ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 . i • Tone Zorn NACISTIČNO LJUDSKO ŠTETJE ;LET A 1939 NA KOROŠKEM Med ljudskimi štetji na območju «današnje Avstrije gre posebno mesto nacističnemu štetju leta 1939.1 Tega štetja ne označuje le čas v katerem je potekalo, ampak'tudi vrsta spremljevalnih pojavov. Med slednjimi je gotovo dejstvo, da je prav to štetje ugotovilo ,večje šte­ vilo slovensko govorečih Korošcev kot obe dotedanji štetji v prvi avstrijski republiki. V primerjavo naj povzamemo, da so našteli leta 1923 na podlagi kriterija, ki ga je označevalo spraševanje po obče- valnem'jeziku le 39. 292 slovensko govorečih Korošcev in da je padlo to število do leta 1934 na vsega 26.706 oseb (tega leta so spraševali po tem, h kateremu kulturnemu krogu se posameznik prišteva). Seveda se moramo vprašati, od kod taki premiki vj jezikovni strukturi južno- koroškega prebivalstva,,v korist nemškega občevalnega jezika. Pre­ tresi, ki.jihtje bil pripravil prof. Bogo Grafenàuer2 so jasno pokazali na neustreznost jezikovnih podatkov obeh' omenjenih štetij in na nji­ hovo neuporabnost pri določanju števila slovensko govorečih Korošcev. Ugotovitve prof. Grafenauerja nadrobneje opredeljujejo tudi opozo­ rila predvojnega slovenskega koroškega tiska o vrsti nepravilnosti med obema popisoma na škodo Slovencev. Prav zato je za nas še po­ sebej zanimivo štetje leta 1939 in njegovi jezikovni podatki, saj so našteli nacisti pri tem štetju po kriteriju materinskega (dejansko obče­ valnega) jezika 44.708 slovensko govorečih Korošcev. Temu štetju se je po kriteriju občevalnega1 jezika"1 približalo le še štetje lëta 1951 (42.092 slovensko govorečih Korošcev v različnih jezikovnih kategori­ jah), medtenrko so se jezikovni podatki štetja leta 1961 znova po- maknilrproti tistim iz leta 1934. •>' Da podatki štetja leta 1939 vše do danes niso bili nadrobneje pre­ vrednoteni, je vzrok dejstvo, dà so bile' vse do leta 1965 znane le sumarne številke, povzete po strogo^ zaupni publikaciji dunajskega statističnega urada »Statistische Übersichten für den Reichsgau Kärn­ ten«,' Wien, 1941.'Šele leta 1965 so podatki tega štetja postali deloma poznani v razpravi dr. Theodor ja Veiter jâ »Die Sprach- und Volks­ zählung von 1939« v. glasilu Federalistične unije evropskih manjšin, *" ' Npr. 'Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes (Koroški zbor­ nik,'Ljubljana 1946). ! ' • . > '-..-> s Ta pregled je gradivo, ki ga je avtor predložil tretjim koroškim kulturnim dnevom v Celovcu konec decembra 1971.: 91 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 v Europi Ethnici, št. 3/1965 in ponovno v delu istega avtorja »Das Recht der Volksgruppen und Sprachminderheiten in Österreich«, Wien 1970. Kako je prišlo do najdbe internega nacističnega popisnega gra­ diva štetja iz leta 1939 je pojasnila v začetku leta 1971 polemika dr. Theodorja Veiterja s koroškim kulturnim delavcem dr. Wilhelmom Neumannom v listu Kärntner Tageszeitung, tik pred letošnjim ljud­ skim štetjem. Ob tej priložnosti je dr. Veiter med drugim pomljivo omenil, da bi (pač' določeni koroški) krogi najraje pozabili na osup­ ljivo dejstvo, da je štetje leta 1939 ugotovilo zdaleka več Korošcev s slovenskim občevalnim jezikom (Sprachslowenen) kot zadnje štetje v prvi avstrijski republiki. Opozoril je dalje, da bi določeni krogi to dejstvo hotela »za vedno zamoičati«. Za stališča koroškega dežel­ nega arhiva kot ^enega hranilcev, popisnega gradiva štetja 1939 pa je vsekakor zanimiva navedba, da je še pred petnajstimi leti dobil dr. Veiter zagotovilo o obstoju tega gradiva-v osrednji koroški arhivski ustanovi, medtem'ko danes velja za'trdïlo, da je gradivo izgubljeno in'kot tako nedosegljivo. Tako je dr. Veiterja le naključno na'poitil nekdanji ravnatelj državnega statističnega urada v Berlinu dr. Johanh Popitz na hesenški državni arhiv v Marburgu ob Lahni, kamor je dr. Popitz po begu iz Berlina leta 1945 deponiral ustrezno popisno gradivo iz leta 1939 (prim. Kärntner Tageszeitung, 2Ì. aprila 1971, 90). Analiza štetja, ki jo bomo skušali podati,'sloni na tem gradivu. Ob omenjenih jezikovnih podatkih se dostopna dokumentacija štetja leta 1939,loči od predhodnih štetij tudi po tem, da so prav z njim nacisti dokončno utrdili takoimenovano »vindišarsko teorijo«, po ka­ teri se Korošci slovenskega jezika dele na eni strani za, narodno za­ vedne (= nacionalne) Slovence, po drugi strani pa nemštvu vdane »Windische«, ki so po trditvah nekaterih slovenskih nasprotnikov celo etnično in jezikovno popolnoma ločeni od Slovencev. Za presojo por vojnih ljudskih štetij pa je značilno, da je bila »vindišarska teorija« pripuščena k vsem trem povojnim štetjem leta 1951, 1961 in 1971. Dr. Veiter je v omenjenem