447 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja, Cesarjev govor, s kterim je bil prvi državni zbor sklenjen , in iz kterega smo v poslednjem listu poglavniše reči omenili, se je glasil tako-Ie: »Častiti udje Mojega cesarskega državnega zbora! Z zaupanjem sem vas, cesareviče Mojega rodu, prečastne, svitle in častite ude Mojega državnega zbora krog sebe zbral, da bi začeli delo, po kterem se ima z Božjo pomočjo blagostanje Avstrije stanovitno utemeljiti. Spremljani od blagoslovov Mojih zvestih narodov ste se takrat lotili naloge , ktero sem položil v vaše roke po uredbah , ki so bile oživljene z diplomom od 20. oktobra 1860 in z ustavo od 26. februarja 1861. V tem. hipu, v kterem sklepam prve seje državnega zbora, izrečem z dovoljnostjo, da upanje, ktero me je tisto uro navdajalo, ni me goljufalo in da sem za trdno prepričan, da bo teknilo delo z zedinjeno močjo začeto. Nemoten nam je ostal mir, in upati smemo, da se bomo tega dragocenega daru še dalje veselili. Zlo povišalo se je zaupanje v zmožnost Avstrije. Njeno pogumno stopanje na novih tirih mirnega razvitka ji je prigotovilo čislanje narodov in oživilo nagnjenje prijatelskih držav. Velika in težka je bila naloga, ki je bila dana Mojemu državnemu zboru. S pogumno resnostjo in pravo razumuostjo ste se lotili njenega rešenja. Kar se je v mejah Vaše djavnosti dalo doseči, ste z bistrim očesom spoznali in celo svojo moč zastavili, da se je doseglo v družbi z Mojo vlado. Že je po ustavni poti mnogo važnih postav gotovih. Kakor svobodnost Vaših posvetovanj in neprikrajšano razodevanje Vaših osebnih mnenj , ravno tako je tudi raz-odevanje javnega mnenja, kolikor govori skozi usta tiskarstva, pod brambo postave postavljeno; osebni svobodi pa je krepkeje poroštvo dano. S tem, da je bilo sklenjeno občni in vojaški kazenski zakonik dopolniti, da je bila pristojnost sodnij in upravnih gosposk o prestopkih določena, je pomagano potrebam, ktere so novi časi prinesli. Postava zastran poravnavne obravnave pri dolgovih ima namen, dokler se ne da nova postava zastran tistih, ki so prišli na kant, odpraviti pomanjkljivosti, ktere so se doslej v tem ravnanju pokazale. Vpeljanje novega kupčijskega zakonika, kteri se že zavoljo svojih notranjih prednost priporoča in je v sosednih neruskih zveznih državah že moč postave dobil, bo pomagalo občni prid pospeševati. Postava zastran nekolikošne odprave fevdne zaveze zaznamlja napredek na poti svobodnega razvitka lastnine, ktera pot se je že pred več ko desetimi leti s tem odprle*, da so se zemljišča oprostile. Ena najvažnejih nalog sklicanih deželnih zborov bo, na podlagi pravil, ktere ste Vi potrdili, pomagati, da se v Mojih kraljestvih in deželah osnujejo nove občine (srenje). Posebno skrb Vam je prizadjalo, gospodarstvo državnih stroškov in dohodkov v red djati. Ko sem po pomisliku, ki Vam je bil o svojem času na znanje dan, Svoje minister-stvo pooblastil in mu naročil, naj Vam predloži državne prevdarke za leto 1862 in 1863 z dotičnimi osnutki finančnih postav, ste te prevdarke z vestno neutrudnostjo pre-tresovali in ustanovili. — Z dovoljnostjo sem spoznal, da ste krepko in uspešno podpirali prizadevanja Moje vlade, da bi se kar najbolj moč znižali državni stroški in ugod-neja razmera vpeljala med dohodke in stroške državne. Razmere te prav spoznavši ste si pravilo izvolili, da naj se to, česar manjka, večidel iz lastne zmožnosti cesarstva zajame. To pravilo se pa ne da drugače izpeljati, kakor s povišanjem davkov. Živo živo obžaijujem to potrebo; al mnoge skušnje so me s prepričanjem navdale, da so