Paljk Leopold Razbojnik v gozdu a sončen parobek jelovega gozda so si rjave mravlje naoosile kopičast kup igel, iveri, peska, prsti in listja. Čudovito so si uredile svoje do-movanje, mravljišče, v katero vodijo mnoga pota in eeste. Ko jutranje sonce posije in ogreje s svojimi žarki zeinljo, oživi tudi mravljišče in vse okoli ujega. Celi roji mravelj zapuščajo sta-novanje in urno hite na svojih visokih nogah po vsakodnevnih opravilih. Piavkar je oclšla stoglava četa iz mravlji.šea in zavila po peščini na desno. V lepem redu hite po izhojeni stezi Tj druga za drugo in spretno preplezajo vsako 1 oviro, ki jim je zastavljena na poti. Četa se I pomika izreclno hitro naprej. lskat giedo hrane: | pot pa je dolga in do večera se morajo vrniti. Cetudi se jim silno mudi, vendar zavije vsak trenutek katera s poti in pograbi s svojimi močnimi čeljustmi zdaj gosenico zdaj ličinko, na kar se zopet uvrsti v sprevod. Sredi velike peščene poti, po kateri roj hiti, opazimo lijakom podobne jamice. Vsaka je 3-4 cm globoka. Ob robovih do 15 cm ši-rokih lijakov pa leži mnogo mrtvih mravelj. Videti je, da se mravlje oprezno umikaio Iijakom, kot bi slutile, da jim grozi iz njih nevar-nost, morda celo smrt. Vse naokrog očividno dokazuje, da se na teh mestih gode strašne žaloigre. Ves prostor je podoben bojišču, kjer se je ravnokar končal liud boj, krvav boj na življenje in smrt. Vse na-okrog so mrtveci razmesarjeni, brez glave, nog, trupla. In te številne jame. Ali so jih izkopale bombe, ki so jih zmetali drzni leialci iz zračnih višin na sovražnika? Glej, pravkar se lijaku bliža mravlja. Radovednost jo žene k. janii. Komaj je obstala, nič hudega sluteč, ob robu lijaka, že ji je zmunjkalo tal pod nogami, zdrknila je po peščini v jamico ter se skotalila prav na dno. V tistera trenutku jo je zgrabila z močnimi kleščami strašna pošast, skrita v pesku. Uboga mravlja je zastonj ce-petala z nožicami ia se obupao branila. A le za hipec je (rajal boj in že je v pesku zakopana posast potegnila žrtev v globino. Čez tre-nutek pa je vrgla hudoba izpito trupelce zopet iz jame med druge nesrečne tovarišice, ki so ležale vse vprek okoli lijaka, Kaj se neki tu dogaja? Prav za prav ni opaziti nifesar. Na dnu jamice ne vidiš drugega, ko na široko razprte klešče, ki samo čakajo, kdaj se bodo s[jet sklenile in zgrabile novo žrtev- Saj tudi ni treba dolgo čakati. K lijaku zopet pricaplja radovedna mravlja. Zapustila je družbo to-varišic, ki so hitele po peščeni cesti, zavila nekoliko t stran in že se bliža pošastnemu 'lijaku, jami-smrti. Ali jo je zvabil k jami smrtni klic nesrečne tovarišice ? Ždaj je prav na robu. Zvedavo se ozira na-okoli. A ne dolgo. Tudi ona izgine v trenutku v globočino. Tokrat pa razbojnikove klešče niso dobro zgrabile. Mravlja se obupno brani in res se srečuo iztrga posasti. Zdaj brzi po peščini in upa, da bo od-nesla zdravo kožo iz nesrečne jame. Globoko se ji vdirajo tanke no-žice v pesek, ko hiti proti vrhu. Drobna sipa sa vali na glavo razbojniku, 65 ki čepi skrit na dnu in si ne npa na dan. Še hipec in živalca bo re- ^ šena. Že je na robu Iijaka. V tistem trenutkn pa se jama grozno potrese in drobrii pesek zaene drčati v sredino lijaka. Bum! Skriv-nostni razbnjnik uporablja zdaj grozovito tajno orožje, da $e