članku aprila letos pravilno presodil, da je imela ohranitev »vindišarske teorije« pri obeh povojnih štetjih isti cilj kot so ga imeli nacisti leta 1939, označuje pa ga namera po raz­ drobitvi (Versplitterung) slovenske manjšine. — Predvsem pa na­ mene nacistov do slovenske skupnosti dovolj jasno potrjuje takratna nacistična dokumentacija pa tudi javni nastopi. Iz tega kompleksa naj omenimo le, da je tik pred štetjem glasilo koroških nacistov Kärntner Grènzruf prineslo v skupni številki za 13. in 14. maj 1939 navodila o izpolnjevanju jezikovnih rubrik popisnic takratnega ljud­ skega štetja. Navodila so utemeljevala, zakaj je bila poleg obeh do tedanjih jezikovnih kategorij uvedena še nova, windisch. Utemeljite'v posebej pravi, da se na Koroškem posamezniki poslužujejo dveh' občevalnih jezikov, nemškega in slovenskega. »Ti vpišejo deutsch in slowenisch«. »V določenih delih Koroške pa —• nadaljuje navodilo — domače narečje (windisch) ni nikakor identično s slovensko govorico. Vrhu tega govore domala vsi prebivalci tega območja poleg ìmeno- 92 'ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 vanega narečja tudi nemščino:' Tij^vpišejo :-. r deutsch«. Za vpise v vindišarsko jezikovno kategorijo pa najdemo utemeljevanje, da so -upravičeni do vpisa v to'kategorijo le tisti Korošci, »ki se izjemoma •poslužujejo... mešanega, narečja«. Zanimivo'je" dejstvo, da navodila izenačujejo materinščino z-obče valnim jezikom (materinščina je jezik, tki-se.ga posameznik poslužuje v vsakdanjem življenju),' s tem pa že . vnaprej zavračajo morebitne ugovore o-spremenjenih kriterijih štetja leta 1939 v primerjavi's'predhodnimi, in to v-korist slovenske skup- i nosti. Takratni koroški tisk tudi kaže, da so-skušali nacisti1 ne le z iz leta 1939 za občino Vovbre (doku­ ment je v arhivu inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani). Do­ kument zgovorno ocenjuje vse tiste Slovence, ki so maja 1939 ponovno poudarili svojo narodnost. Poleg narodnostne usmeritve posameznika zajema spisek1 tudi njihovo-gospodarsko stanje, versko usmerjenost, delovanje v slovenskih organizacijah, narodno vzgojo otrok, njihovo zadržanje pri plebiscitu ipd. Zanimive so ocene posameznikov, češ da so kot Slovenci »nepopravljivi«, »zagrizeni« in podobno. Vovberški do­ kument kaže, da so temu imenskemu spisku priložene ocene pomenile dejanski izbor najvidnejših Slovencev v občini, z gotovostjo pa mo­ ramo trditi, da so prav ti spiski igrali eno odločilnih vlog pri znanem zločinu aprila 1942, ko so pričeli nacisti z nasilnim izseljevanjem Slo­ vencev po njihovo »reševati« slovensko vprašanje1 v deželi. Popis leta 1939 pa se loči od ostalih popisov še^po eni značilnosti. -Ta značilnost je bila ob zajemanju jezikovnih podatkov še neposreden popis- narodnosti posameznika, analiza teh podatkov pa pokaže še večjo nezanesljivost kot jo lahko ugotavljamo za jezikovne podatke. Kljub temu pa omogočajo prav ti podatki več ugotovitev, ki kažejo na očiten germanižacijski vpliv takratne utrakvistične' šole in ostalih dejavnikov na tiste' poklicne kategorije južnokoroškega prebivalstva, ki so mogle tudi javno izpovedovati svojo narodno pripadnost. 93 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Ocena podatkov štetja leta 1939 Uvodoma nakazane zadržke do jezikovnih in narodnostnih* po­ datkov štetja leta 1939 omogoča predvsem primerjava zadevnih po- datkov tega štetja s tistimi leta 1951. Ne da bi se nadrobneje spuščali v problematiko tega štetja, naj opozorimo na izčrpno analizo, ki jo tje pripravil prof. Vladimir Klemenčič (»Avstrijsko ljudsko štetje, 1951. .leta na Koroškem«, v: Razprave in gradivo Inštituta za narodnostna vprašanja, št. 2, 1960). Na tem mestu naj opozorimo le na tisti del raziskave, ki kaže, da je število 42.095 slovensko govorečih Korošcev v raznih jezikovnih kategorijah (tako v kategorijah slowenisch in . windisch ter v njunih izpeljankah z deutsch, skupno 9 jezikovnih kategorij) tega štetja bistveno prenizko in ni zajelo vseh oseb sloven­ skega jezika. Vzrok temu išče avtor v dejstvu, da so popisovalci velik del popisancev vpisali V jezikovno kategorijo deutsch in na tak način zabrisali njihov obstoj. Posebej pa je zanimiva vzporeditev posameznih popisnih podatkov obeh omenjenih dveh štetij, saj se njuna zbirna jezikovna podatka v marsičem pokrivata. V tem poročilu zajete pri­ merjave obeh štetij 1. 