mataiur UN ANNO Dl IMPEGNO FECONDO | ^ l m OBISK V REZUI IN SREČANJE Z ŽUPANOM .MIO«»,»!«»-'«.«»» p«rttm hAflt * ,«*0,« pod IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR 5 i IM V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 44 (1693) Čedad, četrtek, 18. novembra 2010 naš časopk tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it Dopo le polemiche ed i malumori delle scorse settimane A Savogna si pongono le tabelle bilingui Si sarebbero evitate molte polemiche, e pure qualche malumore aU’interno della stessa maggioranza che guida il Comune di Savogna, se si fosse semplicemente usato il buon senso, quello che dice che a fare la lingua sono i linguisti. In questi giorni a Savogna compaiono le prime tabelle con i toponimi anche in sloveno, quelli giu- sti. Il Comune si mette semplicemente al passo con i tempi, non spende nulla di suo, dà una sua specifica dignità ai luoghi, ai nomi ed alle persone che quei nomi hanno sempre usato. Nul-l’altro si chiedeva. E tutt’al-tro che qualcosa di cui vergognarsi, ma è anche qualcosa che dovrebbe ormai far parte della normalità. 13. novembra v Vidnu celodnevni mednarodni posvet Manjšinski jeziki prispevajo tudi k razvoju gospodarstva Pobudnik in organizator je bila zadruga Informazione friulana Povezava med podjetništvom in manjšinskimi jeziki je bila v soboto, 13. novembra, glavna tema celodnevnega mednarodnega posveta, ki ga je pod pokroviteljstvom vi-denske trgovinske zbornice in s prispevkom Dežele Furlanije Julijske krajine (na konferenci jo je predstavljal odbornik Elio De Anna) v Vidnu priredila zadruga Informazione friulana v sklopu niza priredi- r Le lingue minoritarie possono stimolare attività imprenditoriali Le lingue minoritarie parlate nella nostra regione possono favorire la nascita di diverse iniziative imprenditoriali. Allo stesso modo, lo sviluppo di queste iniziative favorisce la vivacità della lingua minoritaria nel contesto in cui operano. Antonio Banchig segue a pagina 5 Jutranji del posveta, Ladinka Sabrina Rasom, Marco Stolto, Davorin Devetak (SDGZ) in Paolo Cantarutti (Informazione friulana) tev ob 30-letnici delovanja. Za govorniško mizo so se tako zvrstili predstavniki številnih evropskih manjšinskih jezikovnih skupnosti, ki so predstavili svoje izkušnje na področju vrednotenja manjšinskih jezikov ter njihove uporabe na različnih področjih. Posvet so uvedli predstavnik trgovinske zbornice Federico Verzegnassi, videnski podžupan Enzo Martines in predsednik zadruge Informazione friulana Paolo Cantarutti. Prvi je bil na vrsti Davorin Devetak, kije predstavil delovanje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pri čemer je izpostavil njegov razvoj in spremembe v gospodarstvu znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Omenil je nekaj konkretnih rezultatov, ki jih je SDGZ doseglo na različnih področjih svojega delovanja. Zaustavil pa se je tudi pri pomenu sodelovanja z drugimi manjšinami, na lokalni, deželni ah čezmejni ravni oziroma s šolami ter pri vlogi, Id so jo imele dejavnosti, ki so nastale na pobudo SDGZ pri promociji manjšine nasploh, a tudi samega gospodarstva. (T.G.) beri na strani 5 Z vladnim popravkom, ki ga mora potrditi parlament Vlada ne bo zmanjšala dotacij za slovensko manjšino v FJK Iz Rima prihaja spodbudna novica, da bo Berlusconijeva vlada ohranila celotno financiranje za slovensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini. Kot je znano, je v predlogu državnega finančnega zakona za prihodnje leto minister Tremonti zmanjšal financiranje zakona 38/2001 za 2,3 milijona evrov, O d ■1 muzike BK EVOLUTION TONÒ FEINIG FEAT Maya_____ MELODROM R.ESISTENCE in DUB HA 19 2010 U4.IZ H U001 ■ ^ musiche B N05I3À I LUNA E UN QUARTO PLENITATEM LUNAE SAVAC ULISSE E I CICLOPI kar bi usodno prizadelo manjšinske kulturne ustanove in organizacije. Vlada je pri tem predlogu vztrajala v vseh resornih komisijah, v zadnjem hipu pa je podtajnik Vegas vključil v vseobsegajoči vladni popravek (maxiemendamento) manjkajoča sredstva. Te obveze sedaj mora potrditi parlament. Za dosego tega cilja sta si v parlamentu prizadevala zlasti poslanec Strizzolo in senatorka Blažina, odločilno vlogo pa je spet imela Slovenija. Slovenska pesem v Vidnu Sad novega sodelovanja med Slovenci in Furlani, ki je v zadnjem času oživelo na pobudo zasebne radijske postaje Onde furlane in Inštituta za slovensko kulturo v okviru projekta Večjezična srečanja, je predstavitev nove slovenske in furlanske glasbene ustvarjalnosti v Vidnu, v gledališču Palamostre. Muzike/Musi che je naslov prireditve, ki se bo odvijala v dveh večerih. beri na strani 3 Na Beneških kulturnih dnevih o Napoleonovih pohodih in Iliriji Tokrat sta v Špetru predavala Paolo Foramitti in Fedja Klavora Tretji sklop predavanj v okviru letošnjih zgodovini posvečenih Beneških kulturnih dnevov, kijih prireja Inštitut za slovensko kulturo s podporo Občine Špeter in Pokrajine Videm, je tudi tokrat številno publiko popeljal za nekaj stoletij naprej v času, saj sta predavatelja Paolo Foramitti in Fedja Klavora prešla s srednjega veka v čas Napoleonovih pohodov v te kraje in v obdobje Ilirskih provinc. (T.G.) beri na strani 4 BENEŠKI KULTURNI DNEVI ODKRIVAJMO NASO ZGODOVINO Scopriamo la nostra storia Speter, ol k i tiska dvorana s/ Četrtek, 25. novembra, oli 18.30 Kobariška republika in Beneška Slovenija Zdravko likar, načelnik Upravne enote Tolmin Odporništvo in problem nove razmejitve med Italijo in Slovenijo Alberto Buvoli, zgodovinar Inštitut za slovensko kulturo Kulturno društvo Vabimo Vas na odprtje razstav slikarja KLAVDIJA PALČIČA v čedadu » Prehajanj a « petek, 19. 11. ob 1 8. uri v cerkvi Santa Maria dei Battuti v Gorici »PripovednaPrehajanja« ponedeljek, 22. 