Dolenjske Novico izhajajo vsak pííti^k ; ako L : jo ta ilau praznik, tlan po|n-ej. ; : CoTia jirti jo za celo leto (oii iipriia do aprii«) ii K, kíi [)o1 leta I'50 K. Naročnina /ft NeniOijo, Hosiio in druge evropske državo znaša ;1*.jO za Ameriko i-ÓO li. I>is(: in Ojy^lasi se plačujejo iiajnej. V.se (loi)ise, iiiiroČiitiio in nziiiutila sin'Pjoiiiii tiskarna J. Krajec nasi. Življenje po smrti. Sedanji čas s svojo resnoii» jt; iianilil inavsikatevegii nihn'ticža in lii'iizliožneža zopet moliti in vui'ovati. Ni'avni verski ini. je prišel zojiet nekoliko bolj v veljavo mej Ijuilstvoni, liotlisi doma, Imdisi /.iinaj na vojnem Itoljii. Ljudje ííntijo težo nesrečne svetovne vojske in obraOaJn se z novim za\i[n\njeni do Onej^a, ki nas zasluženo tepe. To s]io/,iianje hožje kazni je že velik vspeii sedanje vojne, ki pa Ijodc v pi'iliodnjilt ěíisili šc-le doseglo svoj višck. Haj je Ijilo človeštvo itak preveč niateiija-iistieno; dragocene (hiliovne čednosti in vrline bi knuihi že popolnoma izginile iz svetli. Vojska nam jiii bode Se nekaj obranila i[i njihovo velikansko vrednost bodemo zopet spoznali. In ravno mesec november, ki je namenjen resnemu pi'einišljevanju o minljivosti vsega posvettiegu in o nmimidjivosri človeške duše, je najbidj pripraven, (ia se zbiramo večkrat v dnbn in premišljnjemo večne resnice in se konečno po spoznani resniei globoko klanjamo vsedobremu in vseiiiodremn liogn. Vem, da bode preilmet prendšijevanja Vííd/io staro in vedno novo vpi'ašanje : o večnosti. — Da obsloja življenje po siin'tî, o tem pač nobeden panietoti in versko-intcligeiiten človek ne nioi'e dvomiti. 5ielel bi pač maisikdd, iiowebno i'e je njegovo Življenje bndobno.in njegovo (iejanje pi'c-grešuo, da bi ne bilo pravičnega Sodnika, ki boiie Človeka, njegovo nenmi'jočo dušo sodil enkrat po njenib delih, po njenctn zasluženju. Takšen Človek ne verjame rad na večnost i» ne iiii neiinirljivost duše in išče v svoji neveri tolažbe za svoj strah pred smrtjo. Ko bi mi ne imeli dovolj verskih dokazov, da jc življenje večno in da jo naša duša iienmrjoča, potem bi hilo pa bolje, da bi splob ne Živiili. Bvet bi bil marsikateremn pekel, lirez vere v večnega Boga bi človek nlkakoi' ne mogel spoštovati in izpolnjevati ne božjih, ne cerkvenili in tndi ne svetnih zapovedi iji postav in ne poslušal bi svojo dobre vesti. Nadnioč mo-goČiicjSega hi si v takem slučaju vse prisvojila, slabější in revnejši bi pa sčasoma poi)ol!ioma izginili. Ljudje bi živeli kot. živali brez namena in stregli bi le sel)Í in svojemn poželenju. Tak.sne in še strašnejše bi bile posledic-e, Če bi ljudstvo ne verovalo v pravičnega Boga in ne v nenmrjočitost duše in ne v vstajenje ob sodnem dnevu. -— I» kedo bi ljubil líoga, ko i)i iic imel ob enem vere v življenje iio snirtiV in vkljnb svoji neveri brezltožm^ž ne moi-e ntajil.i Boga, Bog oslane tndi nadalje in na vekomaj isti vsemogočni liog. lii ta rcsniea je vtisnjena globoko v srce in v dušo vsakemu kristjaiui, če jo hoče ali noče spoznati. In tako je že v čutilib naše duŠe dovolj utemeljena vera v večno življenje, ne da bi jo Še înorali iskali v nebesky ki'astiil) dokazih vsemogočnosti in vstvar-slva Božjega. — Pogan Cicero govori clo v svoji knjigi „O duši" tako-le: „Kako naj dnsa neha biti, čc se loči od telesa, ki ji je bilo le v breme V Se-lc sedaj, ko sc jc otresla telesne Inidne, se jtrav vspnc duša do svojega najvišjega namena —■ do popolnosti, katera jo npodobi angeljem in Bogu.'' — In zopet drug pogan trdi, da telo vsaeega človeka i^azjiade ])od u^ilivom mogočne srni'ti, toda dnša ostane in živi, kajti ona je iz Boga." — Neki grški pesnik pa piHvi: „Ttuše Itrc/.liožnih se potikajo jiod neb(Mii in na zemlji v groztiih nnikah in v trpljenju; duše pobožnih pa staiuijcjo v nebesih in pojtj velikemu JJogn hvalnico s slavospevi." — In če pogan s svojim razumom verujt; v življenje po smili, ali ne bodeš ti kot kristjan s tem večjo ponižnostjo spoznal in veroval lo od Boga samega razodeto resnico ? — Ob takem velevažnem iij prekoristnem premišljevanju snidli se bodemo kaj kmalu v duhu z našimi rajnci, osobito kev nas njihov predstojeći praznik na to naravnost opominja. — Spo m j n vseh ver ti i h d 11 S, ki bode v torek 2. novembra, je vpeljal sv. 0])at Odilo leta 998 in sicer najprvo v samostanih svojega benediktinskega reda. PoKneje je pa razglasila ta dan sv. katoliška cerkcv kot sopraznik jto celem svetu. Pomenljiv je dan veinih duš! Posebno letos ob čas» svetovne vojske imamo svete dolžnosti hvaležnega in udanega siioniina do našili umrlih, do bližnjih sorodnikov, kakor do prijateljev in znancev, ki so ali ])adli junaške smrti v boju, ali pa, da jim je ))resi',kala smrtna kosa nit življenja doma. Vsi imamo več ali manj pi'cdragih svojcev onki'aj gi'oba, s katerimi smo bili v življenju v tesnejši zvezi ljubezni, soroilstva in piijateijstva. Lti njihove duše pi'osijo pomoči od nas, posebno na vernili duš dan, ker dol)ro vedo, da jim mi lahko pomagamo. Torej usmiliijio se jih in ]iriskočimo jim na pomoč s sv. mašo, z molitvami, z odpustki, z milodari, s postom! lislišimo ndli glas njihove jti'ošnje! — Jlorda čez let^o in dan tndi tebi venčajo hladno gomilo, tudi tebi že prižigajo v mrzli bnrji lučicc ob tvojem groSin in zraven molijo tvoji ljubi za blagor in raj.ski pokoj tvoje duŠe! ... Prav ta dan in ves mesec novemlier naj nam zvoni opomin v naši duši : „Kar hI ti i'ad videl, da bi ljudje tebi stoj'ili, isto stori tudi ti njim z enako ljubeznijo!'' Podpisujte tretje vojno posojilo! Priiiravljenost vojske zahteva ogromne denarne žrtve. Ako naj naše čete uspcšJio nadaljujejo vojno in nam slednjič pribore zaželjeni tiiii', jc treba, da pi'eskrbimo državi denania sredstva, ki jili neol)hodnoi)otrcl)uje. Bo sedaj se je di'žava (îvakrat obrnila do prebivalstva, da mu dá potrebna denarna sredstva. Izdala je obakrat vojno posojilo. Uspeh podpi.sovanja posojila je bil obaki'at sijajen. Pokazali smo vsemu svetu, da je naša gospodarska sila ravno tako nei)rc-magljiva, kakor je nepremagljiva moČ naših vilili čet. Up naših sovražnikov, da nas gospodar.sko uničijo, je ostal prazen. Sedaj se obrača drŽava tretjič do zvestega i)rchivalstva, da preskrbi denarna sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje in srečno završitcv krvave borbe. Tudi to i)ot si hoče država pj'eskrbcti potrebni denar z vojnim posojilom. Podpisovanje tretjega vojnega posojila se je prav kar pričelo în bo trajalo do 6. novembra 1915. Uspeh tretjega vojnega posojila mora biti še sijajnejši, kakor je bil uspeh prvih dveh posojil. 