1939 in 1951 so povzete po posameznih občinah; vzrok temu pa je dejstvo, da za štetje leta 1939 nimamo na voljo nadrobnejših podatkov po posameznih naseljih. V celoti podatki tega štetja ne kažejo le splošnega absolutnega dviga števila slovenskih Korošcev po letu 1934, ampak utegnejo tudi kazati, kje vse je bil ob štetju leta 1951 poglobljen pritisk Slovencem nasprotnih koroških kro­ gov, upoštevajoč-seveda ne le dvanajstletni razmak, ampak tudi ostale premike, nastale v času nacizma in po njem. Primerjava se omejuje na znano območje dvojezičnega šolstva, pač na območje, na katerem so leta 1951 posebej ugotavljali jezikovno strukturo južnokoroškega pre­ bivalstva. Naj navedemo nekaj primerov: Za ziljske Blače kažejo jezi­ kovni podatki štetja leta 1939 na 66 občanov s slovensko materinščino (13,4% vseh prebivalcev občine), je pa poskočilo to število leta 1951 na 285 ali 54,8% vseh občanov! Za ocenjevanje popisnih podatkov štetja leta 1951 bo vsekakor zanimiv primer sosednjih Goric, po ka­ terem naj bi bilo še leta 1939 744 slovensko govorečih Korošcev (50,9 %), 1951. leta pa ni števni komisar vpisal niti enega občana s slovenskim občevalnim jezikom. Za Št. Jakob v Rožu podatki kažejo, da je bilo 1939. leta vpisanih v slovenske jezikovne rubrike vsega 1701 občanov (46,9%), da pa se je to število dvignilo do leta 1951 na 2607 ali na 62,8 % vseh prebivalcev občine. Podoben primer so na narodnostni meji Ko­ stanje, kjer smo imeli leta 1939 252 (27,8%) občanov s slovensko materinščino, za leto 1951 dobimo število 450 oseb s slovenskim obče­ valnim jezikom (40,6%). Nekaj podobnega kot za Gorice naj bi veljalo tudi za Ledince: med letoma 1939 in 1951 naj bi padlo število oseb s slovenskim občevalnim jezikom od 650 (54,6%) za 66 (na 38,1%). Po­ sebno mesto med občinami okraja Beljak-dežela zavzema Loga vas, kjer je padlo število občanov s slovensko materinščino, oziroma s pri­ padnostjo slovenskemu kulturnemu krogu med letoma 1934 in 1939 od 884 na vsega 767 (50,5 % vseh občanov), se pa leta 1951 »presenet- 94 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ljivo« dvignilo na 938 oseb (48,6% občanov). Podoben popisni posto­ pek v letih 1934—1951 kaže tudi nekdanja občina Lipa: 1. 1934 212 (19,6%) oseb, s pripadnostjo slovenskemu kulturnemu krogu, 1. 1939 115 (li,l%) občanov, s slovensko materinščino in leta 1951 201 občan s'" slovenskim občevalnim jezikom (15,8 % vseh prebivalcev). Brez poznavanja lokalnih razmer bi gotovo marsikdo z začudenjem ugo­ tavljal razkorak podatkov štetij 1. 1939 in 1951 za občino Svetna vas, kjer naj bi bilo pri prvem štetju vsega 47,6% (403 osebe) s slovensko materinščino, pri drugem pa se je dvignil delež slovenskega prebival­ stva (tako relativno kot absolutno) na 69,9% ali 620 oseb. Gotovo je le .to, da ni «bila tu po sredi tako imenovana »slovenizacija« kot bi to utegnil pojasnjevati Slovencem nasprotni koroški tisk. Nekaj po­ dobnega moremo .ugotoviti tudi za Bilčovs skupaj z, nekdanjo občino Zgornja vesca, kjer je zrasel delež občanov s slovenskim jezikom med zajetima letoma od 1927 (78,7%)-na 1306 (85%). Nasprotno jezikovno gibanje naj bi podatki obeh štetij 1. 1939 in 1951 kazali npr. za Grab- štajn, kjer so popisovalci vpisali leta 1939, 294 (17,1'%) oseb s sloven­ sko materinščino, 1951 pa naj bi zadevni podatki zajeli le še 155 (9,0 %) oseb s slovenskim občevalnim jezikom. • ' Dve razlagi se postavljata ob tehtanju jezikovnih podatkov štetij 1. 1939 in 1951 za občino Dobrla vas., Po eni pa bi pač mogli sklepati na močan odtok slovenskega prebivalstva po drugi svetovni vojni, po drugi strani pa na vplivnost tamkajšnjih, Slovencem nasprotnih krogov na izid jezikovnega štetja. Po podatkih štetja naj bi bilo y tej občini 1. 1939 61,1 % občanov s slovensko materinščino, 1951. leta pa le še 47,8% (med 4222 prebivalci 2020, za štetje 1." 1939 so všteti tudi podatki za del občine Rikarja vas, ki je bila v prihodnjih letih vključena v sosednje občine). Za Žitaro vas podatki kažejo na ne­ zanesljivost jezikovnega • štetja leta 1939, drugače si pač ne moremo razložiti močan premik jezikovne ' strukture tamkajšnjih občanov 1951. leta v smeri slovenskega občevalnega jezika. Oglejmo si te po­ datke nekoliko nadrobneje: leta 1939 je štela občina 1818 občanov, od tega 1324 s slovensko materinščino (občevalnim jezikom), nasprotno pa so 1951. leta,'in to ob prirastu 97 oseb našteli 1595 občanov (84,4%) s slovenskim občevalnim jezikom. Podatki za globasniško občino pa nasprotno kažejo, da so našteli leta 1939 manj občanov's slovensko materinščino kót 1. 1934 pri vpisu v slovenski kulturni'krog! Takih občanov naj bi bilo 1. 1934 1070 (81,5 %)', čez pet let dobimo ob do­ ločeni depopulaciji prebivalcev'vsega 77,9% občanov s slovensko materinščino, nasprotno pa se ta odstotek 1951. leta dvigne na 88% (1185 oseb). Podobno »tendenco« kažejo tudi podatki za občino Bistri­ ca pri Pliberku. Medtem ko je bilo leta 1934 prišteto k slovenskemu .kulturnemu krogu 71,3% vseh prebivalcev te občine, je padel njihov jezikovni delež 1939. leta na 69,4%, ter se po drugi svetovni vojni dvignil za več kot 14% (na 83,6%). ., , r • Zanimivi so podatki zà tinjsko občino. Medtem ko je imel po po­ datkih štetja leta 1939 431 tamkajšnjih občanov (71,7 %) vpisano slo- 95 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 vensko materinščino, najdemo 1. 