11. ob 1 8. uri v Kulturnem domu Aktualno H PD delle Valli landa Manne per i due istituti comprensivi Il circolo del PD delle Valli del Natisone con una sua nota porta all'attenzione dei cittadini la difficile situazione in cui versano entrambi gli Istituti comprensivi statali presenti a S. Pietro al Natisone. “Tutti conosciamo la situazione precaria dell'Istituto Comprensivo bilingue - afferma il PD - per la sistemazione ‘di fortuna’ presso locali scolastici, e non, delle classi dei diversi ordini scolastici dopo lo sgombero dell'edificio di viale Azzida avvenuto lo scorso marzo, situazione di disagio che si protrarrà sicuramente per almeno altri due anni, cioè per il tempo necessario alla ristrutturazione dell’edificio sgomberato.” Kako dolgo bo vladna koalicija še zdržala? Il PD rileva però che anche l'Istituto Comprensivo di S. Pietro al Natisone vive una difficile situazione di precarietà per mancanza del DSGA (dirigente dei servizi generali e amministrativi) e del dirigente, senza i quali un istituto scolastico non può gestire nessuna pratica amministrativa, nemmeno pagare gli insegnanti supplenti, come sta avvenendo, appunto, da settembre. “In realtà i titolari di queste due cariche ci sono -prosegue la nota - ma da più di un mese e mezzo sono entrambi in malattia e solo recentemente, da circa 10 giorni, è stata nominata una reggenza che sostituisce provvisoriamente il dirigente scolastico e che, con una procedura burocratica aggiuntiva, ha potuto assumersi anche la responsabilità amministrativo-contabile che spetta al DSGA, e può quindi apporre la sua firma sui documenti e soprattutto mandati di pagamento. Riteniamo a dir poco irresponsabile, da parte dell'ufficio scolastico regionale, la tolleranza di una simile situazione e la lentezza con cui si sta affrontando questo problema. Ne fa le spese, ovviamente, tutto il personale scolastico, dai docenti al personale ATA, che per far fronte alla situazione non si rispar- mia ad “arrangiarsi” come può. Il vicario ha fatto e sta facendo i salti mortali per cercare di non far precipitare la situazione, ma i suoi ‘poteri amministrativi’ sono limitati. Preoccupato, il PD delle Valli ritiene che “l’amministrazione comunale da una parte, preposta alla gestione, mantenimento e cura degli edifici scolastici, e l’ufficio scolastico regionale dall'altra, preposto alla gestione del personale scolastico, dai dirigenti al personale amministrativo e docente, debbano impegnarsi maggiormente e con più determinazione per la difesa e il buon funzionamento delle nostre scuole.” Per il PD “la situazione può ulteriormente peggiorare se non verranno presi immediati provvedimenti che riportino alla normalità la situazione.” Če se v Italiji vladni večini po sporu med Finijem in Berlusconijem ne pišejo dobri časi, to očitno velja tudi za Slovenijo, kjer ima trenutno premier Borut Pahor največ težav s stranko Desus, ki odločno nasprotuje predlogu pokojninske reforme, ki gaje pripravila vlada in o katerem že razpravljajo v državnem zboru. V odboru za delo slovenskega parlamenta so poslanci glasovali o dopolnilih k novemu pokojninskemu zakonu, ki vsebuje skupno 430 členov. Sprejeti amandmaji so že v marsičem omilili vladni predlog, v nekaterih primerih pa je odbor tudi pritrdil zahtevam stranke Desus, na primer glede vpra-šanja usklajevanja pokojnin. Po novem naj bi v 70% upoštevali rast plač in v 30% rast življenjskih stroškov, medtem ko je vlada predlagala razmerje 60:40. Minister za delo Ivan Svetlik je prepričan, daje to zgornja meja, ki še zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne. Jabolko spora pa še vedno ostaja zamrznitev pokojnin v prihodnjih dveh letih (podobno kot plač javnih uslužbencev). Vladni predlog predvideva četrtinsko usklajevanje z rastjo plač in pri tem ne namerava popuščati. Borut Pahor namreč pravi, da država nima denarja, da bi sprejela varianto, ki jo zahteva Desus, to je da bi usklajevanje ostalo polovično. Slovenski premier pravi, da bi to pomenilo za državo bankrot, sam pa te odgovornosti ne namerava prevzeti. Če bi vlada popustila De-susu in bi se pokojnine usklajevale kot doslej, bi prihodnje leto za to potrebovala 64 milijonov evrov, v proračunu pa je za zdaj predvideno le četrtinsko usklajevanje (pokojnin, plač v javnem sektorju in socialnih transferjev), torej 32 milijonov evrov. Tudi plače v javnem sektorju se usklajujejo z inflacijo; skupaj s pokojninami bo zaradi inflacije prihodnje leto proračunu treba odškrniti 57 milijonov, če bi obveljala zahteva Desusa pa 114 milijonov. Za rast socialnih transferjev, ki so že povsem zamrznjeni, bi bilo ob polovičnem usklajevanju treba predvideti dodatnih 10 milijonov evrov. Načrtovani prihodki v proračun za leto 2011 se gibljejo okoli 8,3 milijarde evrov, odhodki za plače znašajo 1,3 milijarde, za socialne transferje posameznikom in gospodinjstvom bo namenjenih 1,4 milijarde. Pokojninska blagajna je lani izplačala za približno 3,8 milijarde evrov pokojnin. Vladi tudi po zadnjem sestanku izvršilnega odbora stranke upokojencev v soboto, 13. novembra, svojih koalicijskih partnerjev ni uspelo prepričati, naj odstopijo od svojih zahtev. Vodja Desusa Karel Erjavec je po zasedanju napovedal, da bo vseh pet poslancev njegove stranke glasovalo proti predlogoma proračunov za leti 2011 in 2012 ter seveda tudi proti pokojninski reformi. Če bodo to napoved parlamentarci stranke upokojencev tudi uresničili, bo to res lahko začetek konca levosredinske vlade, čeprav predstavniki Desusa trdijo, da ne nameravajo zapustiti koalicije. Vlada sicer pričakuje, da ji bo v državnem zboru vseeno uspelo odobriti proračuna za naslednji dve leti. Z njo naj bi glasovala tudi predstavnika manjšin, kar pomeni, da bi lahko opozicija skupaj s poslanci Desusa zbrala največ 44 glasov, kar ni dovolj za preglasovanje. Kar zadeva glasovanje o pokojninski reformi, pa bi lahko premier Pahor v tem primeru celo zahteval zaupnico. Se