — Sedeži v parterji po 1 gld. 50 kr. in 1 gld. — Sedeži na galeriji po 1 g!d 50 kr. in 1 gld. V.-top-nina v parter ali na galerijo po 60 kr. — Dijaški listki po 30 kr. Predznamva se pri g. Karolu Tillu v Spitalskih ulicah št. 10. — Po jako laskavih ocenah inozemskih časnikov bode mladi umetnik gotovo tudi v Ljubljani podal obiskovalcem koncerta izreden umetoišk už tek. — (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi vsled odborovega sklepa z doe 15. januvarja letos tekom letoSnjega poletja troje vrtnih veselic, in sicer dne 3 j u u i j a, 1.julija in Savgusta. Za slučaj neugodnega vremena vršila ee bode dotična veselica prvo naslednjo nedeljo, za katere dneve si je društvo tudi že zagotovilo potrebno vojaško godbo, kar naj čestitim narodnim društvom služi v blagovoljno znanje. — (Veteranski kor v Ljubljani.) Kranjski vojaški veteranski kor imel je včeraj v tukajšnji magistratoi dvorani svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo okolo 150 članov. Pozdravivši navzoče Članove poročal je poveljnik M i ha lić o društvenem delovanji v pretečenem letu ter mej drugim omenil, da je veteranski kor pri vsaki priliki dokazal svoje patrijotično mišljenje. Kor, ki šteje sedsj 348 Članov, imel je v preteklem letu 1536 gld. 22 kr. dohodkov; po pokritji vseh Btroškov iznaša blagajnični prebitek 22 gld. 13 kr. Bolnim druatve-nikom (46) izplačalo se je 587 gld. 84 kr. podpore, vdovam iu sirotam 40 gld.; za pogrebne troske pa 62 gld. Premoženje veteranskega kora iznaša 4169 gld. 18 kr. Častnim članom bil je izvoljen č. g. kanonik Janez Rozman, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. V upravno komisijo bili so za prihodnjo triletno dobo voljeni vsi dosedanji funkcijonarji. — (PomilošČeni kaznjenci.) Nj. Vel. cesar je pomilostil 50 kaznjencev raznih kaznilnic za ostali del kazni. Izmej teh jih je v moških kaznilnicah: V Ljubljani 2, v Kopru 3, v Gradiški 2, v Mariboru 6 kaznjencev, v ženski kaznilnici v Begunjah pa 2 kaznjenki. — (Novo vojaško vežbališče.) Vojaki tukajšnjega topničarskega polka štev. 7 imeli bodo odslej svoje vežbališče v Prulab, in to na jedni ondotnih senožetij, ki je lastnina dvornega zvonarja g. Alb. Samasse. Le vbod Se ni definitivno določen, ker se kale povsodi dokaj ovir in neprikladnostij. Prostor meri nekaj nad 4 orale in je prav prikladen, če le ne bo — premajhen. — (Nove ulice.) Poleg ceste, ki se je odprla s Poljan proti streliAki cesti, se bodeta izpe ljali Se dve cesti proti brambovski vojašnici. Ker bo bodo gotovo ob teh novih cestah kmalu^tudi zgradile hiše, nastale bodo tam nove ul.ce, ker je Bvet za zgradbo primerno po ceni io ima dobro lego. — (01 ep Sanje mestne okolice.) ^Prostor pred prisilno delavnico se je ravnokar s primernimi nasadi olepšal in obdelal. — (Šola na barji) dobi b prihodnjim šolskim letom novo poslopje, zgrajeno za dvo*, oziroma trirazredaico ter s stanovanjem za učiteljsko osobje. Ta mestna šola je bila do zdaj, kakor znano, nastanjena v privatni hiši, mestna občina pa je sklenila, dati zidati novo primerno poslopje, ki bi ustrezalo vsem potrebam in predpisom. — (S vin j o reja) Pitališče in krmišče v Udmatu, lastnina tukajšnjega veletržca 8 praSiči gosp. Elije Predović*, broji sedaj že nad 90O glav prašičev. V narodno-gospodarskem oziru pač posnemanja vredno podjetje, ki ves trud obilo poplačuje. — (Dolenjska železnica) Izredno suha zima je prav ugodna za dela < b Dolenjski železnici proti Novemu Mestu. Relsi so Že po vsej progi