1'okažimo sovražnikom, da jc naša trdna in neomajna volja, vztrajati do si'cčnega kotica. Sijajen uspeh dosežemo le, ako bodo prispevali vsi sloji. Nihče ne sme zaostati, vsak mora prispevati po svojih močeh. Tudi kmetovalec pi ispevaj kolikor moreš ! Dižava jamči za posojilo z vso svojo gospodarsko in iinančno močjo. 1'osojilo, ki jamči zanj cela di-žava, je najbolj vai'uo posojilo. Kdor podpise vojno posojilo, najbolj varno naloži svoj deiiai'. Zatorej naložite svoj denar v vojnem posojilu! Ne zakopavajte ga, temveč naložite ga varno in dobičkanosno! — Poi'abite svoj denar za vojno posojilo! Za tretje vojno posojilo izda država obveznice, ki sc glase na sto, dvesto, tisoč, dvatisoČ in desettisoč kron. Podpišejo pa se tudi lahko deleži v zneskih iň kron, 50 kion in 75 kron. Najmanjši znesek je tako nizko odmerjen, da lahko jiodpišc vojno posojilo tudi tisti, ki ima samo malo ]>riJiiankov, Za vsakih podpisanih 100 K je treba vplačati samo 93 K GO h. Ker pa povrnejo nabiralnice in banke, ki sprejemajo prijave za vojjio jiosojilo, vsakemu pod-pisalcu '/.//o, to je: TiO v za vsakih podpisanih 100 K, ti'eba je pi'avzaprav vplačati samo 93 K 10 h. Kdor plača torej za vojno posojilo 93 K 10 h, temu povrne dižava svojčas cclih 100 kron. Za posojilo plačuje država od 1. okt. 1915 naprej 5Va"/une obresti. Obresti se plačujejo od podpisatiega in ne samo od v resnici \ plačanega zneska. Kdor dá svoj denar za vojno jiosojilo, dobi za vsakih vplačanih 93 K 10 h na leto cclih 5 K 50 h obresti. Vojno posojilo vrne država najkasneje do L oktobra 1930. Najkasneje v 1 b letih dobi povrnjen denai', kdor ga je posodil za tretje vojno posojilo. Prijave za vojno posojilo spi'ejemajo poštna hranilnica na Dunaju in njene nabiralnice, to so; pošliii uradi, dalje vse državne blagajnice in davčni uradi in LISTEK. K očetu. 5;ivel je reven vdovec. Šestleten sinek mu je bil edino veselje na svetu. Skrbel je zanj noč in dan. Najti pa tudi ni bilo pridnejšega in ubogljivejšega otroka. V vas pride novica, da se je vnel boj. Nekega dne jirinese poštni sel veliko pismo. Cesar je klical na boj nektere va-ščane, med njitiii tudi siromaškega vdovca. S težkim srcem sc je poslovil od svojiiga otroka, kterega je moral izročiti tujim ljudem v osk)'bo\anje. Bilo je ])ozno v jeseni. Sticg je na-letaval, in kavke so krožile po zraku. Zoiiet pi'inese poštni sel veliko pismo. Vaški župan ga prečita in reče Ivami: „Oče se ti ne vi-nejo več; ostali so na bojnem polju." Dečku nočejo te besede v glavo; ni jili popolnoma razumel. „Zakaj se ne vrnejo zopetV Zakaj so ostali na bojnem ])olju ?" mislil si je v svoji nedolžnosti. „Saj jim nisem nič hudega storil, da me zdaj nimajo več radi," Skrivoma so mu tekle solze po licu, in globoko v srcu ga ,jc bolela ta vest. Doslej je dan za dnevom molil za ljubega očeta, da bi nni ga nebeški oče j)nvedel vendar skoro domu. A zdaj jia je slišal, da očeta nc bo veČ, da je ostal daleč tam na jioljn. Soluce je zašlo. Bila je temna noč; sneg jc padal gosteje in uu'zel vetď jo jel pihati. Po hranm je že vse spalo, samo ubogi deček ni mogel zatisniti očesa. Srce mu je posl-ajalo vedno nemirneje. Vse njegove misli in želje so bile pri očetu. Zdajci mu šine Čudna misel v glavo: „K očetu! Poiskati jih hočem, in ako bi bili tudi na konitu sveta!" S [lostelje skoči, obleče si hlačice in suknjico, obuje čeveljčke, dene kapico na glavo in hajdi na pot k očetu ! Stopi iz hiše. Po vasi jo nki'ene, saj je tudi oče šel na tisto sti-an. Zunaj vasi je stala ka])elicii, pi'i kteri sta z očetom molila skoro vselej, kedar ju je imt vodila mimo. Tudi nocoj poklekne deček na mrzli kamen ter moli molitvico, ktero ga jc naučil oče; Ljubi atiff-e^, varuh moj, prosim te, i)ri meni stoj ! lirani me, nesreč, ticz^iod, spretiiijaj, Cnivaj uic povsod, drži roko nad menoj! Ubogal botlem vsakikrat, molil k tebi vedno raci. Ljubi angeli, varnb moj, varuj tudi me nocoj ! Odmoiil je deček. V tem hipu se je zaiskrilo v kapelici, zasvetila se je modra lučica, in deček jc Čut uiilodoneče besede: „Kam te vodi pot tako pozno, moj deček „K očetu moram", odgovori Ivan. „Odšli so nekam dalcČ, daleč in se ne vrnejo več, Bog vé, kaj se jim je pripetilo." „Pojdi za nn;noj", pravi mu skrivni glas. „.laz vem, kje so tvoj oče.." V zraku je plula lučica, in deček je hitel za njo. (.iosteje in gosteje je jtadal sneg, glasneje in glasneje je pela burja svojo mrzlo j)esem. Lučica je i)lula vedno dalje, dalj«. ;Mirno, tako mirtio je bilo dečku jiri srcu. Dolgo sta že hodila. Dečka so jele zapuščati moči. Nogo so mu bile težke, utrujenost je čutil po vsem telesu. Ustavi se, „Ne moi'cm dalje", reče ves upehan, Lučica splava nekoliko korakov s pola in tajni glas mu veli: „Tukaj sedi! Pii tebi hočem bdeti," Deček uboga ter čuti pod seboj rahel, suh mah, Crez nekoliko nasloni tudi trudno glavico nanj in sladko zaspi, Solnce je že sijalo, ko se deček vzbudi. Poleg sebe zagleda angelja, ki se mu prijazno nasproti smehlja, „Ali res hočeš k očetu?" vpraša ga angelj. „K očetu, k očetu!" vzklikne Ivan ter stoji že inipravljen na pot. Nisla dolgo šla, ko prideta do velikega |)rei)ada. Nobena brv ni vedla črezenj. Dna nista mogla videti, taka je bila globočina. Temno je bilo v njej, solnčni žarki ni.so mogli do nje, „Ttt dol vede naju jiot, reče angelj ter pogleda dečka; a na njegovem licu ni bilo videti niti sledu o strahu. Lahno prime angelj dečka ra roko in že sta plula v temno globočino. Zopet jc bila črna noč krog njiju. avstro-ogrslca lianka. Pa tudi vse dfuge Ijanlic, liranilnicc iii zavarovalnico smejo srodovati pri podpisovanju vojnega posojila. Kdor liočc pudfiisati