v primeru razpada koalicije tudi Sloveniji obeta tehnična vlada, kakršno si v Italiji želijo nekateri predstavniki opozicijskih strank? Diversi sì, disuguali no: incontro a Cividale Diversi dì, disuguali no. E questo il titolo di un incontro promosso dal comune di Cividale e dall’Ambito distrettuale del Cividalese in collaborazione con l’associazione Krocus. Avrà luogo sabato, 20 novembre, presso la chiesa di San Francesco con inizio alle ore 9. L’iniziativa si inserisce nella cornice della settimana per la promozione dei diritti dell’infanzia e dell’adolescenza che si prefigge di favorire una cultura a favore dei minori e l’opportunità da parte loro di un reale esercizio dei diritti. L’attenzione verrà focalizzata sul diritto alla diversità e all’integrazione, ne parleranno i rappresentanti di alcune realtà giovanili e di alcune scuole di 1 e 2. grado del territorio dell’Ambito distrettuale del Cividalese. Parteciperanno anche l’attore Michele Polo ed il prof. Davide Zoletto dell’Università di Udine. Pismo iz Ri Stojan Spetič Za Berlusconijevo vlado seje pričelo vzvratno štetje, kvečjemu ji parlament lahko podaljša agonijo. Vsi pravijo, da bodo potrdili stabilizacijski načrt varčevanja, na kar bi se pričela formalna kriza s posvetovanji na Kviri-nalu in znanim obredom podeljevanja mandata. Ni izključeno, da bo Napolitano prvi mandat poveril spet Berlusconiju, naj preveri, ali še ima večino. Potem sta odprti dve poti. Državni poglavar lahko razpusti parlament, razpiše nove volitve in pusti Berlusconijevo vlado za običajne upravne posle, ali pa imenuje “zimsko” vlado, ki bi spremenila sporni volilni sistem. To mu mo- rajo povedati stranke. Od tega je vsekakor odvisno tudi bodoče oblikovanje političnih zavezništev. Za prehodno zimsko vlado so tudi stranke sredinskega bloka, ki ga snujejo Fini, Casini in Rutelli. Ni izključeno, da bi pol leta sodelovanja te stranke zbližalo z demokrati in posledično spremenilo njihove politične izbire. V tem primeru bi lahko nastala koalicija med sredinci in demokrati, tja do Di Pietra in Vendole, a brez skrajne levice in komunistov. Bolj verjetno pa je, da bo nastala koalicija vse leve sredine, tja do komunistov, ki pa ne bodo sodelovali v vladi. Mnogo je odvisno od tega, ali bodo demokrati vztrajali pri organizaciji primarnih volitev, da bi izbrali svojega premierskega kandidata. Izkušnja iz Milana, kjer je bil ob nizki udeležbi iz- voljen levičar Pisapia in poražen demokrat Boeri, priča, da so primarne volitve zelo demokratično sredstvo, a lahko tudi šibijo zavezništvo, če spravijo v krizo njegov najmočnejši del. Vprašati bi se morali, ali ne bi morebitna zmaga Nichija Vendole proti Bersaniju povzročila razkola v demokratski stranki, začenši z bivšimi demokristjani in Veltronijevimi pristaši. Verjetno bi se morali v levi sredini dogovoriti, da bodo tekmeci na primarnih volitvah lojalno sprejeli njihov rezultat in z vsem navdušenjem podprli zmagovalca. Na levici so spori in ločevanja od nekdaj bili na dnevnem redu, a se morajo zavedati, da so bili v usodnih trenutkih italijanske zgodovine, kot je bilo antifašistično odporništvo, sposobni najširše enotnosti in zavezništev, od komunistov do monarhistov. Kajti zmagati na primarnih volitvah ni dovolj. Potem je treba zmagati na pravih volitvah, ko se odloča o usodi države za nadaljnjih pet let in še več. kratke.si Dal 15 novembre obbligatorio l’equipaggiamento invernale E scattato in Slovenia lunedì 15 novembre e terminerà il 15 marzo (o anche più tardi se il freddo e le nevicate continueranno anche in primavera) l’obbligo per tutti i veicoli di circolare con l’equipaggiamento invernale, cioè con pneumatici da neve montati oppure con catene da neve a bordo. Le multe per chi ne sarà sprovvisto sono di 120 euro o di 400 euro se il veicolo, non adeguata-mente equipaggiato, provoca un blocco alla circolazione. Nel 2010 l’1,18% del Pii sloveno nelle casse deN’Unione europea Ammonta a circa 413 milioni di euro, corrispondente all’1,18% del Pii, il contributo che la Slovenia verserà in totale quest’anno nelle casse dell’Ue, coprendo così circa il 0,32% del bilancio dell’Ue. D/altra parte sarà maggiore l’importo che alla Slovenia arriverà da diversi fondi strutturali europei. In base ai dati aggiornati a fine ottobre l’utile sloveno ammonta già a 77.355.340 euro. È andata bene anche nel 2009 in cui la Slovenia ha registrato un +155.627.349 euro. Lo stipendio medio lordo sloveno era a settembre di 1475,80 euro Nei primi 9 mesi di quest’anno gli sloveni hanno percepito uno stipendio medio di 1475,80 euro lordi (963,84 netti). L’aumento rispetto allo stesso periodo dell’anno passato è stato del 4,1% (dell’1,6% quello reale). A percepite gli stipendi più alti sono gli impiegati nei settori finanziario ed assicurativo (2054,40 euro lordi). Nei comuni le medie più alte sono state registrate a Cerklje na Gorenjskem (1900,97) e Ljubljana (1746,21). Farmacia oncologica: a Ljubljana dal 15 novembre un convegno L’Associazione europea dei farmacisti oncologici in collaborazione con l’Ordine dei farmacisti sloveni ha organizzato a Ljubljana un convegno internazionale al quale hanno partecipato 28 esperti provenienti da 12 paesi. In questa occasione ha visitato la capitale slovena anche il presidente dell’associazione Klaus Meier, che è stato tra i maggiori promotori dell’applicazione degli standard di qualità nella preparazione di medicine antitumorali. Deficit e debito pubblico nel 2009: in Slovenia al 5,8 e 35,4% del Pii Il deficit ed il debito pubblico in Slovenia si sono mantenuti nel 2009 sotto la media della zona euro (6,3 e 79,2%) e deH’Unione europea (6,8, e 74%). Nel 2008 però il debito pubblico sloveno era molto minore (22,5%), mentre il deficit è cresciuto l’anno scorso di quattro punti percentuali. In ogni caso tra i paesi europei