položeni od Grosuplja do Straže in se sedaj le še nasiplje gramoz. Ni torej dvoma, da bode tudi ta del železo ce gotov do odločenega časa in da bo bo-demo kmalu vozili do Novega Mesta. — (Znižanje voznioe za delavce in delavke na avstrijskih državnih železni-cah.) Vsled tarife z doe 1. pros'nca 1893 delavcem in delavkam glede voženj mej najbližje ležečima postajama bivališča in delavnega kraja na daljino do 50 kilometrov dovoljeno olajšilo prevažanja ob polovici vozuine v III. voznem razredu velja za sledeče osebe: 1. Obrtne pomočnike vsled §. 73. obrtnega reda, t. j. osobje delavcev, katero je v rednem poslu pri obrtnih podjetjih ne glede na starost in spol, in sicer: a) pomočnike (kupčijske pomočnike nižje vrste v kolikor niso v letni ali mesečni plači), pomagači, natakarji, kočijaži pri voznih obrtih itd. V višjih službah nastavljene osebe nima.o pra-v ce do tega olajšjla; b) delavce v tovarnah; c) učence; 2 kmetijske in gozdarske delavce, kolikor stoje v dnevni ali tedenski mezdi; 3. rudokope; 4. dninarje vseh obrtnih ali jednakih podjetij, kateri opravljajo doiuaruka dela nižje vrste. Veljavnost legitimacij traja vselej 3 mes ce ter opravičujejo iste do vsakdanjih voženj, izjemši nedelj, mej naj bližje ležečima postajama bivališča in delavuega kraja proti vsakokratnemu kupilu poluvozovnic III razreda. — Ostale podrobnosti o izdavanji takih voznih listkov je razvideti iz razglasa glavnega ravnateljstva državnih železnic. — (Vreme) se je včeraj n-koliko prevrglo. Po precej intenzivnem mrazu zadnjih dnij nastal je jug, ki pa se bori z burjo. V nižavi je deževalo, hribovje pa je pobelil kake tri palce na visoko svež sneg. — (Preložitev semnja.) Deželna vlada je ugodila prošnji mestne občine v Metliki, da se preloži na dan 13. marca semenj, ki bi moral biti v Metliki dne* 20. marca, zaradi semnja, ki bode isti dan v Crnomlji. — (Zdravstveno stanje.) V Belipeči na Gorenjskem je zbolelo 16 otrok za osepnicsmi in se je morala šola ztčasuo zapreti. Izmej obolelih otrok jih je 6 ozdravelo, 10 pa je še bolnih. — (Solkanski napad,) o katerem se je toliko laž j spravilo mej svet in toliko pisarilo po nasprotnih listih, izginil je kakor kafra. Državno pravdništvo naznanja obdolženim Solksocem, da je ustavilo z ukazom preiskovalnega sodnika preiskavo, ki Be je vršila zarad težke telesne poškodbe treh Goričanov. Preiskava, ki je trajala pol leta, ni spravila na dan krivde Solkancev, akopram je bilo zaslišanih nad 100 oseb. To je pač jasen dokaz, da storilcev ni tam, kjer so jih iskali. O tej zadevi bo bode bržkoie še govorilo na drugem mestu. — (Ž u p a n p o d ključem.) Te dni privedli so orožniki v Tolmin v zapor župana M K iz B. ker je poneveril baje 5000 gld. in ponarejal pobotnice in druga uradna pisma. Stvar pride pred Goriško sodišče ali pa pred porotnike. — (Nemški cesar in cesarica v Opatiji.) Bodoči meeec pride nemška cesarska dvojica za več tednov v Opatijo, kjer so se že vzrli v na jem v treh vilah potrebni apartementi. Tudi Nj. Vel. cesar Franc Jož-f utegne vrnivši si s francoske riv ere, kjer se snide s cesarico Elizabeto, ustaviti se v Opatiji, da poseti nemško cesarsko dvojico. Tako se je torej razvozlala neosnovana govorica, da so omenjena stanovanja bila najeta as ruskega carja ali za člane ruske carske obitelji, ki imajo pač v Krimu mnogo bližja letovišča. — (Hrvatske novice) V mrodajnih Zagrebških krogih se je sprožila misel, da bi se pridobil za tamoSnje vseučilišče slavni profesor dr. Va-troslav