vojno posojilo, naj gre k najliližnjeiiui poštnemu ali davC-neniu uradu, ali k jiajbližjenui doiiiaieinu denarnemu zavodti. Pri vseh teh nabiral-nicaU dobi bj'ezplaaio tiskoviiu) za prijavo posojila in ])a tudi .navodilo, kaj iiUL je storiti, da jtodjjise vojno posojilo. Vojno posojilo i)odpiše lahko tudi tisti, ki ima samo vrednosttie [lapirje iti nobene gotovine. Avstro-ogrska banka in vojna ijosojilnica na Dunaju dajeti na vrednostne pajiiije (^di'žavne obveznice in druge pajiirje) pi'edujme v namen, da se ž njimi podpiše vojno posojilo. Kdoi' želi zastaviti vrednostne papii'je aH najeti })osojilo na svoje zemljišče, da si s tem omogoèi nabavo vojnega posojila, naj se oluiie do najbližjega denai'iiega zavoda, ki mu bo radevidje vse pol.rebno preskrbel. ilarsikateri kmetovalec bi rad pod-l)isal vojno posojilo, iiooe jta dati iz rok svojega denarja, ker se boji, da ne bo imel gotovine, kadar bo treba preurediti posestvo, prezidati hišo in nakujiiti živino i. dr. Tndi ta bojazen ni na mestu. Avstro-ogrska banka, vojna posojilnica in pa tudi druge banke dajejo proti zastavi vojnega ))osojila ])redujmc, in sicer po uradni obrestni meri, ki je za nižja kakor pri drugih pi'edujmih. Bodimo hvaležni svojim četam, ki branijo našo svobodo in grudo, ki jo obdelujete, ter jim dajmo, kar potrebujejo, da morejo vztrajati na svojem težkem mestu. Podpišite vsi vojno posojilo! Sosed navdušuj soseda; med vami naj ne bo omahljivca! Vsak prispevaj, kolikor more in kmalu nam zašije soince sreče in miru. DomaČa pijača ali petijot. (jlasom vinskega zakona sme vsak vinogradniški posestnik izdelovati lietijot ali domačo^' ))ija(io. To je gotovo tudi najbolj gos])odarsko izkoriščenje vinskih tnipin zlasti letos, koje vino jiredragoceno, da bi ga dajali delavcem. Kako se pripravi dober ))etÍjot, je bilo že na tcin mestu kakor tndi pri raznih predavanjih neštoviloki'at pojasfijeno in je gotovo vsakemu nuirljivemn vtJiogradniku znano. Manj znani ])a so predpisi glede izdelovanja in spravljanja petijota. Da se tedaj gospodarji izognejo kaznim, jih opozarjam na sledeče. Na podlagi vinskega zakona in naredb k istem, zlasti pa iiovcjse in tiianj znane naredbe c. kr. kmetijskega ministerstva z dne 18. marca 1914, št. 12.2G4, je dovoljeno izdelovati petijot ali domačo pijačo le iz' tropin lastnega pridelka, ne ])a iz ku])îjenili ali podaijenili tropin. Petijot smejo izdelovati tedaj samo vinogradniki in še ti le za domaČo porabo to je člane i'odbine, za družino, posle, nastavljence in delavce, ne pa za ]) ]' o d a j o. izdelati sme vsak !e toliko petijota, da ga ne pride na osebo in dan več kot d v a 1 i t r a. 1'rositi za liovoljeiije, da se sine petijot izdelati ni treba, pač pa se tuora izdelovanje petijota n a z n a n i t i pri pristojnem krajném iiredstojniStvii (županstvu) in sicer teko m osmih dni po pričetku izdelovanja. V tozadevneiii naznanilu je treba navesti množino izdelanega petijota, kakor tudi število oseb, za katere je namenjen. Pri tem se je ozirati na spremembe v Številu teh oseb v celem leta in je tedaj najbolje, navesti povprečno število oseb, za koje je petijot namenjeii. Krajna predstojništva (županstva) imajo došla naznanila vpisati v posebne zaznamke in od teh tedensko predložiti prepis C. kr. kletarskemu nadzorniku. C. kr. kletarski nadzornik za Kranjsko je začasno g. Viktor Skubec v Celovcu. Ta ima tudi pravico kleti vinogradnikov, vinotržcev in gostilničarjev pregledovati, ali odgovarjajo vina vinskemu zakonu. Posoda, v kteri je petijot spravljen, moi'a biti na sprednji strani zaznamovana z razločnim, neizbrisljiviin, ležečim ki'ižem X úl ob enem z napisom, ki je v dotičnom kraju za i)ijačo iz tropin običajen (petijot, domaČa pijača, delanec itd.). Kdoj' se i)regreši proti tcin predjiisom, tega zadene kazen, ki jo odmeri iiolitična oblast prve stopnje (c. kr. okr. glavai^stvo) v izmeri denarne kazni do 1000 K in napoi'a do enega meseca. 1Ï. Skalický. NaroČila na umetna gnojila. Zadnji Čas je, da se pobrigamo za umetna gnojila in da naročimo sedaj, kar nam je treba. V zadnjem času je zmanjkalo ttuH že kostne moke tako, da je dobiti samo Še kalijev superfosfat in kalijeva gnojila (kajnit in kalijeva sol). Za na.s postane sedaj važen posebno kalijev superfosfat, in kdor ga želi dobiti, ga mora nemudoma naročiti. Kalijev superfosfat je mešano gnojilo in obstoji iz stiperfosfata in iz kalijeve soli. To gnojilo ima 8 do 127o v vodi raztopne fosforové kisline in 4 do 10% kalijeve soli. Kmetijska družba ga prodaja z 9% fosforové kisline in 9"/o kalija po ceni 14 K za 100 kg. ICer ima to gnojilo v sebi tudi kalij, ni treba nobenih kalijevih gnojil posebej kupovati. S kalijevim s u per fosfatom gnojimo podobno, kakor če bi gnojili s superfosfatom, kakoršnega rabimo tako radi za ajdo, in s kalijevo soljo. Kalijev superfosfat ima lahko l azlopne redilne snovi. Zato ga je J'abiti bolj za s])o-mladno kakoi' za jesensko gnojenje, tedaj oh času prve rasti. Pri manj odstotnih superfosfatih, kakor je kalijev sui)eri'osfat, moramo še bolj lui to gledati, da jili rabimo ob času rasti. Ker je pa zaloga tega gnojila omejena in je utegne do sjroniladi zmanjkati, je potrebno, da ga že sedaj nai'očimo, kajti v iirvi spomladi ga je treba raztrositi po naših travnikih in deteljiščili. Za en tiiernik jioserve i)otreiitijemo povprek 50 kg kalijevega superfosfata, za eno oi'alo tedaj 250 kg, za en hektar okroglo 500 kg. Će račtniimo, da nas stane 100 kg z vsemi stroški vied 15 K, nas velja gnojenje enega orala ííTK 50 li, ozir. enega liektarja 75 K. Kmetijska podružnica novomeška se je obrnila na vsa žii))anstva svojega okoliša s prošnjo, da nabero naro,čiia od strani gospodarjev, kaj I i naša skrb mora biti sedaj tudi ta, da vzdržujemo ])o možnosti rodovitost zemlje, dokler se da tudi s jio-niočjo umetnili gnojil, in da se ne strašimo stroškov za tako gnojenje, doklci' se nam izplačajo. U. DomaČe in tuje novice. Tri sv. maše na vernih duš dan. Po apostolski konstituciji papeŽaJíenediktaXV, z dne 10. avgusta 1915,, sme v.sak kat. duhovnik na vernili duš dan opraviti tri črne