solo Estonia e Malta sono riuscite a migliorare i conti pubblici. In Italia il debito pubblico nel 2009 ammontava al 116% del Pii. Premier Borut Pahor Četrtek, 18. novembra 2010 Na Bumjaku z zborom Pod lipo naša bogata vierska tradicija Burnjak je biu lietos ‘poseban’, saj seje pretargala liepa tradicija zadnjih liet, ko so se v Gorenjem Tarbiju zbrale vse mlade an dinamične energije sriedenjskega kamuna, ki so znale parklicat blizu tudi druge iz naših dolin, takuo de je biu ratu narguorš se-njam vsieh Nadiških dolin. An ljudje so hodili na Burnjak radi an v velikem številu od vserode. Novim administratorjem pa nie biu vseč, zak je biu ‘previč slovienski’ takuo so ga prevzel an drugač spejal. Ostu pa je pravi domači Burnjak v cier-kvi, kjer je sloviensko mašo zapieu pevski zbor Pod lipo iz Barnasa. Poklicali so ga fara an vasnjani, ki so bli takuo veseli poslušat naše stare pobožne piesmi an takuo lepuo zapiete pod vodstvom dirigenta Nina Specogne, de so mu na koncu maše du-go cajta pljuskal na roke. Tudi v cerkvenem življenju imamo veliko bogastvo an bi bila velika škoda, če bi se zgubilo. Zatuo se je zbor Pod lipo rodiu, an zatuo je bila maša takuo glaboko občutena. Naj še povemo, da sta jo po italijansko an po sloviensko zmolila mons. Marino Qualizza an domači famoštar Federico Saracino. Deset uspešnih let v Posočju V Kobaridu so v sredo praznovali Fundacijo Poti miru Kobarid in Posočje sta v zadnjem obdobju zacvetela in se uveljavila kot uspešno turistično središče, ki ga iz leta v leto obiskuje več ljudi iz vse Evrope. Glavni steber, na katerem so gradili svoj razvoj, je ovrednotenje kulturne in zgodovinske dediščine, predvsem prve svetovne vojne, ter naravnih znamenitosti. Protagonista v tej zgodbi o uspehu sta Kobariški muzej in Fundacija Poti miru v Posočju. V sredo, 17. novembra, so v Kobaridu slovesno praznovali desetletnico Fundacije, ki deluje na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Ustanovili so jo z namenom, da ohranijo, obnovijo in predstavijo materialno in nematerialno dediščino soške fronte. Podobno kot v Kobariškem muzeju, ki letos praznuje 20 let delovanja, želijo ohraniti spomin vseh, ki so trpeli v času prve svetovne vojne, ob poudarjanju nesmiselnosti vojn pa obenem širijo kulturo miru. Pri Fundaciji že deset let zelo uspešno razvijajo zgo-dovinsko-kulturni turizem tudi s tem, da promovirajo naravne in kulturne znamenitosti Posočja. Občutljivi in odprti so tudi do organizacij slovenske manjšine v Furlaniji in vsega obmejnega pasu. Tudi na tej relaciji se je razvilo pestro in živahno sodelovanje. Fundaciji Poti miru v Posočju predseduje Zdravko Likar, ki je skupaj z Antonom Jegličem pred desetimi leti dal pobudo zanjo. Ustanova danes zaposluje štiri mlade, zelo dinamične in perspektivne domačine. V njenih prostorih so odprli in- r Inštitut za slovensko kulturo - beneško gledališče KULTURNO DRUŠTVO ČEDERMAC GLEDALIŠKI SEMINAR 27. november od 14.00 do 19.00 V SLOVENSKEM KULTURNEM CENTRU V ŠPETRU Namenjen je ljubiteljskim igralcem, ki želijo poglobiti igralske tehnike, zakonitosti odra, gib, govor... Živahno delovanje bogatijo tudi z razstavno dejavnostjo formacijski center Pot miru. Ob pisarnah imajo še knjižnico, gledališki in razstavni prostor, kjer se je večkrat predstavila tudi slovenska manjšina iz Furlanije s svojimi razmišljanji, ustvarjalnostjo ter izdajateljsko dejavnostjo. V desetletnem obdobju je Fundacija postala pomembna kulturna in raziskovalna ustanova, ki je s številnimi projekti veliko prispevala k razvoju doline. Uredili so šest muzejev na odprtem (Čelo, Ravelnik, Zaprikraj, Kolovrat, Mrzli vrh in Men-gore), obnovili več kot 25 spominskih obeležij in dve vojaški kapelici, uredili so Pot miru, ki povezuje dediščino soške fronte in druge kulturne ter naravne znamenitosti Zgornjega Posočja, v načrtu pa imajo njeno razširitev vzdolž nekdanje fronte vse do Jadranskega morja. Izdali so številne promocijske in strokovne publikacije v več jezikih, ponujajo vodenje izletov ter prirejajo številne prireditve. Eno od njihovih najbolj plemenitih dejanj je popis padlih vojakov v Posočju: na podlagi arhivskega gradiva v sodelovanju s Tolminskim muzejem in Lovrom Galičem so doslej naredili popis 22 tisoč padlih vojakov in to delo bodo nadaljevali. Muzike Musiche s prve strani Prvi koncert bo v petek, 3. decembra, z začetkom ob 21. uri in na njem bodo protagonisti slovenski ustvarjalci: nastopili bodo beneška skupina BK Evolution, sloven-sko-avstrijska skupina Tonč Feinig, in skupina Melodram iz slovenskega glavnega mesta. Gost bo furlanski band R.esistence in Dub, ki bo idealno povezal oba večera. V soboto, 4. decembra, pa bo koncert posvečen novi furlanski glasbeni ustvarjalnosti. V prvem delu bodo nastopili band Nosisa, Lino Stralino in Orchestra cortile, sledila pa bo predstavitev petih skupin, ki jih je strokovna žirija izbrala v okviru projekta Premi Friul, s katerim že skoraj trideset let spodbujajo sodobno glasbeno ustvarjalnost v furlanšči-ni. Te skupine so: Mig 29 over Disneyand, Luna e un quarto, Ad plenitatem lunae, Savac in Ulisse e i ciclopi. Med njimi bodo izbrali tudi letošnjega zmagovalca. Prireditelji zanimive pobude v furlanskem glavnem mestu so Suns, Il campo, Radio Onde furlane, Inštitut za slovensko kulturo, Arlef-de-želena agencija za furlanski jezik ter Pokrajina in Občina Viden. La quinta edizione della Festa della cultura, organizzata a Gorizia dal 18 al 21 novembre dall’Associazione Ex Border, è intitolata 0_Per-suasioni ed è realizzata in sinergia con gli eventi che Gorizia dedica a Carlo Michel-staedter, di cui ricorre il centenario dalla morte. Diversi gli appuntamenti, che saranno incentrati su temi come le modalità di persuasione, convinzione, consiglio, induzione, esortazione, imbonimento, ma anche la malleabilità, la certezza e i