zemlja trese. Bum! Že spet bombardira ubogo živalco s peskom. Cnrki peska padajo zdaj na to zdaj na drugo stran lijaka. Skriti sovražnik hoče na vsak način zasuti žrtev s peskom. Vsa jama se giblje, lijak se po-sipa in pesek poieza živalco vedno globlje v prepad. Ubopa rnravlja, izgubljena si 7 Skrivnostni razbojnik ne odneha z bombardiranjem. Pravijo. da kdor pade v to zakleto jamo, sene resi nikdar več* Straš-do, grozno! Zdaj nam je teh grdih razbojniških navad kar zadosti. Zahrbtnega roparja moramo dobiti v pest. Z roko zgrabimo v pesek. Aha, tu si, krvolocnež, ki tako neusmiljeno mrcvariš nedolŽne žrtve! I,e čakaj, nepridiprav! Kaj? Potnh^il se je. Padel je na hrbet io negibno ob-ležal. Navidezna smrt- Ne bo ti nič pomagalo. potuhnjenec! Predobro poznarao tebe in tvojo zahrbtnost. Zdaj nom ne uideš! Glej ga no, še gane se ne! Kajpada, pustifi te bomo, da boš še naprej ropal in moril uboge mrovlje. No, ali se boŠ ganil? Le čakaj! Pihnerno krepko vanj od strani. ViŠ g&, kako hitro se je zganil in zavedel Kljiib svoji neokretnosti in zavaljenusti se je vrgel na noge in skušal pobegniti ter se skriti v pesek. Torej piha ne prenaša razbojnik; dobro. aa to vemo. Nič ti ne p.imaga, zdaj ostaneš tu, da te najprej zasličtnio, kot zasliši sodnik roparjn, ki ga priženejo orožniki vklenjenega prerlenj. Predvsem nam natadko opiši vse svoje nesrečno življenje! Dodobra te hocemo poznati. Kako ti je ime, od kod si se vzel in kaj vse počenjaš ? >Ime mi je volkec« 66 Volkec? Lažeš! Volkca dobro poznamn. Še zdaleč mu nisi podoben. Volkec lela po zraku in je sličeo kačjemu pastirju. Tudi ne mrcvari in ropa kot ti, grduba, ampak je povsem nerlolžna živalca. Ima dva para eaako dolgih, rjavo pegastih, prozorniii mreža-stih kril ia do tri cdi dolg tunek zadek. Ti pa si zava-Ijen in lirez kril. Ne boš nas pieslepil, ne! Le kar pravo svoje ime nam povej! »Pa sem le volkec in nič drugega. Prav za prav sem, če že liočete vedeti, njegova ličinka. Dokler ne dorasiem in se zabu-bim, živim v pesku. Ko pa prilezem iz bube ali zapredka. letam po zraku in sem zelo podoben kačjemu pastirju. Z njim sem tudi v dalj-uem sorodstvu, v katerem kolenu pa še sam ne vem. Jaz spadam k tako zvanim mieJokrilcem, kiimor piištevate gospodje naravoslovci tudi eno-dnevnice, t. j. tiste nesrečne revice, ki žive le nekoliko ur in že morajo zapustiti to solzno dolino, ter termite ali bele mravlje, ki jih pa v teh krajih ni, ampak žive samo v toplih \ okrajinnh ob ekvatorju.« Dovoljt dovolj! Ne govori nam loliko o svojih sorodnikih, raie nam povej kaj več o sebi. To nas predvseni zaniuia. Volkec praviš da si. Mi l)i te najraje imenovali mravljimni ra?bojnik, da veš, ker prežiš na raravlie in jim piješ kri. Ti zavaluh, grdi! »Nikar me, guspoda, ne žalite, saj iiisrm som kriv, da imnm za-valjpn in kosmat trup. Res da sem neokreten in bodim samo ritensko. Če bi mi ljubi Bogec ne dal teh značilnih posebnosti, ki jih druge živali nimajo, ne bi mogel niti živeti.« Že dobro, že dobro! Zda j nam pa poyej, od kod si se vzel ?• »Če že hočcte prav vse vedeti, pa vam povem. Izvalil sem se iz jajčeca, ki ga je sannca položila v pesek. Bilo nas je 5 bralcev. Ko nas je pulagala v pesek, nas je vseh pet skupaj prilepila, Kaj smo pa boteli. Živeti je treba, drugače bi poginili od lakote.