sv. maŠe, ki jih naj mašuje na sledeče namene: 1. na namen itiašnika samega, 2. za vse verne duše v vicah in 3, na namen sv. očeta. Po tej novi odredbi, ki jo moramo zlasti v sedanjem vojskinem času, ko smrt tako obilno kosi, veselo in hvaležno pozdraviti, se bo tuiH i'ed službe božje ta dan v kapiteljski ccrkvi malo spremenil. Na Vseh svetnikov ostane kakoi' lansko leto. 01) polu treh je sv. rožni venec, litanije M. 13, in zahvalna pesem za sklep rožnivenske ijobožnosti. Potem so večernice za mrtve, procesija na pokopališče in tam običajne molitve za mrtve. Ob'i)olu sestiii zvečer je pridiga in po pj'idîgi se molijo v cerkvi vsi trije deli sv. rožnega venea za duše v vicali, Na vernih duš dan je pa prva sv. maša ob 5., nakar slede sv, maše ena za drugo. Ob 8. so slovesne hvalnice in nato slovesna sv, niaša. Na pokopališču se bodo maševale tudi tri svete maše. Začetek ob polu sedmi uri, Pater Janez Žurga. preč. gospod vojni kurat, jo došel za štirinajst dni na dojiust iz severnega bojišča, na katerem se nahaja v raznih krajih že od začetka vojne. Stanuje v tukajšnjem frančiškanskem samo- stanu kot prisrčmt ljubljen gost. To je oni gospod dopisovatelj in severnega bojišča, kateri nam je že toliko lepili in zain'mivili vojnih Črti<; vposlal za „ Doi, Novice" v prijetno I'azvedrilo in za katere dojnse smo mu vsi od srea hvaležni ter ga prošitím za nova poročila, kolikor mu bode ilojniščal dragocen Čas. — Žalibog, da nas že 1, novembra zopet zapušča, da se vrne nazaj na liojno polje izvrševat svoj vzvišeni poklic in cilj: v tolažbo bolnim in ranjenim vojsčakom ter v dušno pomoč umirajočim iiojeviiikimi. V slovo ga naj spremljajo naše odkritosrčne želje; da Vsemogočni ohrani našega preČ. g. kuřata Še nadalje tako zdravega, čvrstega iii zadovoljnega, kakor ga občuihijemo sedaj, da bi se kmalu viiiil nazaj čil in srečen s sladko zavestjo, da je žrtvoval kot duhoven in kot vojak vse svoje telesne in duševne zmožnosti v Čast liožjo, za blagor vere, cesarja in domovine. Na srečno svidenje po pridobljeni, velečastni zmagi Avstrije! Pogreb umrlega g, Jakob Ažmana se je vršil v nedeljo 24. oktobra zelo slovesno ob veliki udeležbi prečastite duhovščine pod vodstvom iiiilostlj. gosp. prošta dr. Seb, Elberta, velecenjenih gospodov profesorjev in uradnikov, dijakov in ob miio-gobrojnem spremstvu meščanstva iz vseh slojev in tudi občinstva iz okolice. Umrla je v Novem mestu v nedeljo 24. oktobra zjutraj občeznana gospa Ana Wagner roj. Ivral, po dolgotrajni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 7(j. letu svoje starosti. Ranjko so ])oložÍIi v torek popoliulne v grob zraven njenega soproga g. Fr. ^^'agnerja, bivšega c. kr. pisarniškega ravnatelja jiri okrož. sodiŠČn v Hudolfovem in C. kr. domobranskega stotnika, ki je bil več let tudi stotnik uniform, meščanske garde v Novem mestu. Naj počivata v miru drug zraven druzega, dokler jih ne zbudi glas Sodnika k večnemu življenju! Umrla je dne 18. oktobra v (ienfu po livatki bolezni preblagoi'odiin gospa Emilija S C h ! C S i n g C ]■, mati, stara mati, prababica in tašča veleči.slane i'odbine Goriany na Ruprčvrhu. Pokojnica je bila tudi v Novein mestu dobro znana in vsled njene Ijubez-njivosti obče spoštovana. Naj počiva v miru ! Bridko prizadeti velerodni rodbini Coriany pa naše sožalje! Odlikovanje. Za vspeSno delovanje pri Rdečem Ivrižu v Novcjii mestu so bili odlikovani s srebrno kolajno in sicer gospe in gosjiodične: liertsche Olga, Clarioi Marija, Ekl Gizela, pl. Garzarolli Ivana, Ipavitz Ljudmila, Kos Avgusta, pl. Mazanec Marija, Opitz Clara, Hogina Matilda, Slane Ana, Řegula Leopoldina, ToporiŠ Ema in Žitek Jakobina; nadalje gospodje: dr. lleller Kamil, KalčičLudvik in o.VavitotiČ Polikarp. Oklic. Zima se bliža, sveže sadje ])ri-manjkuje, vse bolnice, v katerih so ranjeni Daleč tam v daljini se začenja nekaj svitati kakor zora v mladem jutru. Majhen hrib jima še zapira pogled; ovinek krog njega, in glej — pred njima je čisto drug, nov svet, Pred seboj vidita daljno ravnino, ktero zapira na nas])rotni strani visoko in strmo skalovje. Angelj postavi dečka na zemljo. Vsa ravan zeleni in duliti, kakor v najlepši pomladi. Uglajena stezica je hitela po dolini. Napotita se po njej. Ivan gleda na desno in levo, Z vsakim korakom vidi nekaj drugega, lejiega in zanimivega. Tu stoji lep vrt, v ktererii cveto Jiajlepše cvetličice; tam zopet sadovnjak, poln sadnih dreves, na ktcrem je obilo raznovrstnega sadja; tu jirijeten log, iz kterega zveni milozveneče petje ptičic. Zdaj prideta do velikega ti'avnika. Kaj vidi tukaj dečkovo oko y Množica dečkov jednake velikosti in starosti z našim Ivanom se igra in ))0-skaknje po cvetni livadi. A ko uzró naša lioiiotnika, pribite vsi z veselim vriskom k njima. Lica se jim smejijo v mîadostnem veselju, glasno pozdi'avljajo našega dečka, rekoč: „Kaj ne, da ostaneš pri nas? Glej, kako veselo je med nami ! Igrali se bomo po travnikih in logih, tekali od vi'ta do vrta ter pevali prelepe pesmice." Obkrožili so dečka in angelja, iirijcH drug drugega za roko in se v krogu vrteli okoli njiju ter živo peli pesmico, daje donelo tja po cvetoči dolini. In zopet so sto'i)ili k njima ter ju vedli po duhtečih travnikih in štniiečih logih. Čudno je bilo pri srcu našemu dečku, 8ti'mel je nad vsem, a bil je nem. Pozabil je vso trpljenje. Ali je morebiti tudi pozabil očeta? ... In že so se mu jele oČi svetiti od veselja, in lice mu je gorelo. Za roke so ga držali dečki, z njimi je hitel, z njimi se veselil. Opazil lia ni, da je izginil njegov doseilanji zvesti spremljevalec. Soince se je pomikalo proti goram. Vcs(!la množica je prišla do malega vira. Krog njega so stale posteijce, postlane z rahlim itiahorii. Sredi vira se je dvigala iz belega rnramoi'a izklesana podoba našega odrešenika. Ravno je soince zahajalo. Vsi obkrožijo virček, pokleknejo ter dvignejo roke kvišku. Rahlo in ponižno zapojó večerno molitvico. Sivi tiD'ak je jirepregel dolino. Svetle zvezdice so /.alesketale z nebá. Mirno leže vsak na svojo posteljco, in črez nekoliko so spali sladko. Tudi Ivan je našel prazno posteljo ter