1951 le še 71 občanov s slovenskim občevalnim jezikom. Podobno, vendar za spoznanje ugodnejšo sliko dobimo tudi Vovbre. Splošna depopulacija občine Djekše v zajetem obdobju vsekakor ne more razložiti splošnega upada slovenske: ježi-; k'òvne strukture te občine v letib 1939 do 1951. Za leto 1939 jepo'por datkih štetja živelo v občini 1077 oseb (72,6%) s slovensko materin­ ščino, to število pa naj bi do 1. 1951 padlo na vsega 649 oseb ali 46,9% vseh občanov. Takih primerov je še več. ,< ,д Vindisàrska jezikovna in narodnostna kategorija pri štetju leta 1939 Iz priloženega pregleda je vidno, da je že prvo ljudsko štetje pri katerem se je pojavilo vindišarsko vprašanje, uvajalo mešane jezi­ kovne kategorije slowenisch-windisch, deutsch und windisch, deutsch und slowenisch, deutsch und andere Sprache in da pomeni razvejanost devetih jezikovnih kategorij pri štetju 1. 1951 le nadaljevanje po­ litike započete 1. 1939. Vsekakor pa nacistično štetje ob uvedbi nove jezikovne kategorije windisch (skupaj z mešanimi -jezikovnimi kom­ binacijami) pomeni, le prehodno obdobje v politiki režima do sloven­ ske skupnosti, saj dostopni dokumenti iz poznejšega časa opozarjajo, da so nacisti nameravali pregnati iz dežele ne le zavedne Slovence, ämpak med drugim tudi tiste južne Korošce, ki so po njihovi oceni pripadali med takö imenovane »Windische« (več o tem:-Tone Zorn, Poizkusi ' izselitve koroških Slovencev med drugo - svetovno vojno, (Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 2 in 3, 1966). Dokumentarno, pa tudi morebitno spominsko gradivo iz tistega časa bi nedvomno nadrobenje pokazalo način in izvedbo popisa 1. 1939. Odgovorilo bi tudi na vprašanje, na1 kakšen način je bilo pri-tem štetju vključeno v slovensko narodnostno kategorijo vsega 7.715 oseb, medtem ko vemo, da je prejemala samo slovenska politična organi­ zacija na Koroškem, Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem od plebiscita pa do nastopa avtoritativnega režima vsaj 9.000,glasov, in to odraslih volilcev, ne da bi pri tem upoštevali tistih, ki so.oddali svoje glasove političnim strankam večinskega naroda. In če-upoštevamo še koroškim Slovencem nasprotne razmere po znanem anšlusu 1. 1938, moremo ugotoviti ne le neustreznost narodnostnih podatkov štetja 1. 1939 za slovensko manjšino, ampak tudi dejstvo, da podatek 7.715 pri tem štetju zajetih nacionalnih Slovencev zajema le tiste Slovence, ki so imeli kljub vladajočemu režimu in ideologiji dovolj moči se tudi javno priznati k slovenski narodnostni skupnosti. In iz katerih poklicnih skupin so izhajali? Sumarni podatki štetja kažejo, da je bil to v glavnem kmečki človek (skupaj 5536 oseb), sledila mu je kategorija zaposlenih v -industriji- in obrti skupaj z družinskimi člani (884 oseb), ter zaposleni v javnih in zasebnih (svo­ bodnih) poklicih (179 oseb), medtem ko je kategorija poslov (Haus-: liehe Dienst) s 101 osebo. Med 7715 osebami s priznano slovensko na­ rodnostjo je bila 2801 gospodarsko samostojna (od tega v agrarnih 96 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 . dejavnostih skupaj z gozdarstvom 2478), 2330 je bilo pomožnih dru­ žinskih članov (2309 v agrarnih dejavnostih in v industriji), 93 je bilo t uradnikov, 104 nameščenci, poleg tega- pa še 1910 delavcev, od tega-744 zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu. Med uradniki ne naj- • demo v preglednici štetja 1. 1939 po narodnostni, pripadnosti nobenega Slovenca v agrarnih ter v industrijskih in obrtnih dejavnostih, naj- ! demo jih le-v poklicni kategoriji »trgovina* in promet« (2, osebi z 12 družinskimi člani) ter med javnimi in zasebnimi poklici (63 oseb z '81 družinskimi''člani). Za nameščence dobimo naslednjo sliko: y kme­ tijstvu in gozdarstvu zaposlenih 5 oseb, v industriji in obrti 7 (14 dru­ žinskih članov), prometu in trgovini 13-*(16' družinskih članov)1, javnih "službah in privatnih poklicih 51 oseb (65 družinskih članov). Zanimiva •je tudi slika, ki jo dobimo za delavce. Tako je ob 744 osebah, ki so živele od agrarnih dejavnosti in gozdarstva, 655 odpadlo na( poklicno kategorijo »industrija in óbrt«, na .trgovino5 in promet-94, Vna^ javne inprivatne poklice 20 oseb, 97 oseb pa'je očitno spadalo'med posle 4ri služkinje. ' ' • •••<••• <•-• > •'- -*- Na gornje podatke se ob štetju 1. 