Moji narodi vsigdar pripravljeni bili, darovali toliko državi , da se moč iu blagor Avstrije pospeši. Upam, da se bodo po enakem razpartenju bremen one v bližnji prihodnosti zlaj-šale tam, kjer najhuje stiskajo. Enaki namen doseči so nektere druge postave pripravne, ktere so se iz Vaših posvetovanj izsnovale. S tem, da je rudarska desetina odpravljena, je osvo-bodeno rudarstvo davšine, ktera ga je v pospešnem razvijanju doslej overala. Dača za žganje po merilu izdelovanja je dalo za važno narodo-gospodarstveno obrtovanje bolj pravo podlago za iz-mero tega davka. Na drugem polji porabnine (davka za vžitek) je glede 448 dosedanjega poberanja davka, ktero je mnogim pritoz priložnost dajalo, novo bolj ugodno pobiranje vpeljano. Odprava prevožnine in njo namestijoča izvožnina načenja že zdaj kazati svoj oživljajoči upljiv v trgovstv* io kupčijstvu. Tudi Dalmacija se bo po odpravi prevožnine zavoi svoje lege ob morju večih dobičkov udeležila. Postava, ktera uravnuje prigled ali kontrolo držav oega dolga, zagotovlja zastopovancom primerni upljiv pri nadč vanju tega dolga in opravil, ki so ž njim sklenjene. Po baukni postavi so podlage za dogovor finančne uprave z zastopniki narodne banke dobljene; ta dogovor bo uredil razmero bauke do države in ona sama se bo na bolj trdne noge postavila. Nevtrudljivo prizadevanje, ktero ste na te postave obračali, in da so se zmanjšali stroški in pokazali bolji uspeški pretečenega leta, je povsod dovoljnost zbudilo. Spremljani od vesele vesti, da k boljemu koračimo, se vrnete v svojo domovino, kjer Vas sopet nova delavnost čaka. Ondi bote oznanovavci in srednjiki tistih načel, iz kterih svoje korenine poganjajo ustavne postave, ktere sem dal, in ktere bom, kakor doslej vedno trdno spolnoval. Utrudili se ne bote o prizadevi, še čvrstejše nategniti vez, ktera veže avstrijauske narode v njih lastni blagor že cele stoletja. Tako bote tudi Vi pripomogli, uresničiti Moj trdni sklep, varovati edinost države in do konca dognati začeto delo ustave. Resno prizadevanje Moje vlade bode vedno merilo na to, da se doseže ta namen po poti, ki jo zaznamovajo temeljne postave. Ko Vas, častiti udje državnega zbora s Svojo zahvala in s Svojo cesarsko blagovoljnostjo razpustim, Me bo veselilo, Vas vse sopet prihodnje leto za nadaljevanje Vaše domoljubne delavnosti v državnem zboru viditi okrog mene zbrane. Bog pa, kteri je še le pred kratkim Meni in Moji ro-dovini srečno znamenje svoje milosti pokazal, kar so Mo narodi z veselim srcom sprejeli, Bog pa naj v svoji vsi mogočnosti da svoj blagoslov, da Avstrija cvete in raste v slogi mogočna in bogata vse slave!" — Na političnem polji sedaj vse nekako miruje; posebno važnih novic ni nikjer. Kdo bo kralj grški, se še nič ne ve; angležka vlada, zvita politikarca, je Grkom prepustila jonske otoke; s tem se znebi mnogo težav in sitnosti, pa si pridobi srca Grkov, ki ji bojo dobro došle o turških homatijah. — Že dolgo si cesar Napoleon in sveti oče papež nista bila tako dobra kakor zdaj; al kako dolgo bo to trpelo, kdo ve? Rimska vlada je sklenila nekoliko prenaredb o dnarstvenih, sodniških in vojaških napravah. — Čedalje več orožja in streliva vozijo skoz Valahijo na Srbsko. — Svetinje in pohvalne pisma iz londonske razstave se bojo razdelile še le konec prihodnjega mesca. Avstrijancom jih bo minister kupčijstva grof Wickenburg na Dunaji slovesno izročil; izmed 1300 razstavniki avstri-janskimi so došle svetinje 544, pohvalne pisma pa 370. Kmali potem bojo cesar nektere za domače obrtništvo najbolj zaslužene obrtnike postavili s križci in redi.