legel na-iijo. A spanec njega ni mogel zazibati v sanje. Vsi dogodki današnjega dne so mu vstajali v duši. Zopet je gledal duhteče vrte in livade, slušal vesele pesmice dečkov — daleč, daleč za njimi, kakor v sivi megli, ugledal je bledo podobo svojega očeta. Stresel se je po vsem telesu. Skočil je s postelje ter pokleknil. Polglasno je začel moliti: Ljubi angelj, varuh moj, proaiiti to, i>ri iMciii stoj . . Dalje ni mogel. Solze so mu zalile lice, na ves glas je zajokal. Tu mu dene, nekdo roko raiilo na glavo. Pi'ed njim je stal angelj ter mu rekel: „Klical si me, in pri-bitei sem, Povej tiii, česa želiš?" „K očetu!" vzklikne deček, Angelj mu pravi: „Veruj mi, deček, huda in težavna je jiot k očetu. Mlad si še, in doba še tebi ni jiritekla, da bi mogel po tej pot-i. (ilej, tukaj jia ni trpljenja, marveč vekovečna pondad in radost. Ostani rajši tukaj; ne bo dolgo in združen bos z očet-om." „K očetu, k očetu!" ponavlja Ivan ter proseče vzdigne roke. „Idiva torej!" odgovori angelj. Tilio je bilo krog in krog. Nobena sapica ni pihljala jm speči ravnici. Dolgo sta hodila, .tutranja zora se je rudečila, ko dospeta d. Reclibacii. Za Rdeči Križ daruje neimenovani 10 kron, kateriii nadučitelj v p., g. Fi'iiiic Dulai', kot ostanek neke terjatve, ni botel prevzeti. Šolsko leto 1915/16 seje na novomeški gimnaziji začelo 19. oktobra v prostorili frančiškanske dešk^i Šole vsatiiostanu. ňrirje razredi imajo pouk dopoldne oti S. do 1 ure, drugi Štirje razredi pa pojioldno od 2. do 6. ure. Vpi'vi i'azred je vsto[)ilo 45 tiČonccv. Premeščeni so iz Novega mesta sledeči gospodje uradniki c. kr. avstrijskili di-žavnib železnic: ]\laks Iv 1 o d i Č vitez Sal^ladoski, višji komisar, direkciji v Trst, sedaj v Ljubljani; -Maks Madlspergei-, višji rcvi-dent, dirck<;iji v lanc; Robert We(!k, komisar, direkciji severozahodne železnice; Oto Ko vari k, komisar, direkciji na Dunaj; AItVed H a us suer, komisar, direkciji v 1'iisen ; Ferdinand Volf, višji kotiiisitr, gi'a(ib(;nemu vodstvu v fipljit ; Alfi'cd Cliat, višji komi.sai', direkciji na Diinaj; Emanuel liiinig, revideiit, direkciji v Olomut^. Tretjega vojnega posojila je podpisalo pri hranilnici in posojilnici v lúuidiji zraven njenega lastnega podpisa za 3u,0{)0 kron še dosedaj 14 strank v skupnem znesku i L5. Vojak se nahaja v Raropuli v Vjatski guberniji l)lizu Urala. Na srbskem bojišču je jiadel Novo-meščan -lanez Fischer, iïil je siti znane rodbino Fischeijeve na iîregu. Naznanil je 19. oklohi'a 191.5 smrt starišcm vojni kiirat Honiarold, Ta jo tudi poslal denar, ki ga je pokojni imel Še pi'i sebi in ga ]iajhrže pj'ed smrtjo izročil kuratu s i)roŠnjo, naj ga pošlje slarišeni. Doma v Gor. Lokvici pri Metliki zapušča ženo in iri otročíce. Pred 14 dnevi, t. j, 12. oktobra, je poslal ženi So razglednico iz lîosn. Broda, kjer jo celo diužino zadnjikrat ]iozdiavIjal j)red odhodom na bojišče. Pi'iporoCamo ga znancem v molitev, liodi ti lahka srbska zemljica, kjer čakaš vstajenja, ko te bo poklical večni Soilnik! Iz severnega bojišča 14. oktobra 1915 i)iŠo neki gospod svojemu prijatelju sledeče vrstice : „Dj-agi ])rijatelj ! Nenavadno nakljuiij«! Danes zjutraj sem Ti na vojmi-poštni (lojiisnici po])ravil obče vzdrževano vest, (la jo jiadci na bojišču tvoj učenec praporščak Lovi'o Jv a s te 1 i c. Naznanil sem Ti, da je živ in zdrav. Žal, da to sedaj ni več ros. Komaj setu dopisnico odposlal, je bil Jvastelic zadet od sovražtiega šrapnela naravnost v glavo in je takoj izdihnil. Sedaj leži mrtev, zavit v šotorsko platno na ])ohočju sobičiuíga giića, Zvonovi tiui ne zvone, samo naši in tudi sovražni to|)ovi mu mogočno pojo zadnje slovo. Z griča, na katerem sedaj leži, je lep pogled tja doli v Šii'oko Rusijo, pod gričem pa se lesketa velika ukrajinska reka. Ta prijazen grič so izbrali fatitje za zadnji dom svojim tovarišem, ki so padli v poslednjih dneh in za one, ki bodo še padli v prihodnjih dneh. 15 svežih grobov je tukaj, v katerih mirno spe kranjski .Tanezi. V raztiih kotih kranjske dežele so se rodili, sedaj mirno počivajo drug poleg dnizega. Angelj se ustavi in pravi; „Deček, ni še prepozno, ali se hočeš vrniti ?" „K oeetu!" zaŠepotal je Ivan, in zopet sta šla dalje. Solnce se je jelo nagibati. Jedno skalino še imata pred seboj; bila je strma, kakor še nobena doslej. Le počasi sta se potiiikala ])o truda])olni stezi. Ivan Čuti, da mu naproti piše iiu'/la sapa. Moči mu pešajo, noge ga še komaj nosijo. Zdaj sta na vidiu goiovja. 8olnce je zašlo; sivi itu'ak je legel na zemljo. Zvezde so tuigljale na nebu. Ne daleč pred seboj vidila majlino ravnino; sneg iti led jo je pokrival. Sredi doline jo stala vas. „Poglej proti vasi", reče angelj. „.\li vidiš i)red njo visoko drevo?" Ivati prikima. „Onili [uijdova očeta." „Moj oče!" zašepoče deČek in veselje mu ])okrije lice. Prideta v dolino. Mraz je pritiskal, in ledena burja jiiua jo brila naproti. Prideta do drevesa. Pod njiiu vidi Ivan velik križ. Angelj mu reče: „Končana je najina pot", ter položi svojo roko na dečkovo glavo. „Sedaj semkaj h križu." Ivan stori ; glavo še nasloni na božje razjielo. Zdaj ni več čutil utrujenosti, ne Itolečino, ne mrazů. Zdi se mu, da leži v topli izbi na mehki blazini. Oči zajtrc . . . \ teta hipu začuje jiolog sebe znan, premil glas, rekoč: „IvanČek moj, kaj si res iirišel k meni?" Neskončjio j'adosten odpre deček oko ter vidi kakor v mogli ljubljenega očeta svojega. „Glej, tu je moj dotii ; miren je in tili. Tudi ti ho.š ostal pri meni. Oj, le sladko spanOkaj in snívají" Pritisnil je oče k sebi svojo (lete, božal ga po mrzlom licu . . . Pod visokim križem počivajo trupla hrabrih vojakov, ki so padli v boju za dotnovino . . , Druzega dne, na dan vernih duš, šli so zgodaj ljudje mimo v cerkev, da opravijo pobožnost za blagor duš svojih rajnih. Na grobu zapazijo dečka, ki je zaspal v nu'zli, sneženi burji večno spanje na grobu svojega lireljiibťga očeta ... a njegova nedolžiui dušica je splavala z očetovim duhom v rajsko dotnovino . . . Največ je Gorenjcev, dva sta Dolenjca; Alojzij Vertar iz Podtunui in Matija Pucel) od nekod iz ribniške (iulijie. Sredi im^d njimi bo ])očival pra[iorščak iCasielic, tovariš v siiu ti. Dva vojaka tiiu že koidjeta jatmi: pogreb ho danes popoldmí; mom; ne ho zraven, kor moram s svojiDti možtiii nekam driigatii. Tudi kar je pcvccv Uramlovcga omizja iz .hidetiburga tukaj, mu Jie hodo iimgli zapeti v slovo pesmic: Gozdič je žo zelen , . . Prišla ho [xmilad zelena . . . Oldaki so rudeČi . . . Preveč so iiašo jjovce 1)0 celi fronti razkrojjili. Kastelca stno vsi radi imeli; bil je tako tih iti skromen. 