1959 navezuje že omenjeno uva­ janje »vindišarske« teorije; in to tako na jezikovnem kot na narod­ nostnem področju. Ne da bi se globlje spuščali v oceno te »teorije«, 'se na tem mestu dotaknimo predvsem-vindišarskega narodnostnega "vprašanja, kot se je'kazalo pri nacističnem ljudskem štetju. Za vred­ notenje trditev, povojnega Bunda der;Windischen, da nastopa v imenu več tisoč južnokoroških vindišarjev, je vsekakor zanimivo dejstvo, da je bilo 1939. leta vpisanih v vindišarsko narodnostno kategorijo vsega 106 oseb. Po-poklicni strukturi izstopa dejstvo, da so bili vindišarji "skoro v celoti'zajeti v agrarne dejavnosti.'Od njih in gozdarstva je živelo vsegaj74 oseb, med katerimi je bilo 16 samostojnih in 11 delav- •'skih družin. Opazno je,- da so med pomožnimi družinskimi člani in delavci vpisanimi v vindišarsko narodnostno kategorijo prevladovale neporočene osebe, očitno'ekonomsko odvisne od delodajalcev. ,V po- • klicni-kategoriji »industrija in obrt« najdemo 1 samostojno, 6 delav­ skih1 družin — in enako kot v kategoriji »trgovina in obrt« — enega nameščenca,' medtem ko so očitno'vsi ostali »potencialni« kandidati !za' vindišarsko narodnost utonili v nemški' narodnostni kategoriji. — Ena ' delavka je'bila vpisana V kategorijo »hišne služnosti«. V .celoti 'pa dobimo za vse vpisane vindišarje naslednjo poklicno sliko: od sa­ mostojne dejavnosti je'živelo 29 oseb, pomožnih družinskih! članov je bilo 36, 2 sta bilà nameščenca, delavcev pa je bilo méd »vindišarji« 26. Po posameznih političnih okrajih (takrat so se imenovali deželna okrožja) dobimo zà »vindišarje« naslednjo sliko: Deželno "okrožje Šnrohor. V tein okrožju'fje bil,v agrarnih "dejavnostih le .en »vindišar« in še to med'pomožnimi'družinskimi člani, medtem ko so bili ostali družinski člani očitno vpisani v nem­ ško ali morda celo slovensko t narodnostno kategorijo, dejstvo, ki "nedvomno kaže na značaj popisa 1. 1939 in na njegov poskus izključne 'uveljavitve subjektivnega principa tako na jezikovnem kot na narod- 7 Zgodovinski časopis 197 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 nostnem področju: Temu vpisu se je pridruževal vpis dveh oseb med samostojne zaposlene v razdelek »trgovina in promet« (ena oseba je očitno bila družinski član). L Deželno okrožje Beljak-okolica je z izjemo enega delavca, zaposlenega v industriji (oziroma obrtni) dejavnosti ostali »vindišar- ski« element ,;(1 i oseb) odpadel na agrarne dejavnosti. Med njimi so bili trije samostojni kmetje, 2 osebi pa sta bili zaposleni v agrarnih dejavnostih. '•-,.' ^.. ' >-.i Deželno okrožje Celo vec-okolica daje podobno sliko kot beljaško območje. Med ,19 »vindišarji« je na celovškem območju 12 ,oseb živelo od agrarnih^ dejavnosti (skupaj z gozdarstvom)..Po go­ spodarskem položaju sta dve;družini odpadli na samostojne kme­ tovalce, dalje najdemo še šest pomožnih družinskih članov ter dva delavca. Trije vindišarji so se ukvarjali z industrijskimi ali obrtnimi poklici, pridruževal pa se jim je tudi en uradnik. Ob teh posamičnih vindišarskih vpisih pa je odpadla skoro polo­ vica na takratno velikovško deželno okrožje. Od skupaj 106 vindišarjev kar 63. Tako kot drugod so iz razumljivih vzrokov pre­ vladovali agrarni poklici z gozdarstvom.,Nekaj nadrobnejših podatkov kaže, da je bilo med njimi 10 samostojnih kmetovalcev s skupno 19 družinskimi člani, 10 oseb pa je pripadalo »ostalim članom brez glav­ nega poklica«. Dalje je bilo med agrarne poklice in gozdarstvo vpi­ sanih še devet delavcev. V poklicno kategorijo industrijskih oziroma obrtnih dejavnostih je bilo vpisanih skupno šest delavcev (od tega štirje v razdelek »ostali člani brez glavnega poklica«). — V celoti je odpadalo med 63 vindišarji na območju velikovškega okrožja 56 na agrarne dejavnosti, dejstvo, ki kljub vsej kritičnosti kaže na gospo­ darsko nerazvitost tega dela. Koroške. Žal za nadrobnejšo analizo očrtanih podatkov po premoženjskih razredov dostopni podatki štetja 1. 1939 ne nudijo oporišč. , Opozorimo naj tudi, da sta bila na območju ostale Koroške dva »vindišarja« vpisana še na.- območju deželnega okrožja St. Veit/Glan, od tega je bil eden samostojni kmetovalec in drugi delavec. Dalje dobimo enega »vindišarja« še v Beljaku in štiri v Celovcu. Med sled­ njimi sta bila dva po poklicni usmeritvi vnesena v poklicno kategorijo »industrija in obrt«. Med njimi je bil eden samostojno zaposlen; drugi je bil delavec, tretji pa enako kot v deželnem okrožju Célovec-okolica nameščen v »trgovini in obrti«; ena »vindišarka« je bila gospodinja. Način uveljavljanja »vindišarske« teorije leta 1939 omogoča • ob nakazanem še primerjava jezikovnih in narodnostnih podatkov po­ pisa. Ne da bi se znova spuščali v razpravljanje o objektivnosti zadev­ nih podatkov štetja, naj s stališča »vindišarske« teorije predvsem izluščimo dejstvo, da imajo posamezniki z vpisano vindišarsko mate­ rinščino (pa tudi z njeno kombinacijo z deutsch) zabeleženo slovensko narodnost (za to vprašanje primerjaj ob deželnem okrožju Šmohor zlasti okrožji Celovec-dežela in Velikovec), najdemo pa tudi obratne .podatke, saj je npr. imelo devet oseb iz celovškega okrožja s slovensko 98 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 .materinščino vneseno vindišarsko narodnost. Podobni primeri so za­ beleženi tudi drugod, tako v mešani nemško-slovenski jezikovni kate- . gori ji..