loro corollari contrari quali la dissuasione, lo sviamento, la cocciutaggine, l'irremovibilità. Inoltre, sia quest'anno che il prossimo, aH'interno della A Gorizia persuasioni e intrecci letterari Da oggi a domenica la Festa della cultura organizzata dalVassociazione Ex Border Festa della cultura alcuni appuntamenti riguardano un progetto di cooperazione culturale realizzato con il sostegno del Programme Culture 2007-2013 dell'Unione Europea, intitolato Read me live: Promotion of Reading Culture through Live Literature. Scrittori e poeti di livello internazionale leggono dal vivo e incontrano il pubblico: è un'iniziativa che unisce alcuni importanti festival culturali europei, anche per promuovere i loro territori e le loro città. La Festa della cultura e l'Associazione Ex Border partecipa al progetto insieme al festival letterario di Vilenica (Slovenia), al Druskininkai Poetic Fall di Vilnius (Lituania) ed al Cuirt, International Festival of Literature di Gal-way (Irlanda). Tra gli eventi da segnalare l’incontro con la poetessa slovena Miljana Cunta, autrice della raccolta poetica ‘Za poi neba’ e con la cantante Severa Gjurin, in programma domenica 21, alle 18.30, presso il Grand Hotel Entourage, in piazza S. Antonio. Il pro- |g|x“ W »J ■L li v * " fifij 1 li Miljana Cunta gramma completo sul sito www.exborder.it Il goriziano Adriano Velussi espone a S. Pietro Venerdì, 12 novembre, si è aperta presso la Beneška galerija di San Pietro al Natisone la mostra personale dell’artista goriziano Adriano Velussi. L’artista è stato presentato da Giacinto lussa, presidente dell’Associazione Artisti della Benecia che ha ricordato anche le numerose esposizioni in tutti i continenti, - Dubai, Australia, Stati Uniti, Tokyo, senza contare città europee - ottenendo ovunque riconoscimenti e premi. La sua opera, ispirata inizialmente dalla natura, l’ha portato a sperimentare in seguito tecniche e stili assolutamente personali. La mostra resterà aperta fino al 17 dicembre. Un momento della vernice nella Beneška galerija Gianni Osgnach espone a Roma Gianni Osgnach e-spone a Roma, nella galleria Enrico Canaponi. La mostra dal titolo Vasi Fiore, inaugurata mercoledì 24 novembre, presenta vasi, pezzi unici, realizzati con stoffe variopinte e raffinate dai disegni astratti o floreali, sete di vecchia produzione e mussole sottili che trasforma in vasi irripetibili, che ci ricordano i fiori variopinti dai quali prendono i nomi. L'artista valligiano, mantovano di adozione, affermatissimo nel campo del design a livello italiano ed europeo, e sempre al limite tra l'esperienza artistica e l'artigianato di altissimo livello, prosegue dunque con successo il suo cammino nell'interminabile ricerca tra il bello e l'utile che fonde in opere di grande carattere e di forte presenza oggettiva. 0 spremembah meje v Napoleonovem času Francoska vojska trikrat zasedla Furlanijo Paolo Foramitti, Giorgio Banchig in Fedja Klavora Cena politike in države s prve strani Kot prvi je spregovoril Foramitti, profesor na Univerzi v Vidmu in predstavnik zgodo-vinskaga društva Le Souvenir Napolèonien, kije bilo pokrovitelj večera. V svojem predavanju je obravnaval spremembe meje v naših krajih za časa Napoleonovega vladanja. Francoski vojskovodja in cesarje trikrat zasedel Furlanijo in kraje ob Soči in Nadiži: prvič leta 1797, ko je dejansko razpadla Beneška republika, nato pa še leta 1805 in 1809. Na mirovnih pogajanjih v Schònbrunnu so tedaj Habsburžani morali odstopiti Napoleonu približno polovico s Slovenci poseljenega ozemlja, še istega dne, tj. 14- oktobra 1809, je Napoleon ustanovil Ilirske province (6 civilnih in 1 vojaško): Kranjska, Koroška, Istra, Dalmacija, Dubrovnik, Civilna Hrvaška in Vojaška Hrvaška. Njihovo glavno mesto je bila Ljubljana, v njih pa so francoski upravitelji postopoma začeli uveljavljati francosko zakonodajo. Z izjemo Vojne Hrvaške, so se Province upravno delile na distrikte, kantone in občine. Kako pomembni so bili pri odločitvi o ustanovitvi provinc politični in vojaški razlogi, priča dejstvo, da so bili vsi njihovi guvernerji (Marmont, Bertrand, Junot) razen zadnjega, Foucheja, vojaki. Že leta 1811 pa je Napoleon iz strateških razlogov odstopil kraljevini Italije Posočje in Kanalsko dolino, kasneje pa je ob svojih porazih izgubil še dodatno ozemlje, Nadiške doline pa so bile tedaj ob Livek in Breginj, ki sta ostala na drugi strani meje. Ljubitelj zgodovine Fedja Klavora pa je publiki s pomočjo fotografskega gradiva predstavil in podrobno opisal prvi Napoleonov pohod, kako so francoske armade prodirale skozi Nadiške doline in Posočje ter boje pri trdnjavi na Klužah, kjer so se spopadli le avstrijski in francoski vojaki, njihova vodiča pa sta bila iz Kobarida oziroma Stupice. Med tistim pohodom so se francoski vojaki ustavili tudi v Čedadu in Spetru in tam marsikaj požgali. Baje se je v Na-diških dolinah ustavil tudi sam Napoleon, prespal pa je v stari gostilni pri Olivu na Robiču. Verjetno se mnogi bralci Novega Matajurja jezijo na politike, na večkrat prazne argumente, o katerih diskutirajo, na negotovost, ki jo dodatno povzročajo itd. Strinjam se z njimi (bralci), vendar bi ločil vladno večino od opozicije, ki v dvoletju dosedanjega Berlusconijevega vladanja v bistvu ni imela besede. Ob jezi se avtomatično sproži vprašanje o politični kasti, o privilegirancih, o prejemkih politikov ter o ceni politike (il costo della politica). Strinjam se, da je cena politike v Italiji visoka, vendar bi k temu nekaj dodal. Demokracija ima svojo ceno. Stranke in njihovi (danes manjši) aparati, sodelavci, strokovne službe, da ne govorim o političnih kampanjah, so drage stvari. V času medijev in televizije je npr. predvolilna propaganda izrazito dražja, kot je bila v časih, ko so se politični voditelji srečevali z volila na trgih, v sekcijah, v