Nemi zemljevidi. flz zbora Ijutomerskih učiteljev 30. dec. pretee. 1.) Važnost zemljepisnih znanosti se je že po večem povšod spoznala. Zavoljo tega se je zemljepisni nauk vdomačil tudi v naj nižib, t. j. v ljudskib ali narodnili šolab. Nihče naj bi ne bil, da ne bi vsaj splob nekoliko vedel o zemlji, na kteri živi človeški rod, ali saj o oži svoji domovmi, za ktero bi se moral že iz domoljubja zanimivati. Kdor boče kak namen gotovše doseči, rabiti mora za to prava sredstva. Kdor si hoče zemljepisja do dobrega naučiti, in to v kratkem času, z malim trudom, posluževati se mu je tudi naj primernejših pomočkov. Zemljepisje šteje se med rečne nauke, pri kterih se z najboljšim vspehom podučuje na kazavni način, s pomočjo slik, zemljevidov, ki nam na papirji v majhni meri predstavljajo ali celo zemljo, ali dele sveta, posamne deržave in dežele, ali gore in bribe, ali morje, reke in potoka, ali mesta, terge in vasi itd. Zemljevide, pri kterib so vse naštete reči opisane, t. j. zaznamovane z imeni, imenujeino navadne (normalne) ali govoreče zemljevide. Nasproti pa pravimo zemljevidom brez imen, da so nemi (mutasti) zemljevidi. 0 koristi in rabi teh hočemo nekoliko spregovoriti. Nemi zemljevidi imajo namen, da se učenec več in boljše nauči zemljepisja, da je pri učenji delavnejši, pazljivši, splob da svoje duševne zmožnosti bolj budi, da mu je učenje to prijetnejše in kratkočasnejše. Tudi za učitelje imajo nemi zemljevidi prednost, da se učitelj lahko popolnoina prepriča o vednosti učencev. Pri popisanih navadnih zemljevidib ni toliko težavnosti razlagati to ali uno deželo, to ali uno gorovje ali porečje; kajti vse to je zaznamvano z imeni nianj ali več. Na nemib zemljevidib pa ni Diti ene besede; učenec mora vse to sam uganiti, in prav uganiti. Kako je pa to mogoče? Kako se torej rabijo nerai zemljevidi? Naj pervo treba je opomniti, da pri rabi teh zemljevidov treba je imeti tudi navadne (govoreče) zemljevide. Brez poslednjih je dobri namen nemib zemljevidov skoraj nemogoč in le po malem dosegljiv. Eazločujejo se kakor navadni tudi nenii zemljevidi v stenske, za rabo v šolah in v ročne neine zemljevide za domače učenje. Za naj boljši vspeb je treba obojib. Učitelj najpervo razlaga popisani stenski zemljevid; to ponavlja kteri boljšib učencev; poteni se opiše na tisti način ravno tisti pa nemi zemljevid. Učenci z učiteljevo poinočjo to ponavljajo. Doma pa vzeino v roko svoje ročne zemljevide, govoreče in rfeiue, ktere poslednje si z ozirom na perve popolnoma prisvojiti morejo tako, da v pribodnji učni uri morejo biti v stani iiuenovati vse tiste gore, reke, mesta, ki so na zeniljevidu zaznainovane, in ktere so jim bile v učenje naložeue. Jako mikavno je, ako se v ročue zeinljevide brez pomoči navadnih zemljevidov, tudi zapisujejo imena dežel, mest i. t. d. To je zelo primerna šolska naloga, iz ktere se učitelj o pridnosti svojih učencev zlasti takrat more prepričati, kedar mu časa primanjkuje za ustmeno izpraševanje. To je tudi nekakov navod k risanju zemljevidov, ktero naj bi se v viših razredih ljudske šole začenjalo, ako bi se s tem ne potrosilo mnogo časa. Kje pa se dobe nemi zemljevidi? Pri Ignacu Fuchs-u na Dunaji (Karntnerstrasse št. 63); pri tem tergovcu se dobe nemi in navadni zemljevidi v velikosti navadnih ročnih zemljevidov po 1 kr. Zvezek (atlas) s 30 mnpgoverstnimi, bodi si z nemimi ali govorečimi zemljevidi, velja 30 kr. Risani so s svitlovišnjevo barvo. Cenejših in zraven praktičnejših zemljevidov še nisem videl. Zavoljo tega jih priporočam učiteljem in učenceni ljudskih in srednjih šol, da se koristno učno sredstvo razširi in ž njim pospešuje učenje jako potrebne zemljepisne znanosti. L.