У celoti pa podatki štetja kažejo, da se 1939. leta narodnostne in jezikovne kategorije v; odnosu na-Slovence niso prekrivale. Ob , tem dejstvu naj opozorimo na droben podatek, po katerem je bilo več posameznikov,z nenemško ali neslovensko, materinščino prištetih med .Slovence (tako v Beljaku ter v deželnih okrožjih'Beljak in Celovec- okolica). •J Starostne skupine in slovensko vprašanje pri štetju leta 1939 Ob številčnih pregledih narodnostne in jezikovne pripadnosti je v gradivu štetja leta 1939 dostopen tudi prikaz starostnih skupin pre­ bivalstva, izdelan na podlagi materinščine (oziroma občevalnega jezika ter narodnostne pripadnosti zadevnega prebivalstva): Prikaz je izde­ lan tako, za celotno. Koroško kot za posamezna deželna okrožja in za obe samostojni deželni mesti. Celovec in Beljak, žal pa slovensko et­ nično območje Koroške ni posebej izdvojeno, kar otežkoča oceno teh podatkov. Zato smo v priloženem pregledu poleg splošne, preglednice za celotno Koroško izdvojili le še prikaz za pretežno slovensko veli- kovško deželno okrožje. Nadrobnejše primerjave podatkov dobljenih za to okrožje s podatki ostalih treh okrožij na območju katerih žive Slovenci, Šmohor, Beljak in Celovec-okolica onemogoča tudi dejstvo, da v dostopnih podatkih manjkajo zadevni prikazi za celovško okrožje, vsekakor pa se že iz dostopnih podatkov, ne glede na nakazane za­ držke luščijo nekatera dejstva. , Predvsem je tu-zanimiv'• relativni odnos slovensko govorečega prebivalstva (vračunane so vse slovenske jezikovne kategorije) z osta­ limi deželani Koroške po posameznih starostnih skupinah in kaže na relativno padanje pri štetju .vpisanih Korošcev slovenskega jezika po desetem letu starosti vse tja : do tridesetega leta ter ponovno narašča­ nje , v poznejših starostnih-, skupinah , v primerjavi z nemškim živ- .ljem. Iz priložene preglednice* (razmerje slovensko govorečih je po­ dano v. odnosu na celotno prebivalstvo in ne le v odnosu na nemško govoreče, vsekakor pa razlike niso bistvene in ne vplivajo na do­ končno sliko) očitno izstopata pri jezikovni opredelitvi posameznikov fleta 1939 -po eni strani vplivnost takratne utrakvistične šole in po -drugi ekonomska odvisnost slovenskih Korošcev pri vstopanju v ak- ;tivno življenje.' Obe predpostavki .vsekakor utemeljuje dejstvo, ki .kaže napadan je deleža slovenskega prebivalstva po 14. letu starosti. . Očitno je, da gre pri tem tudi za generacijo, ki je doživljala vse po­ sledice plebiscita tako na šolskem kot na ostalih, področjih javnega življenja. Gotovo je tudi, da se to dejstvo kaže enako pri vpisih otrok te generacije v slovenske jezikovne skupine, seveda, ob upoštevanju ivsehi zadržkov, ki se kažejo do jezikovnih in narodnostnih podatkov štetja leta.1939 in njihovi uporabnosti. .j . . • i, - Še bolj pa ovračajo jezikovne (in z njimi vred narodnostne) po­ datke štetja iz leta 1939 podatki šolske statistike iz leta 1938, objav- 7* i 99 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 •ljeni dne 1.' decembra tega leta v Verordnungsblatt für den Dienst­ bereich des Ministeriums für innere und kulturelle Angelegenheiten, -Abteilung IV. (Podatki so povzeti po prispevku Rudolfa Voukâ, objav­ ljenim v Slovenskem-vestniku 30. aprila 1971, št. 17.) Po teh podatkih, ki zajemajo materinščino učencev, koroških šol in očitno dobljenimi na podlagi ankete prizadetih učiteljev, je odpadlo v šolskem letu 1936/37 na koroških šolah na učence s slovensko materinščino nasled­ nje število šolarjev: ' -.' ' na ljudske šole '• ' ' . 9.901 glavne šole 339 , л posebne šole ' ' 13 • * skupaj na obvezne šole * 10.253 šolarjev ' Za šolsko leto 1937/38 pa daje statistika naslednjo podobo: na ljudskih šolah 9.933 glavne šole * ... '335 posebne šole ' ' ""•*-_ '24 skupaj - - 10.292 šolarjev Tudi če ne upoštevamo dejstva, da. je dobljeno število učencev •s slovensko materinščino posledica osebnih ocen prizadetih učiteljev in da je gotovo zaradi nemškonacionalne usmeritve takratnega uči- teljstva (na to kaže vrsta dostopnih dokumentov!) morala pri gornjih ocenah prihajati do izraza tudi osebna težnja po zmanjševanju števila otrok s slovensko materinščino, primerjava teh podatkov s tistimi štetja leta 1939 pokaže nai večjo objektivnost'šolskih podatkov. Za preizkus vzemimo v