društvih in celo pred gostilno. Drugo je, če je nekdo lastnik televizij in časopisov. Ob tem je seveda jasno, da ima kar veliko število politikov dohodke in prednosti, ki presegajo večino dobrin, kijih za svoje delo prejemajo vodilni ljudje v zasebnem sektorju. Izvzeti so seveda redkejši top manedžerji velikih finančnih in gospodarskih podjetij, ki delujejo na mednarodni ravni. Nedvomno nekaterim politikom stiska ne leze pod nohte. Mislim na deželne svetni- ke, na odbornike, na župane velikih mest, na predsednike pokrajin, na poslance in senatorje, kijih je skupaj skoraj tisoč. Sledijo tajniki, ki so včasih bolj sinovi lotizacijskih procesov kot pa potreb. To, kar nekateri imenujejo "kasta", predstavlja množico ljudi, ki si z izvolitvijo v razna telesa zagotavlja lepe dohodke in druge privilegije. Vsega tega je v Italiji več kot v marsikateri državi Evropske skupnosti. Problem pa niso le plače in povračila mnogih stroškov, ampak resnična funkcionalnost tako številčnega političnega predstavništva. Morda bi bilo bolje, ko bi imele več stranke kot politična šola in laboratoriji za mlade kadre kot pa posamezniki, ki po izvolitvi odgovarjajo samo lastni vesti... S ceno politike pa nismo prišli do dna problema, ki sega v Italiji vsi po malem izogibajo. S ceno politike lahko odpiramo stvarna ali demagoška vprašanja. Obstaja pa drugi sklop stroškov in tu mislim na ceno države in njenih organov, ki imajo nalogo, da delo politikov udejanijo med državljani. V tem okviru je privilegijev veliko in tudi veliko stvarne moči. Krajevni tisk iz dežele FJK občasno objavlja dohodke visokih deželnih funkcionari-jev. Dohodki so mastni. Se bolj mastni bi bili, ko bi imeli sezname vseh italijanskih dežel. Kasta visokih državnih birokratov pa je številna. Nič bi- stveno manj od politikov ne prejemajo višji sodniki, funk-cionarij raznih ustanov, visoki vojaški čini, krajevni državni pi-edstavniki, diplomati itd. Italija ima velik državni aparat, ki je v nizkih legah največkrat zelo slabo plačan, na vrhovih pa postane cena birokracije in države izjemno visoka. Obstajajo še vmesne figure, kot so notarji, ki se tudi ne morejo pritoževati. V državi, kjer je veliko obubožanih ljudi, kjer se šibi srednji sloj, kjer mladi nimajo perspektiv in kjer je zasebni sektor v globoki krizi, obstajajo potrebni in manj potrebni državni aparati, ki jih državljani drago plačujemo s svojimi davki. Žal se teh aparatov in ljudi nihče ne dotakne. V času, ko je verjetnost volitev zelo visoka, ko se je gospodarska kriza pritihotapila v številne družine, ni prav, da kritično gledamo le na politično kasto. Državna reforma bi morala seči tudi v jedro problema: v mastodontski birokratski aparat ter med visoke funkcionarje, ki imajo pred politiki dodatno prednost: ostanejo tudi takrat, ko politiki odidejo, ker niso več izvoljeni. Problem je toliko aktualnejši, ko je govor o federalizmu. Prijatelj me je vprašal, če se bo birokratska pajčevina razredčila v primeru federalizma. Odgovoril sem mu, da je potrebna dodatna reforma, saj se stvari ne zaustavljajo le v Rimu. Včasih so deželni aparati in birokracije večji zamaški od rimskih mlinov. Federalizem lahko razbremeni državljane državne teže, če se bodo politiki z resničnimi reformami lotili tudi krajevne birokracije. Za to pa potrebujejo stranke in njihovi izvoljeni predstavniki kar lepo dozo poguma, saj se mnogokrat odbornik boji boji načelnika odbomištva, župan pa svojega tajnika... Razpis za podpore iz Slovenije 26. novembra zapade rok za prijavo na javna razpisa Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki zadevata njim namenjene finančne podpore za leto 2011. Prijavijo se lahko tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi posamezniki, ustanove, društva, organizacije in poslovni subjekti, ki v Sloveniji delujejo na področju povezovanja in sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prednost bodo imeli letos projekti, ki se bodo vključili v srečanje Slovencev iz zamejstva in tujine julija 2011 v Ljubljani, ter projekti s področij povezovanja mladih, znanosti in gospodarstva ter ohranjanja arhivskega gradiva. Dokumentacija je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si in spletnem portalu http://www.slo-venci.si. Dodatne informacije je mogoče dobiti na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. I primi di dicembre l’addio alla TV analogica Tra circa due settimane avverrà sia in Slovenia che nel Friuli Venezia Giulia il passaggio definitivo dal sistema di trasmissione del segnale televisivo analogico a quello digitale. In Slovenia ciò accadrà il 1. dicembre, nella nostra regione invece dopo il 3 dicembre (e comunque entro il 15). Come abbiamo più volte segnalato sulle pagine del nostro giornale, per continuare a vedere i programmi TV gli utenti dovranno essere muniti di un decoder digitale o di un nuovo televisore con decoder integrato. Molte famiglie hanno già provveduto ad acquistare l'apparecchiatura necessaria, chi non l'avesse ancora fatto deve invece affrettarsi. Bisogna però stare attenti a ciò che si compra, soprattutto se si vuole guardare anche i programmi della TV slovena oltre che austriaca e croata. Esistono infatti due tipi di segnale digitale: il MPEG2 ed il MPEG 4. In Italia hanno optato per il più vecchio MPEG2, in Slovenia invece è stato introdotto il formato più recente. Per poter vedere dunque sia i programmi italiani che quelli sloveni bisogna dotarsi di un decoder o televisore con decoder integrato che legga il formato MPEG4 (costano un po' di più) che permettono inoltre di vedere i programmi in alta definizione (al momento ce ne sono pochi, ma rappresentano sicuramente il futuro della televisione). La TV digitale in ogni caso porterà parecchi vantaggi. Sarà infatti possibile vedere molti più programmi ed anche la qualità dell'immagine