1'ač zasluži, da bi !iiu v doiiiačetii dolenjskem časopisu spisal kedo primenui nekrolog, tiiladini za vzgled, saj je on v izpoltijevanju svoje dolžnosti daroval domovini vse, kar je itnel — svoje življenje! — Bodi iini lahka tuja zetnlja in njegova blaga duša naj vživa večni raj! Vernih duš dan. v teku so dnevi mrjoče narave, v snogu leskeče se gor.ski greben. Senčnati logi .so zdaj goličave, zemljo ol)jela je tužna jesen. jMrtvo so cvetke, samo krizatitine svužo na mnogih grobovih cveto. Cvetke, ki v srcu hude mi spomine, v kterih tolažbo dobivata sladko: Gledata juirodo, iiretnišljam turliČc; prvo zbudila ho topla pomlad, drugo pa A''eČni iz groba pokliče . . . torej tli smrti brez radostnih nad. Mrtve so cvetke, a ne krizantino, ktere zdaj gledajo smiti v obraz... Mene pa i'adostrua itu'seî ju'ešine, čoš, krizantina postanem še jaz. ili'eli, umreti, je grenka usoda, toda jaz smrti okusil ne bom. Rajše se v veri oklenem Gospoda, on mo privede v nesmrtnikov dom, Br. Gcrvazij. Kako se godi vojnemu kuratu gospodu Turšiču? Svojemu prijatelju-sošolcu gosp. iiambiču, žu]). uprav, v Preloki, poroča vojni kurat g. Tiu'Šič z bojišča dne 29. sei)tbr. : „Dragi! Sicer ne vem, kaj sem Ti zadnjič pisal, a toliko vem, da sem Ti že malo namignil. V prvem hipu si uganil, a potem so Te zmešali „Dfijestei'ski junaki" v Tvojih domnevanjih. Veš, Jožek, ob Dnjestru sem z užitkom prebiral stari „Z ognjem in mečem" se vse drugače bere v pokrajinah, kjer se roman vrši, in šo poleg tega v ognjih in z meči — a zdaj pa še z večjim užitkom prebiram na isti način Baumbachovega „Zlatoroga". Saj si ga že bral, ne? Če ne, le sezi po njeml Ampak ta idilični epos pa vojska ■—• to ne gre skupaj. Siccr so po večini naši vojaki v plezanju trentarski lovci, toda ta šum in tuljenje topov mod pečinami jo le iiremodorno in prehudo. Boga hvali, da tlčiš ob „romantičnih" bregovih Ivulpe. Kaj vse mora človek tu prestati ob največjih nevarnostih! Poleg skalnih prepadov pa še sovražni ogenj, skozi katerega moraš iti, čc hočeš obiskati svoje ljudi. Stanujem do 1700 m visoko v svojem „farovžu", ki so jni ga pa podrli, da tiii postavijo Ijoljšega. Ko Ti to pišem, setu v ozki leseni bajti — no, pa je bil „farovž" tudi lesen — strašno dežuje, da vso skozi sti'ebo curlja, jia sem še vesel. Kaj pa fantje, ki čuvajo kakor orli svoj dom nad 2000 m visoko brez strehe po veČini. Včeraj je zapadel ])rvi sneg; dolga bo zima, kaj? Vso bo treha prostati . . . Dobro, da som bil že od nekdaj turist; zdaj mi prav piide, da so potov mnogo ne bojim, polontarskoga ognja pa malo. So vseeno po vragu, ko Ti lUL vse streljajo! Zadnjič sem enkrat, rinil obiskat nek naš bataljon v njogove skalo. Ko sem prišel mimo maloga jezei'a in zaČcl lozti v brog, so padale najtežje — ne na-me! —- ampak na neko našo kompanijo v gori, a kosci so brneli na vse strani mimo mojih ušes; kakor ogromni komarji so brneli ih» ïiralcu. Z lajtnantom h^'anceljnom., (ioln'im Kranjcejii, ki ttie je sproudjal, sva se skrila za skalo ÍJi čakala, da je najhujše minilo, ])otem sva vzela pot pod no^je — hrsk, hrsk po skalali, da so so iskre kazale izpod kovanih čevljev . , . ICajjemojo opravilo [iri takih obiskih? Ves, vsodem se na skalo, iia moram biti dobro krit, fantiči in možakarji lui ležejo za skale ob meni. Potem jim pa po domače kaj popiidigam o vsem mogoči^m in potrebnem. Tudi [10 nemško jo je treha včasih udariti, a nič ne dé; ne boj se, da bi zatajil svoj materin jezik! Tako ponavljam od kompanijo do kou)i>anije. S sv. mašo bo šlo tu zeh) težko, ker večjo množico sovražnik takoj opazi. Zlasti nevaren položaj ima dr. PogaČnilcova stolnija, ki jo v tem kratkem času izgubila žo precej mož, med njimi vrlega fanta, praporščaka Fabijančiča, ki smo mu napravili lep po-gi'eb. Te dni se pri^iravljamo za cesarjev god, da ga v teh gorah kot branilci Avstrije in svojih domov čim lepše proslavimo. Seveda, Če ho lejio vreme! Kajti lije že šliri dni nopi'onehoma prav po hribovsko. Ob tej priliki bi rabili tu Tvojega zvenečega tenorja! Zdrav! Tvoj Polde." Najnovejše vesti. Avstrijsko uradno poročilo. Dun^, 27. oktobra. — Vzhodno od ViŠegrada so iztrgale naše Čete sovražniku visine na oheh straneh obmojtio vasi Dobrunj. Armada generala pehote pl. Ivbvesz je potisnila sovražnika v gorovje severno od Gornjega Milanovca. Avstro-ogrske sile so Ti'gle sovražnika z bajonolotii iz njegovih višinskih jiostojank pjl Toi»o!i, Na obeh straneh Moravč ojterirajoča nemška armada je pridobila višino južno od Rače in prodira ob Mlavi, OrŠovska skupina je vkoi'akala v Brzo J'alanko. V Klavdovn jo bilo zaplenjenih lii težkih srbskih topov in velike množine streliva, preskrbovaluih potrebščin in obleke. Bolgai'ski oddelki, ki so bojujejo zahodno od Negotina, so pridobili zveze z avstrijskimi in z nemškimi silami. Proti Knjažovcu odjioslane liolgarsko sile so se bojevale včei'aj v vzhodnem delu navedenega mosta. Namestnik načelniku generalnega stahat pl. Hufor, fml. * Bolgari so zavzeli z velikimi pîcni mesti Ivnjaževac in Zajočar. — .-Vrmado osrednjih velevlasti stojé le še 30 km od Kragujevaca. — Bolgari so vrgli nazaj srbske in francoske čete. — Bolgari imajo dosedaj že'nad 9000 ujetih Srbov. — Grška no dopušča, da bi Še dalje v Solunu iz-kn;avali Čete. — Angleži so vedni liujskači ; neprenehoma hujskajo Turke in Gi'ke na Bolgarijo. — Srbi prosijo nujne pomoči Angleže, na drugi strani pa baje prosijo Srbi čez Atene za ijosredovanje za mirovna pogajanja z osrednjima velesilama in z Bolgarijo. Italijani so že zelo izuničeni; tretja njihova velika italijajiska ofenziva je itak tudi popolnoma izjalovljena. Pi'i Uigi se bije velik boj s topovi.