primerjavo podatke o materinščini-otrok v šol­ skem letu 1937/38 kot najbližje ljudskemu štetju ter jih z ustrezno •jezikovno starostno skupino. V oceni bomó upoštevali' starostno sku­ pino med 6. in 14. letom starosti. Tudi če" predpostavljamo; da so obi­ skovali obvezno šolo vsi otroci med šestim in štirinajstim letom sta­ rosti, primerjava šolskih podatkov s tistimi ljudskega štetja pokaže, (da je v enem-samem letu izginilo 3.524 ali 34,2% otrok s slovensko •materinščino. Pa tudi če prištejemo k šoloobveznim otrokom starostno skupino med 14. in 16. letom, nam 1939. leta še vedno zmanjka 1872 otrok s slovensko materinščino (18,3%). Z upravičenostjo moremo-to­ rej sklepati, da bi prišli ob ustreznih primerljivih podatkih, ne da bi pri tem upoštevali že podane jezikovne analize štetja leta 1939, do podobnih ugotovitev tudi za ostale starostne skupine. Sicer pa že pre­ nos količnika dobljenega iz primerjave podatkov šolske-statistike z ustreznimi starostnimi skupinami leta 1939 (34,2%) pokaže na 68.802 Korošcev slovenskega jezika (materinščine) in to kot spodnjo nizko mejo pri ugotavljanju takratne jezikovne. strukture južnokoroškega •prebivalstva. rl.-.. i '" 100 ZGODOVINSKI'ČASOPIS XXVII 1973 Priloga T . r ' Štetje leta 1939: primerjava jezikovnih in narodnostnih podatkov Okrožje Celovec — mesto Beljak — mesto Šmohor y * Beljak ' — dežela , "Materinščina i deutsch ,> slowenisch deutsch u. slowenisch windisch t deutsch u. windisch eine andere deutsch u." andere deutsch , slowenisch" deutsch u. _ slowenisch windisch deutsch u.r windisch eine andere ~ deutsch u. andere I deutsch slowenisch deutsch u. slowenisch windisch deutsch u. windisch eine andere deutsch u. andere . .Л deutsch slowenisch deutsch u. slowenisch windisch ' deutsch u. wihdisch " eine andere deutsch u. andere > * Brez 2idov. - Nemških* državljanov nemška 50.296 . , 628 ,1.143 - 51 74 52 35 ; * 4 23.455 187 251 6 19 ... . 8 9 „Лб.700 154 274 170 1.167 • ••• , • .. < 46.067 2.829 -.i». 1.250 - 1.159 3.202 - ; - 40 г 1 4 — 50.291 •V\: 514 - 1.123 50 • • 74 43 " "Zi 34 i * '' • 23.451 167 241 6 19 7 . -'.« g M 16.700 82 " 1 274 167 ._ 1.167 *. 46.060 1.301 1.215 1.139 3.185 24- , 4ì t . . f Narodnost venska kindisch 5 113 . • ,i "• ..- ) 16 4 1 > > * S i. 1 20 9 *. , •; ... 1 34 , 1 - .• 1 2 . . .. i •- •. . 5 1.326 " 2 " 35 20' ~ 7 " 10 4.f. 2 •'" • • tf * ostali • 1 1 9 1 3 1 ' • " 2 • 'r, 34 101 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Okrožje Celovec — dežela Velikovec St. Veit/ Gian Materinščina deutsch slowenisch deutsch u. slowenisch windisch deutsch u. windisch eine andere deutsch u. andere deutsch slowenisch deutsch u. slowenisch windisch deutsch u. windisch eine andere deutsch u. andere deutsch slowenisch deutsch u. slowenisch windisch deutsch u. windisch eine andere deutsch u. andere * Brez Židov. Nemških* državljanov 48.063 3.692 2.141 1.974 3.089 37 12 'т 16.360 ' 6.421 , 2.327 ' , 4.934 * • r , , 5.591 14 , 55.170 177 227 11 31 10 4 nemška 48.055 1.560 •2.088 1.902 3.080 33 12 16.337 3.078 2.261 4.751 ., 5511 10 t 2 55.170 149 225 10 31 7 3 Narodnost slo­ venska 4 1.123 52 64 9 1 23 3.030 65 158 14 1 2 ' 28 1 windisch 1 9 1 8 • 1 3 25 36 \ 1 1 ostali 3 •~ 3 • "' 1 3 1 Priloga II Štetje leta 1939: Podatki o narodnostni pripadnosti na območju dvojezičnega šolstva Občina Nemški* državljani Narodnost nemška slovenska windisch -S r— S slovenskim •3 občevalnim j. materinščino Koroška (skupaj) 299.537 291.652 Celovec (mesto) 52.279 52.129 Beljak (mesto) 23.935 23.900 Šmohor (cel. okraj) 18.465 18.390 Celovec-dežela 59.008 56.730 St. Veit/G. 55.630 55.595 7.715 135 31 72 2.253 29 106 4 1 3 19 2 64 11 3 6 4 102 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Občina ' "'." . Beljak-dežela VelikoVec P. o. Šmohor Brdo Blače Gorice St. Stefan P. o. Beljak-dežela Bekštanj Bistrica/Zilji Marija/Zilji Smerče Straja ves Podklošter Vernberk Št. Jakob v R. Kostanje Ledince "• Lipa Loga ves Rožek Vrba P. o. Celovec-d. Bistrica v R. Borovlje Medborovnica Slovenji Plajb. Sele Svetna ves Šmarjeta v R. Bilčovs skupaj ' z Zg. vescó Grabštanj Hodiše Kotinara ves Dholca Medgorje Otok Pokrče Radiše , Škofiče Št. Tomaž Trdnja ves' 'r Vetrinj ' Zihpolje v' Zrelec z, s P. o. Velikovec Dobrla ves • Galicija Globasnica ' ' Škocijan Žitara ves Nemški državljani . i 54.571 '-. 35.649 *• 1.313 '* 491 M 496 1.463 r ' 4.249' 620' 1.7431 ; 1.971 . 936 > 4.607 v, 2.229 . 3.624 905 1.191 1.037 1.519 581 .,.1.563 ' •,. 1.523 < :4.634 859 642 1.046 846 1.033 _ ^ ' 819 1.719 1 1.153 1.482 1.515 916"- 802 1.359 585. - 1.383' " 1.229 r 675 2.023 . 887 • 1.499,.- • 3.172 1.021 " 1.263 1.376 1.459 Narodnost nemška slovenska windisch 52.928 31.980 t 1.248 491 494- 1.456 L 3.863 588 1.696 1.965 867 4.562 2.186 3.064 854 1.083 1.012 1.323 ' 550 . 