migliorerà sensibilmente. Basterà sintonizzarsi sulle frequenze giuste. Per quanto riguarda la tv satellitare invece non cambierà niente. Ecoprestito per le famiglie del Friuli Venezia Giulia. È questa la proposta, che verrà discussa e approfondita nel dibattito sulla finanziaria regionale, avanzata dal consigliere regionale del Pdl Alessandro Colautti, che è presidente della IV Commissione consiliare (energia, ambiente e territorio) a margine di un evento promosso sabato, 6 novembre a S. Pietro al Natisone dalTimpresa Spe-cogna. L’incontro, nel corso del quale sono stati illustrati i temi connessi al risparmio Pismo uredništvu Po sloviensko z našimi te starimi Imamo potriebo slovien-skih judi, ki bi po sloviensko guoril’ z našim starcam, z našim bunikom. Imamo potriebo an pravico imiet de u Benečiji take judi, an b’na bluo trie-ba nič druzega ree, nič doluožt. Kalle, fineštre, stacijoni an turist mene nič na pomagajo, tudi tisti italijanski intelektualci, ki tle so se že udomačil’, ne. Parpravjene an poštene žene za bunike al pa za stare judi gledat, z bližnje Slovenije, pa, bi m’ šle pru, an še kuo! Ne samuo b’ na zgubil’ takuo naše slovienščine, bi nazaj v naše guorienje uamil’ stare an že pozabjene, skor zgubjenè domače besiede. Čedajski pomo-čnički družbi, ki de h nam po-šija judi, je nanueno tuoi’ pravt, antà sa’j’ težkuo donas dobit Benečanko, ki pametno an tekoče sloviensko guori. Še buj težkuo pa je, de tuole želi. Težkuo m’ je Vam tuoi’ pisat, yak tudi Vam je nanueno guo-rit. Imata že Vaše paijade Lahe za šujat, ki napunjavajo le-puo Vaše ‘slovenske’ strani z italijanskim besiedam. Tarpàn, kàr tle h moj mam’ hodijo an z njo guore po tali-jansko, tu nje hiši. Antà onà, ubuoga, po talijansko jim težkuo an kumarno, selè spošdji-vo, odguaija. Tarpim an se jezim, pa za tisto domičilijarsko pomuoč se jim muoram lè za- hvalit, an še stuokrat, seviede. Samuo podè mamca, k’ Selè umi an me gleda tu oči, tarpi, zak tarpim. Ki čaka Slovenija skočit na pomuoč telim’ zadnjim’, šele živim’, beneškim’ Slovenjam’? Ne pa s podpuo-ro kronanim’ organizacijam’, dragi tovarši, z judmi, ki bi tle par nas nazaj znali uzbudit stari slovienski ponos. Zidarji, ku-metje, sestre pomočnice... Ja, beneškoslovienska, du-omska pomočnica an parjatel-ca, u talijanskem iziku m’je ja-la, kàr sma se go’ mez tuo skor na glas kregala: “Ma scusa, a te t’importa più di tua mamma o della lingua in cui parla? (Na zamier, pa tebè briga buj tojà mama al pa izik, k’ ga guori?)”. “Essere o non essere / to be or not to be”, sam ji odguoriu! Pru zatuo, k’je moja mama, skar-bim, de z njo, tu nje hiši, se bo u nje an mojim maternim, slo-viensldm jeziku guorilo, drugače na more an na smie bit. Ne tle par nas! Naj cierku za bunike, poglavarji organizacij za Slovie-nje an usi tisti, k’ se tle samuo punijo usta z liepim’ beside-dam’, na tuoi’ hitro pomislijo. Adrian Barčanju Problem naših te starih je resničen. Mimo vsega pa na za-stopemo, ki ima par tem Slovenija. Komu plačavamo taše? Ecoprestito della Regione alle famiglie proposto a S. Pietro energetico, alle normative europee sempre più severe in materia di emissioni e tutela dell’ambiente, alle soluzioni tecniche progettuali e costruttive di abitazioni ad alto comfort ed alta efficienza energetica, si è concluso con la consegna della targhetta di Casaclima presso la residenza Valnatisone, realizzata dall’impresa Specogna. Aktualno Convegno internazionale a Udine nel 30. della cooperativa Informazione friulana Le lingue minoritarie possono favorire l’imprenditoria dalla prima pagina Questo il concetto attorno al quale si è sviluppata la seconda parte del convegno “Lingue minoritarie ed economia” organizzato dalla cooperativa Informazione Friulana, tenutosi sabato pomeriggio nella sede della Camera di Commercio in piazza Venerio a Udine. Il settore che, da questo punto di vista, presenta le maggiori potenzialità di crescita è il turismo. Francesco Marangon, docente dell'Università degli studi di Udine, ha evidenziato come, nonostante la crisi economica, il turismo delle aree rurali della regione sia in costante crescita. Sono sempre più numerosi infatti - ha specificato Marangon - agriturismi, bed& breakfast, e ristoranti tipici che promuovono la cultura e la lingua del territorio e che a volte, come nel caso del ristorante Sale e Pepe di Stre-gna di Teresa Covaceuszach, raggiungono livelli d'eccellenza tali da poter promuovere la cucina locale nelle più importanti fiere del settore in Europa e non solo. Nelle aree della regione dove è storicamente insediata la minoranza slovena poi, sono in costante aumento gli arrivi di turisti provenienti proprio dalla Slovenia, mossi dalla curiosità per la persistenza in queste zone di antiche forme dialettali. Luigia Negro del Rozajanski Dum di Resia ha infatti riferito come, a partire dagli anni novanta, proprio l'arrivo di turisti dalla Slovenia, giunti ai piedi del Kanin per sentire uno dei dialetti sloveni più antichi ancora parlati, abbia favorito lo sviluppo di una rete di strutture e di servizi (strade, musei, locali...) che, creando occupazione, hanno contrastato l'emigrazione che dal secondo dopoguerra in poi aveva minacciato la sopravvivenza stessa del territorio. Analogamente nelle aree germanofone di Timau e Sauris, ha spiegato Velia Plozner del circolo G. Unfer, sono sempre più numerosi gli arrivi di austriaci e tedeschi e quindi, anche in queste zone, nonostante l'isolamento geografico, sono in crescita le attività legate al settore turistico. Anche nei territori di lingua friulana stanno nascendo numerose imprese che fanno della propria cultura e della propria lingua la lo- ro ragion d’essere. Questo il caso della ditta Friùlpoint, presentata da Andrea Ve-nier, che produce magliette con scritte ironiche in friulano o del ristorante A la