-— Sicer ])a na j'uskem bojišču ni nič posebno novega, kako]' poroča kor. urad iz Dunaja. Podpisujte tretje vojno posojilo! Loterijske številke. Trst, 20. oktobra GH 53 7 i 3 4 Dopisi. Iz Št. Jerneja. — Dno 21. oktobra je umrl Franc B a m h i Č posestnik v Řt. Jerneju št. 5, previden s sv. zakramenti, popolnoma vdan v voljo božjo, star H(3 let. Pogreb je bil 23. oktoljra ob obiltii utlc-Icžlji soi'odnikov, prijateljev, znancev tci' ob(^instV!i iz vscii stanov. Pokojnik je bil skrben oňc in priden in ttiai'ljiv gospodar. ()pi'íivljaljctu<]ivesl.tioi;aritnoíílužbo modrega ccikvenega ktjiK^arja jjoil štirinii preíí. gg. žnpniki. Ob enem je bil vedno obOinskî odbornik iti svetovalci! tď ga je sj-cnja izvolila vsled njogovib vsestranskih zaslug svojim častnim občanom. Već let je bil tudi nd krajnega šolsk(!ga sveta. Zadnja leta se je umrli pač mogel odpovedati tem Častnim slnžl»am, ker vsled oslalielili oči in visoke starosti ni zamogcl ve(^ opravljati taksnih dolžtiosLi. Ker je bil ranjki mož vseskozi katoliškega jirepričanja, je znal 1)0 tem svojem lastnem prepričanja tnili svoja otroka Janeza in .losipiito lepo kršćansko vzgojiti. Oba sta stregla svojemu oCijlu ])otr])ežljivo na njegovi bolniški i)ostelji ter imi nenti iidljivo stala na strani ob zadnji nri, za kar jima gre čast. — Naj počiva v mii'ii blagi mož! Belokranjski - věstník. - Iz Adiešič 25, oktobra. — Zadnji Čas smo izvedeli zopet nekaj novic o nekaterili vojakih naše župnije s severnega bojišča, o katerili naj ttt sporočim, Mate Adiešič, posestnik iz Vrbovec h. Št. 9., pisal je svoji ženi 22. septembra, da je bil 13. sejitembra od Rusov njet in da se tiahaja v ruskem ujetiiistvii, a kje, ni spoi'očil. Ž iijîni je bil ujet tudi Miko Vardijan, i>osestnik iz Dolcnjec li. Št. 2., kakor piSe dalje, a Miha Požek, mizarjev sin iz Dolenjec b. št. 27,, slar 23 let, satucc in iziiČeii mizar, pa je bil v vojski ubit. K vojakotii jc bil potrjen letos 28. maja. Anton Peteb pa, o katerem seni sporočal že v „Dol. Novicah", da je !)il težko i-arijen, je umrl jtinija v neki bolnici na Ogrskeiii, kakor je izvedel njegov oče pri okf. sodišču v Črnomlju, kamor je bil pozvan zaradi njega, 2. t. m. jc p]'išel domi! na dopust enega leta črnovojnik Miko Horvat, i>osestnik iz Dolenjec Ij. št. IS. Bil je ranjen 11. maja })ri Kolotiicji od dntn-(ium kroglje v desno roii-o, v kazalec in dlan, nakar je odšel na obvezovalisČe na železniško postajo v Kolomcji, kjer so mii obvezali i'oko. Od tu se je odpeljal v neko bolni.5nico na Ogrskem, kjer je ostal do 28. ttiaja, ko se jc odpeljal v boltiieo na Dunaju, kjer je bil 3 mesece in 3 tedne. 18, t, m. slišali smo pri nas zopet močno streljanje s topovi z južnega bojišča. Slišali so se prav razločno posatiieziii stj'eli in njih bobnenje in odmev. Si)loh se sliši k nam večkrat grinejije topov, posebno če drži jug. Letos smo imeli pri nas nekatere dni jienavadno tj'gatev in sicer ]>od — dežniki. Ker je Uííkaj dni skoraj ne|»rcnehotiia lilo, da ni bilo mogoče ti'gati v lepem vretiienu, morali smo v dežju in trgaCice so držale nad seboj dežnike, a blizo vinograda jta so si kurile ogenj, da so si grele roke, ker jo bilo tudi prav hladno in bnriio vreme. IjCtos so delali po vinogradih veliko škode liosebîio kosi, ki so se letos nenavadno natnnožili in jih je letalo pn cele jate po trtju. Nekatere trte, jioscbno či'iiinske, so liopoinotiia obrali, da tn' ostalo skoraj jagode na njib. Tolažba dušam v vicah SG itticnujo lopa, prirofMin knjižicu, ki jo je priredil preč. Ji- Priimiiiek Blcîweiss, i;a[uiik v LiiŠHh, j[i jo jc usiioMla Kjitoli.ška liukvariia v Ijjub^ani. Poslušajmo g. prireditelja satiiejru, ki govori o tej knjižici v svojem uvodu slcdeúe: „Zelo se zanimamo za svoje dra^e, ki živo ua zeiii^ji, Rki'l)no zasledujemo, kako se jim fioiii, ra'ii bi vedeli tudi, kako je tistim našim draf^im, ki so sc iireselili v deželo skrivnostne večnosti. Iskreno želimo, da bi bili vsi ti v prcsrci'mein raju. l^a gotovi nismo (Cf^a. lïojifiio se, da bi bil kdo izmed njih še v vicah. Verujemo, da so vice krnj trpljenja^ Trpljenja pa svojim dragim ne privoši-imo. Želimo jih rešiti in to^karnajprcj. Pa kako, to nekoliko že vemo. Žo lio^j natanko o tem trni fa-!o knjiga. Da jc pa ta nauk prijetnejši, jo ))re-pleten s pripravnimi zfjodijattii. In ker je prav molitev glavna reiiteijica trpečih du,š, zato smo nauku pridojali se primeren molitvenik. Knjig-a ima torej dva dela: V prvem so zbrani vsi poglavitni nauki o enostranski božji čistilnici, drugi del pa ponuja zemljanom ninog-o-Stevilno molitve, cia naj z njimi poapc-^iijejo čiščeirje. Poučni del ima trideset se-stavkov in se tudi lahko rabi za trideset dni meseca novembra. Sladka je zavest, da srao komu storili kaj dobrega. Posebno velika dobra dela vršiš, če rešuješ uvicane iiii.še. Za plačilo boš imel sladko zavest, da si delal dobro, in hvaležne duše ti bodo vrhutega obilno povračevale izkazano dobroto! Posnemaj sv. Avguština, ki je za])isnl besede: „Molim /a rajne, da bodo tudi ti molili zame, ko bodo V večnem nebeškem kraljestvu. Sam pridao duše rešuj, in še druge jiri-dobivaj za to dobro in potrebno delovanje; zato širi tole knjižico! 1'odobnc sestrice v nemškem jeziku so desegle že nad trideset izdaj," * Sedaj [ta naj sledi se eden zgled i/, te knjižice, kakoršnili jc v njej veliko. Gotovo bo naše cenjene bralce zelo zanitnal, posebno ker je prav iz slovenske domovine iz leta 1761. Zgodil se je,v franči.^kanskem samostanu v Nazarja na Štajerskem. Zapisal f^a je koj takrat pobožni niašnik pater Dondnik, kateremu se je prikazal umrli frančiškan Deodat iz Ljubljane. Glasi 8Đ takole; „Jaz, s|)odaj podpisani, pričam jioti jiri-sego in po ukozu svojega predstojnika, prc-častitega očeta Maksima Heldrerja, sodanjepa prevrednega gvardijana toga samostana, in naznanjam vsakenm, ki to bere, da se jo vse, kar sem videl in slišal 17. in 18. toga mcseca ponoči, godilo takole: Jaz sem so 17. t, m. zbudil ravno preden jc ura bila 11 ponoći, to jo pred zornicami. Četrt na 12. uro zaslisim nekak ropot na hotl-iiiku, proti izbi proč, [>, gvardijana, ki jo bolan in nadušljiv. Ko to zu.siišim, vstanem iz postelje in stopiui iz cele. Precej nato čujcm ropot in glas ure, ki je blizu gvardijanovo cele, ki pa .