1.561 . •- 1.471 4.400 812 -498 -524 779 943 604 1.701 1.014 1.382 1.501 900 759 1.344 452 1.248 1.199 674 2.022 855 1.474 2.989" • 969 • 1.036 1.176 1.308 1.595 3.600 65 2 4. 386 32 47 6 69 45 42 . 560 41 106 25 196 31 . 2 52 232 ,.44 139 .- 522 67 90 215 13 139 100 12 16 42 15 133 135 30 1 32 . 25 182 52 223 200 147 12 ' 65 * 3 - t t • 10 2 1 3 5 5 2 1 .1 i I! 4 3 S slovenskim •% občevalnim j. "5 materinščino o 36 4 846 66 72 744 > 173 215 327 179 " 281 750 1 341 1.701 252 , 650 115 767 232 107 650 1 1.292 » 299 549 990 403 784 1.007 294 666 642 225 822 226 364 404 391 128 70 74 157 " ,: 198 1 1.995 650 984 1.402 1 1.324 103 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Občina . ' * * Г Bela Železna Kapla Bistrica/Pl. Blato Libuče Pliberk Suha Djekše Grebini Ruda Rikarja ves St. Peter/Vaš. Tinje važenberk Vovbre Velikovec Nemški državljani 2.247 1.172 1.818 1.343 1.104 900 1.483 3.020 1.403 1.672 • 1.228. ' 601' . 2.654 - 1.624 2.713 ч Narodnost nemška slovenska windisch 1.716 1.141 1.480 768' 791 842 1.344 2.859 1.346 1.439 1.125 582 2.596 1.540 2.626 ' 530 1 29 2 336 2 570 i • » 5 213 58 139 138 33 54 3 233 -» ' 103 I 19 . • 58 84. 73 . 12 13 СЛ O 2 S slovenskim občevalnim j. materinščino [ 1.651- 399 ,, 1.261 1.130 i, 769 252 :)" 910 '. 1.077 ' -i 1.491 697 ..; 831- 431 " 894 ' . 716 '• ; 497 Opomba: takratna občina Rikarja ves je številčno Vnesena v sedanje občine Dobrla ves, Globasnica in Žitara ves. , Priloga III ; . ' • • ' ^ Štetje leta 1939: starostne skupine prebivalstva po materinščini . < A. Koroška f t Starostna Nemški skupina pod 6 let 6—10 ' 10—14 14—16 10—16 16—18 L 18—20 16—20 20—21 21—25 20—25 25—30 30—35 35—40 40—46 46—50 50—55 55—60 60—65 65 dalje Skupaj držav.* 29.999 22.446 24.176 12.477 36.653 12.066 9.984 22.050 2.982 11.799 14.781 25.427 24.784 23.297 19.515 16.507 15.865 13.991 12.182 21.990 299.537 * Brez Zidov. Materinščina (občevalni deutsch 25.724 19.223 20.685 10.804 31.489 10.440 8.763 19.203 2.581 10.371 12.952 22.310 21.415 20.106 16.804 14.066 13.409 11.701 10.088 17.621 256.111 slowe­ nisch i.344 989 1.082 560 1.642 567 422 989 135 496 631 1.024 1.049 937 838 786 845 783 708 1.523 14.088 deutsch 'S ü. slow. 'Џ 562 468 510 246 556 253 175 427 50 260 310 586 696 667 583 514 492 454 ' 382 716 7.613 , 939 665 672 332 1.004 282 215 597 69 257 326 563 593 564 591 424 419 456' 428 932 8.305 * jezik) deutsch u. wind. 1.422 1.146 1.218 532 1.750 520 407 . ' 927 146 406 552 929 1.017 1.007 764 682 673 456 555 •1.163 13.175 .^ co ' O 8 6 9 3 12 4 3 7 1 9 10 15 14 16 31 35 27 11 21 35 247 slov. govoreči skupaj 4.267 3.268 3.482 i:670 5.152 1.622 1.218 2.940 400 1.419 1.819 3.102 3.350 3.175 " 2.776 2.406 2.429 2.279 2.073 , 4.334 44.708 / slov.- gov.» ..% 14,2 14,5 14,4 '13,3;' 14,0- 13,4 . 12,1- 13,3" 13,6 12,0 12,3r 12,1 13,5 13,6 14,2- 14,5 15,3 16,2 16,9 19,6 14,8 » 104 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 B. Deželno okrožje Velikovec Starostna skupina pod 6 let 6—10 10—14 14—16 10—16 16—18 18—20 16—20 20—21 21—25 20—25 25—30 30—35 35—40 40—46 46—50 50—55 55—60 60—65 nad 65 let Skupaj Nemški držav.* 4.251 3.217 3.299 1.548 4.847 1.384 1.066 2.450 351 1.312 1.663 ' 2.670 2.687 2.647 2.164 1.838 1.768 1.542 1.286 2.619 35.649 Materinšč. občev. jezik deutsch 2.024 1.524 1.603 734 2.337 619 519 1.138 165 656 821 1.381 1.238 1.243 1.036 806 745 612 479 931 16.360 slowe­ nisch 704 442 533 282 815 260 383 643 66 241 307 432 456 531 350 352 389 337 287 600 6.341 deutsch u. slow. 254 199 198 91 289 89 52 141 12 81 93 161 283 111 156 133 121 109 93 164 2.327 a 593 409 419 193 612 181 134 315 42 158 200 327 346 351 298 268 217 267 232 499 t.934 deutsch u. wind. 676 573 546 248 794 255 172 407 66 175 241 367 399 410 321 278 295 216 • 194 420 5.591 13 CO O 1- 1 1 3 1 1 1 1 5 16 slov. govoreči skupaj 2.227 1.623 1.696 814 2.510 675 741 1.506 186 655 841 1.287 1.484 1.403 1.125 1.031 1.022 929 806 1.683 19.261 slov. gov. % 52,3 50.4 51,1 52,6 51.2 55,5 69,5 61,4 56,1 49,9 50,6 47,4 40,3 30,0 41,1 56,1 57,8 60,3 62,6 64,2 54,2 Zusammenfassung DIE NATIONALSOZIALISTISCHE VOLKSZÄHLUNG IM JAHRE 1939 IN KÄRNTEN Verfasser analysiert die sprachlichen Daten der nationalsozialistischen Volkszählung in Kärnten im Jahre 1939. Obwohl diese Volkszählung mehr Kärnten Slovenen als die Zählung der ersten Republik ausweist, zeigt die Analyse, dass diese Daten nicht das objektive sprachliche Bild darstellen. Eine andere Besonderheit dieser Volkszählung ist die, dass die National­ sozialisten bei der Zählung für Slovenen die diskriminierende Kategorie »win­ disch« einführten. -Der Abhandlung sind Tabellen des Volkszählungsmaterials beigefügt. 105