Jsgič, ki zdaj predava o slavistica h predmetih na Dunajskem vseučilišči. Pričelo se je že dogovarjati o tem z g. dr. Jagićem, ki je nedavno bival nekaj dnij v Zagrebu. Ako se posreči, pridobiti dr. Jagiča, bi bilo to za vse znanstveno Življenje na Hrvatskem velikega pomena. — Kakor poročajo razni listi, je razširjen glas, da bode skoro, to je v najkrajšem času imenovan Sensko-modruški škof Juraj Po s ilovi ć nadškofom v Zagrebu. — Posl. dr. M lan AmruŠ obolel je v poslednjem času, vender se mu je zdravje Že obrnilo zopet na bolje. — (Razpisane službe.) V Čroo • m a 1 j s k e m šolskem okraji so izpraznjene nastopne službe: 1 Na jednorazrednici v Božakovem mesto učitelja in voditelja z letoo plačo 450 gold , doklado 30 gld. in prostim stanovanjem; 2 Na jednorazrednici v G r i b 1 j a h mesto učitelja in voditelja, z jednakimi dohodki; 3. Na trirazrednici v Semiču drugo učiteljsko mest) z letno plačo 300 gld. Začasno se to mesto podeli tudi učiteljici. Prošnje do 25 mare i okr. šolskemu svetu v Črnomlji. — Pri okr. sodišči v Gleisdorfu, eveotuvelno pri kakem drugem sodišči je izpraznjeno mesto pristava. Prošnje do due 11. marca pri predsedstvu dež. sodišča v Gradci. ^Slovenci in Slovenke 1 ne z&blte^ družbe sv. Cirila in Metoda 1 Razne vesti. * (Češke novice.) Češki dramatični pisatelj Ruth je daroval znatno vsoto 100 000 gld. za zgradbo drugega češkega gledališča v Pragi. — Pristav deželnega Bodišča Bdtrnaš, ki je v pravdi zoper Omladince fungiral kot tx >ffj zagovornik, dal bode — iz razlogov, ki so baje v zvezi z njegovim plaidoyerjem, — slovo Bodišču ter se misli posvetiti odvetništvu. — Izmej obsojenih Omladmcev, katerih je 65. ostanejo samo oni v Pragi, katerim bo se prisodile najnižje kazni, vsi drugi bodo irtermrani v oddaljenih kaznilnicah. •(Polkovnik Grigorijev.) Kakor poročajo nekateri listi, preiskava proti ruskemu polkovniku Gngorijevu zarad vohunBtva Se ni končana. Torej tudi vest o njegovem uemrčenji ne bi bila istinita. * (Gospodična „doktor") Prva nemška studentinja gospodičua Kati Windscheid, hči slavnega profesorja pandektov v L'pskem, bila je promovirana na vseučilišči v Heidelbergu doktorjem filozofi je. * (Ponarejalci denarjev.) V Brnu zasledila je policija celo družbo, ki je ponarejala petake. V Brnu in v predkraji Hubovic zaprli so dva glavna krivca, pri kater.h bo bo našle vse potrebne priprave za ponsrejevanje bankovcev. V Brnu je v prometu mnogo tac h ponarejenih petakov. V Krakovu v Galiciji pa bo zasačili oecega že večkrat kaznovanega ponarejalca, ki je izdelaval krone in komade po 20 vinarjev, katerih je spravil mnogo mej ljudi. Narejal jih je iz 3 4 delov cina in Vi svinca in bo bile krone še malo posrebrene, da bo pravim še bolj podobne. * (Goreča plesalka.) Na plesu v dvorani kazine v Kasselu nastal je minule dni neizmeren strah. Ko so se po končanem banketu veselo sukali pari po dvorani, začuje ee glasen krik, jedna dama gorela je kakor živa baklja. Od strahu zgrudila se je nezavestna na tla, kar je bila zanjo Se sreča, ker se je goreča lahka obleka tako hitro mogla pogasiti. Ne-srečnica pa se je vendar toliko opekla, da so jo morali v vozu prevesti domu, akopram opekline niso nevarne. Kako se je unela obleka, ni dognsno. Književnost. — Slovanska knjižnica. 