« Zdaj nam pa še odkriio povej, kako si izkoplješ jamo! >Čisto prcprosto. V pesek se zarijem, pa se ritensko v krogu na dnu sprehajam, Kadar se mi zvali na glavo dovolj peska, ga sunkoma vržcm iz jame, pa ne z lopato, ker je nimam, ampak s posebnim orod-jem, ki ga sestavljajo moje močne čeljusti in glava. Ker so moje vratne mišice turli zelo močne, kaj lahko izgrebem nu ta način jamo. V eni uri je napravljena. Nalo se še sam popolnoma zagrebem v pesek na dnu in ('akam . . .« Na žrtve. Seveda. Razbojnik grdi! Nadaljuj! »Ko pade v jamo mravlia ali muha, jo zgrabim s svojimi močnimi čeljustmi. Četudi je ne vidim, jo pa brž začutim. Imam namreč zelo 67 razvite tipalnice in dobro čutim že od daleč vsako živalco, ki se bliža jami. Mislim si, zdaj bo nekaj! Pripravim bombe peska in jo vržem na žival. Ako je s prvo bombo ne zadenein, vržem drugo, nato tretjo, četrto itd. Bombardiram žival toliko časa, dokler mi ne pade v klešče. Ali dela pajelc niorda drugače? Splete mrežo, sam pa ždi skrit v ko-tičku. Komaj se v mrežo zaleti muha, bliskovito priieče na svojili dolgih nogah in revici izpije kri. Mene obsojate, njega ne, pa je prav takšen nepridiprav, če ne še hujši « Volkec je utihnil in se nelml zagovarjati. Otroci, kaj naj naredimo z njiinf Izpustimo ga, naj gre svojo pot. Saj volkec res ne more nič za to, če se hrani z drugimi živalcami. Ko boste kdaj na izprehodu našli v suhem in drobnem pesku lijakom podobne jamice, poiščite volkca in ga prisilite k bombardi-ranju. Zadostnje že, da se z borovo iglico dotaknete roba lijaka in že bo začel sipati pesek v curkih iz jame. Sami se boste laliko pre-pričali, kakšno čudovito inoč in spretnost kaže volkec pri tem delu. Z lahkoto vrže iz jaoie celo kamenčke, ki so večji od njega. Ako pa spustite v jamico teJ.ji kamen ali kaj podobnega, česar ne bi taogel volkec izvreči, zapusti iamico in si izgrebe drugo. Tudi vlage ne pre-naša. Razumljivo, sai bi v mokrem pesku ali trdi zemlji ne mogel napraviti jame in tudi ne sipati zemlje na okrog. Ako opazite -v maiu in do srede junija, pa tudi pozaeje tja proti jeseni, takšno jamico, ki pa je popolnoma prazna, odstranite previdno pesek na dnu in našli bosle par ceniimetrov globoko kot češnjo veliko trdno peščeno kroglo. Buba je. V njej Ježi volčkova ličinka 2-3 tedne. Čez nadaljnji teden se iz bube izkobaca pravi volkec, ki je podobea kačjemu pastirju in leta naokrog. Če i>a nočete od blizu opazovati svojevrstno življenje volkčevo, vzemite precej veliko škatlo ter nanosile vanjo 6-8 cm visoko po-polnoma suhega in najdrobnejšega peska. Poiščite eno ali dve volkčevi ličinki ter ju denite v škatlo. Videli boste, kako spretno ustvarja živalca lijake in bombardira s peskom okrog sebe. Lahko boste tudi opazo-vali, kako napada druge manjše živalce ter jih ugonablja. V hrano mu dajte muhe in mravlje. Nikar pa ga ne krmiie preveč. Pri obilnem krmljeDJu se volkci ulenijo in ne bombardirajo več tako korajžno. Od srede septembra dalje volkci ne delajo več jamic. Zato postavite škailo z živalco v nezakurjeno sobo. Šele proti koncu marca nasled-njega leta pridejo živalee iz svojib skrivališč in začno spet delati jamice. Zakopani v pesek čakajo kot razbojniki na nove žrtve, ki se približajo jamam smrti. 68