-^icer ne gre. Potem zašnmi nekaj tik mene, knkor knkn obleka, vedno hitreje in hitreje proti spodnji strani hodnika; ktnidu nato pa proti celi p. pridigarja za praznike, kjer obstoji in žalostno z jokajočim glasom zaječi; „aube" (o, joj) na dolgo zategnjono. Ko zaslisim ta glas, vidim nekaj senci podobnega tik sebe, ki gre proti spodrýi strani hodnika, H jirej.šnjim šumom, in ta senca se zopet vrne naravnost proti meni, ki sem Htal na hodniku. In v dntgo zaslisim prejšiyí glas, ki zastoka pred mojim obličjem. To vso aem prihodnji dan ])ovcdal pre-častitoinu iireds toj niku, ki je rekel, da je on ravno tako slišal neko hojo, toda le do pol-enajstih. Najprej mi je zapovedal pod zasla-žetrjeai svete pokorščino, da če bom prihodno noč kaj slišal, naj zarotim in poprašain, kc o da je, in kaj da želi. Tudi to mi je nalož 1, naj prihodnji dan, to je 19. t. m,, mašujem za dnše v vicah, če morebiti katera duša jirosi pomoči in rešitve. Prihodnjo noč grem zopet v posteljo in zaspim. Potem so ]ia zbudim kakor prejšnjo noč. Četrt na 12, uro zaslišim dosti močno trkanje na vrata svoje izbe, nakar se tako ustrašim, da nisem mogel reči „ave" (notei)l SKOsam se zavoljo povelja, danega mi pod zaslužcnjem pokorščine, vstanem iz postelje, donem štolo na vrat in potem pogledam iz celo, kaj da je. In slišal sem šum proti spodnji strani hodnika, kakoj' prejšnjo noč. Ko to zaslisim, se vrnem v izbo, jiokleknem na klečalo, molim „de profimdis" (psalm ,.lz globočine") ter obenem poprosim jiomoči vsemogočnega Boga, naj bi mi dal vsaj to milost na pomoč, da bi mogel nagovoriti. Medtem zaslisim v drugič trkanje na vrata, pa no več tako močno, na kar sem v strabu rekel: „Avo!'' Komaj to izgovorim, žo stojim, ki sem prej klečal, sam nc vem kako, pred duhom, ki ga vidim pred seboj, v celi pri vratih. Nagovorim ga ter rečem: „Vsak duh hvali" — in nisem Se izgovoril besede ; „Boga", že mi latinsko odgovori; „Jaz tudi!" (Et ego!) Potem ga v največjem straha in trojietn, zavoljo zasluženja sveto pokorščine, kar mi je bilo že prej naloženo, zarotim s tomiJe besedami: „Pod Ziisluženjem svete pokorščine, meni naloženim, te I'otim pri živem Bogu, da mi [loveš, kdo da si, in kaj da želiš,'' Nato mi koj odgovori: «Jaz sem duša rajnega patra Deodata Ljubica, in že v petem santostanii iščem pomoči, in ne prosim mnojro, samo eno sveto mašo [ired oltarjem svetega Antona, ki sem jo bil dolžan nekemu Zupanu iz Kočevja, in ki jo iz pozabljivosti nisem opravil; tri očenaše in češčenamarije, ki sem jih obljubil neki gospé in en ,do profundis' zase. Ko to izgovori, mi izgine izpred obličja, ki som ga pa prej ])rav dobro vitel. To se je godilo okoli pol dvanajste ure ponoči. Ko smo izmoJili zorince, razodenoin to stvar p, Bertrandn in ob poi treh jio polnoči proč. [). gvardijanu, ki prccoj odloči, da naj ob treh zjutraj mašujem in opravim, kar se prosi. Ko to precej storim, hočem iti v svojo celo, pa komaj odjirem vrata, tisti hip zagledam svetlobo, kakor svetloba aoinčnih žarkov, Vsied takega blišča prestrašen zavjiijem in hočem bežati v celo p, Bortranda, pa namesto tja pridem v gvardijanovo celo. Ta ukaže žo imenovanemu patru naj gre glodat, kaj je v moji celi; ko i)a pride tja, ne najde nič. To noč sta tudi slišala ropot in hojo [)reč p. gvardijan in br. Jjoopold, zdravnik, ki je bil ravno ]>ri njem, in sicer okoli enajste ure. V iiotrjenje tega se svojeročno podpisujem in s samostanskim pečatom pritrjujem. V samostanu Nazareškem, ao, novetnbra 1761. P. Dominik Prettier s. r, 1'eiat saiiioiitHiia XHKiiret. * Ta knjižica se dobi tudi v knjigarni J. Krajec nasi, v lïudolfovom. Podpisujte vojno posojilo! Večjo množino domače sIíuovIíb na drobno in debelo, kakor tudi drožno žgatije, grenld.rum, oddaja Janko K a r 1 o v S e k, Šmarjeta (Dolenjsko). Dobi se tudi na drobno in naroča v trgovini v liudolfovem h. št. ijjubljan-ska cesta. tjO-3-l Velika svota denarja se. zamore nakljiičiti vsakomur, ki i)ostano naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja; Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Dobro idoča gostilna I se odtia v najem zaradi smrti gospodinje, Goslilna je na le])em jiViistorti, ob glavni cesti. Kavno tam se iiidi ])roda več vina ita debelo. — Pojasnila daje lastnik Josip Blatnik, Težka voda št. 21, p. Novo niesto. Zahvala. Podpisani se v svojem in svojih sorodnikov imenu zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način olajšali bridko dneve ob smrti očeta, gospoda JaKoba flžmana. Zahvaljuje se pred vsem preč. g. kanoniku Antonu Žlogarju za duhovno pomoč ob zadnji uri. — lakrenr» zahvalo mil. g. proštu dr. Sol). Elbertu, preč, gg. kanonikom in dtihovnim «obratom, čč. konventu frančiškanskenni, čč, Usmilj, bratom in sosti'am, istotako v.sem drugim č, u'lelezoncem za izkazano zadajo čast. — Zahvaljuje so vsem zn izraženo odkrito sožalje. Novomesto, 25. oktobra 1915. 81 Dr. Ciril Ažman, C, kr, profesor. Mestna hranilnica v Novem mestu. Visoka C. kr. deželna vlada za Kranjsko je hranilnicam naročila in jih pooblastila, da nabirajo naročila za . vojno posojilo, ktero se obrestuje po 5V2%. Hranilnica tem potom objavlja, da hoče vse storiti, da ljudstvu olajša pridobitev teh tako dobro se obrestujoČih papirjev. Svojim uložnikom bo v namen vojnega posojila nemudno izplačala vsako vsoto hranjenega denarja. Nakup teh papirjev bo brez vsega dobička poskrbela; in ker je od vis. vlade za to opravičena, bo na željo vrednostne papirje v shrambo in oskrbovanje prevzela. Daljna tozadevna pojasnila se dobe ob uradnih urah v mestni hranilnici. Ijggg Mestna liraiiiliiica v Novem meslu. Popolnomo uorno noložen denar. Il Ril I, Ifi 1 J zii KiiiHlijo ill okoliťo, rejï. /inlr. / ncoiii. /iivc/o = Y lastnem domn v Kandiji = sprejem» hranilne vloge od vsacega, če je njon*iid ali ne, ter obrestuje po i-o-ao na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. (Ù @