11. enopič te knjižnico prinaSa pove.it „Odiseja", katero je prosto po Homerju v prav poljudnem jeziku spisal prof. Andrej Kragelj. Odiseja bo obsegala 3 do 4 snopiče z opombami in uvodom. — .Viena^" ima v svoji 7. števiki, posvečeni izključno Ričkemu naslednjo vsebino: B skup Strossmaver o dr. Fi ariji Račkomu. — S.eni dr. Franje Račkoga od Gjure Arnolda. — Uspomeni dr. Franje Račkoga, čitao dr. Fr. M ar kovic svojim slušateljem u sveučilištu. — Nad odrom dr. Franje Račkoga, od Jovana Hraniloviča. — S Franjom Račkim, za-pisak, uh pisao Ksaver ćlaudor. Gjalski. — Rački, pesem od A. T resic Pavičića. — Rački prema filologiji od prof. dr. Milivoja Srepela. ■— Vienac na 1.0 I Ji lovići). — Matice Slovanska prinaša v 4 snopiču nadaljevanje novel Sv. Hirbnua Vajunskega, v „Obzoru" pa mej drugimi znnimljivimi članki tudi črtico pokojnega Davorina TrBtenjska „Svatba ve Vrbovci", kutero je na češki jezik preložil J. K. Kačer. Telegrami »Slovenskemu Narodu': Dunaj 26. februvarja. Finančni minister Plener predložil je danes poslanski zbornici troje zakonskih načrtov, tičočih se regulacije valute. S prvim se v /mislit dogovora z Ogersko določa, da je vzeti iz prometa državne note in sicer vse note po 1 gld. potem nekaj petakov in nekaj petdesetakov, vkupe za 200 milijonov goldinarjev. Ta svota se nadomesti s srebrnimi kronami za 40 milijonov, s srebrnimi goldinarji in bankovci, katere da avstro-ogerska banka v najrišjem znesku 160 milijonov proti temu, da vlada pri njej založi za isto vrednot zlato v po 20 kron. Bunka sme te zlate samo v pokritje v zameno izdanih bankovcev porabiti. Dolžnost zamenjati note po 1 gld. neha 31. decembra 1899. 1. Drugi načrt določa, da je finančni upravi izročiti za 112 milijonov že kovanih zlatov po 20 kron, katera svota spada za zameno not na našo državno polovico. Tretji načrt pooblašča finančno ministerstvo, da zniža viseči dolg po parcijalnih hipotekarnih nakaznicah za 30 milijonov, čim se mu vidi primerno, pridobiti plačilna sredstva z izdajo kvečjemu štiriodstotnega rentnega dolga. Dunaj 26. februvarja. Cesar potuje na Riviero z Gotthardsko železnico in preko Allessandrije, torej preko Italije. Vse kombinacije francoskih listov, da se hoče cesar ogniti Italije, so torej neosnovane. Dunaj 26. februvarja. Dunajski župan dr. Prix umrl je včeraj popoludne na zapadne železnice postaji Rekawinkel za kapjo. Dunaj 26. februvarja. „Montagsrevnea javlja, da je trgovinska pogodba mej Italijo in Francijo zagotovljena. Pariz 26. februvarja. V nadomestnih volitvah v senat nastale v departementih Ver-ges in Aude krvave rabuke. Vojaštvo je moralo intervenirati. s- laanaaasaaaiai „LJUBLJANSKI ZVON" a a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta> 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ■Loterij ne arečke 24. f bi u var ja. Na Dunaj i: 53, 10, 59, 29, 64. V Oradci: 3, 21, 67, 81, 34 Umrli so v Ljubljani: 24. februvarja: Emil Pehatii, paznik, 41'/, leta, Kongresni tr* fit. 14. — M*r j a Lo;ar, gostija, 70 let, Kravja dolina it. 11. V deželni bolnici: 24. februvarja: Franc Skrsjuar, ključar, 20 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho-krina v mm. 24. febr. 7. zjutraj % popol. 9.zvečer 7371 m. 133-4 mm). ■32-7 m. —8 8° C 7 0" C 0 8* C si. sev. si. jzh. si. jzh. jasno jasno jasno 0-00 mm -O 3-1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 732-6 m. 7347 ram. 737-6 mm. 0 7° C 5 8° C —0 8° C si. ZRh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. d. jas. 1-80 dežja. Srednja temperatura —0'H" 1-3° nad oormalom. 1-9°, aa 0-6u pod in Izkaz avstro-ogerske banke a dne 23. februvarja 1894. Prejšuji teden Bankovcev v prometu 409,350.000 gld. (— Zaklad v gotovini . 278 539.000 Portfelj..... 106,867.000 Lombard..... 25,654 000 Davka prosta ban- kovčna reserva . . 68,061.000 Drl not v prometu . 354,421.000 7,855.000 gld.) 23.000 25.000 1,413.000 (- 4.737/00 4,307000 gld. jO-ia_33.a.j3lssL borza dne" 26 februvarjt* t. 1. Skupni državni dolg v notah.....98 Skupni državni dolg v srebru .... 98 Avstrijska zlata renta.......120 Avstrijska kronska renta 4°/,.....97 Ogerska zlata renta 4°'0......117 Ogerska kronska renta 4°/0.....95 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1003 Kreditne delnice.........364 London vista. . ,.......125 Neruski drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... tO frankov . . . ,..... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... 61 12 9 43 5 Doc 24 februvarja t. 1. 4"/, državne Brečke iz 1. 1854 po 260 gld. 148 Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 20) Dnnava reg. sreftke 5«/0 po 100 gld. . . 128 Zeml j. obe. avstr. 4« V/o zlati zast. listi . 122 Kreditne srečke po 100 gld...... 197 Ljubljanske srečke........ 24 Ftudollove srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 157 Tramway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 275 Papirnati rnbelj......... 1 30 1 vo 05 85 50 25 75 5*7, 22 91 20 91 gld. - kr. 60 50 25 50 83«/4 Zahvala. Za mnogostranako izraženo sočufje mej boleznijo in ob amrti nam nepozabnega sina in brata Rajko Tomca izrekamo a tem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa zahvaljujemo za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu gospoda ravnatelja in gospode profesorje obeh gimnazij, dijake višje gimnazije, osobito pa Se one iz V. b in V. c razreda, kakor tudi osobne prijatelje rajnkega u VII. razreda za darovane krasne vence in milo petje, vse druge darovatelje krasnih vencev, gospode občinske zastopnike, mestne uradniku in druge udeležnike sprevoda, sploh vsakega, ki jo s kakim znakom ljubezni blažil nam bridko izgubo. V Ljubljani, dne 26. februvarja 1894. (219) Rodbina Tomec. C. tr. fllavao ravnateljstvo avstr. drž, Mimt. Izvod iz voznega reda v©lia.-v3^.e>@reL odL 1. ©IctoTora, 1893. Nastopno omenjeni prihajal 'i in odhajalni oj>otutlnr> „ B Ob Odhod ls LJubljano (drl. kol). 7. uri 18 min. n)u(ra) t Kamnik. „ ». m OS n poftotuttne , , n «. j, BO „ itfseinf a n Prihod t LJubljano (dri. kol.). Ob O. uri Bt min. ijutraj iz Kamnika. B 11. n 18 „ ttopotudne „ ,, fi Si ,. liO ,, »verrr ,, .. (4-46) Trgovski učenec . •e vxpre|me na deželi. — Pooudbe pod E«. N. upravuidtvu .Slovanskega Naroda". (217—1) Ih<30 »G ^ostila^-ic©^ u a rn«5iiM ali v najem v aL|ubl|anl aH ■ajeiil okolici. — Poudbe pod nasovom : A. B. 50, poste restante Trst. (220-1) * Vabilo. i f 4 4 f V -T V V v 4 4 4 4 4 4 4 4 niča v reg istro van a zadruga z neomejeno zavezo imela bode redni občni|zbor ti ■it* tO* marca i*ttJ. 1. ob 8. uri popoliitlne y posojilnic ni sobi v Crnomlji. Dnovul redi Poročilo ravnatelja. Predlaganje računa za 1893. leto in sklepanju o razdelitvi (istega dobička o remuneraciji načeli-tva. Volitev odbora in računskih pregledoVH.eev. Naaveti. t2i8j K obilni udeležbi drufitvenike uljudno vabi odbor. DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bij«, človeka pa ni I — Maščevanje usode. — Rasni opisi: Is državnega abora. — Plama alo- venakeg-a turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s poŠto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni Tiskarni«4 v Ljubljani. Izdajatelj jn odgovorni urednik: Josip No U i. Lastniua in tisk .Narodne Tiskarne".