Patrie dal Friùl di Oscar Olivo di Campoformido che offre ai suoi ospiti solo prodotti tipici. Se dunque da un lato la globalizzazione ha determinato una forte omologazione dei prodotti a livello planetario, dall'altro la “mondializzazione” - come l'ha definita Marco Stolfo, coordinatore del convegno - offre la possibilità di far conoscere a tutto il mondo i prodotti tipici della propria cultura. “Biodiversità e specificità linguistiche dunque - ha concluso Stolfo - diventano un'irrinunciabile opportunità di sviluppo sostenibile”. Antonio Banchig Manjšinsko podjetništvo: številne zgodbe o uspehu s prve strani Sabrina Rasom, odgovorna za jezikovne in kulturne projekte pri Skupnosti doline Fassa, je nato predstavila ladinsko izkušnjo. V dolini Fassa so na področju manjšinskega gospodarstva, oziroma gospodarstva, ki prispeva k večji prepoznavnosti manjšine, še posebno v zadnjih letih po zaslugi nove jezikovne politike, h kateri je pripomogel tudi nov zaščitni zakon in združitev 7 ladinskih občin v posebno skupnost, naredili pomemben korak naprej. Začeli so s projektom Asciuda ladina: gre za teden trajajočo serijo predavanj o različnih temah, ki so povezane z manjšino, s katero hočejo uveljaviti nov in poglobljen način doživljanja identitete. Letos je bila pobuda posvečena predvsem ekonomiji, saj hočejo organizatorji vse Ladince prepričati, da je uporaba maternega jezika v gospodarstvu dodana vrednost, ki lahko privabi več strank, kupcev ali turistov. Zato je prav, da so v la-dinščini spletne strani, reklame, imena proizvodov, oznake pred trgovinami in podobno. Rasomova je kot konkretne primere navedla oglase zadružne prodajalne Fassacoop, predvsem pa čokoladni bombon “CiocoLadin”, ki je zavit v papirček, na katerem je natisnjen stavek ah rek v ladinskem jeziku in ga bodo med Zgoraj Francesco Marangon, Enrico Turioni, Andrej Bertok in Marco Stolfo; desno Luigia Negro med predstavitvijo svoje izkušnje drugim delih v vseh hotelih, ki se bodo povezah v verigo La-dinHotel. Tu bodo svojim strankam nudili tudi informacije o ladinski skupnosti, prirejah predavanja in se na sploh zavzemali za uveljavitev ladinske specifičnosti. Drugi sklop jutranjega dela konference je bil namenjen manjšinskim medijem. Joan Mari Larrarte je predstavil razvejano dejavnost medijske družbe Berria, ki med drugim izdaja tudi istoimenski dnevnik, in njeno vlogo pri širjenju baskovščine, ki jo v Ba- skiji tekoče govori le približno četrtina od treh milijonov prebivalcev. Družba izdaja dnevnik, ki ga berejo po celi Ba-skiji, pet pokrajinskih tednikov in 6 lokalnih dnevnikov, upravlja spletni časopis in TV, nudi različne storitve, s katerimi delno financira svoje delo, kmalu pa bo začela izdajati tudi otroško revijo. Letni propračun družbe s 24.000 delničarji je 12 milijonov evrov, zaposlenih pa je več kot 300. Polovico stroškov krijejo v približno enaki meri s prodajo časopisov (v glavnem gre za naročnine) in storitev, 33% z reklamo, ostalo pa z javnimi prispevki, ki jih je v obdobju krize vse manj. Carlo Puppo, glavni urednik Radia Onde Furlane, je podal kratko zgodovino delovanja radijske postaje in zadruge Informazione friulana O manjšinskih medijih so spregovorili Marco Stolfo, Bask Joan Mari Larrarte (na sliki levo z izvodom dnevnika Berria) in glavni urednik Radia Onde Furlane Carlo Puppo nasploh, ter izpostavil ključne uspehe in težave. Predstavljena je bila tudi avdio-vi-deoprodukcija v galščini. Za informativne programe je odgovorna državna televizija BBC, zasebne produkcijske hiše pa skrbijo za vse ostalo. Nekatere risanke so bile nato tudi prevedene. Med temi je v Sloveniji na primer dobro poznana tista o gasilcu Samu. Jutranji del seje zaključil s sklopom o jezikovnih storitvah, ki jih furlanska zadruga Serling (predstavljal jo je Lido de Clara) in sardinska Altra Cultura nudita javnim upravam in drugim: pri tem gre za jezikovne tečaje, prevajanje in tolmačenje, upravljanje jezikovnih okenc, računalniške programe, ki prepoznavajo slovnične napake, izdajo pravopisov in še bi lahko naštevah. Na tak način prispevata tudi k uveljavitvi uradne grafije furlanščine oziroma sardinščine. Iz vseh teh podatkov in pričevanj lahko potegnemo nekaj pomembnih zaključkov, kot je ob koncu jutranjega dela srečanja povedal koordinator posveta Marco Stolfo. Na področjih, kjer živijo manjšine, se razvija kreativnost in nastajajo specifične podjetniške in strokovno organizirane pobude. Po drugi strani pa je neizpodbitno, da tudi sama ekonomija prispeva k ohranitvi in valorizaciji manjšinskih jezikov. Le če je jezik čustev tudi jezik, s katerim promoviramo svoj teritorij in kulturo, se lahko ta še ohrani, rase in razvija. (T.G.) Inštitut za slovensko kulturo ISK Istituto per la cultura slovena v sodelovanju s pokrajinskimi odbori in collaborazione con i comitati provinciali di SKGZ in SSO 29.11.2010 4 DNI DO DIGITALNE TELEVIZIJE ŠPIETAR- SAN PIETRO AL NATISONE Slovenski kulturni center Centro culturale sloveno all e/ ob 20.00 Interverrà - Govoril bo Nevio Merlino, responsabile di Rai Way Razpis Slovenskega dobrodelnega društva Nagrade sklada Flajban Slovensko dobrodelno društvo razpisuje 24. natečaj za študijske nagrade iz sklada “Mihael Flajban”, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 € in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Ta nagrada se obnavlja za vse letnike rednega študija, če dobitnik zadosti pogojem iz pravilnika. Poleg glavne so predvidene tu- di enkratne nagrade za naslednje letnike. Prošnje je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ah poslati po navadni pošti na sedež SDD (Ul. Mazzini 46,34122 Trst) do 20. decembra. Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva (tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa tudi pišete na e-mail naslov: dobrodelno@libero.it. Uso delle lingue minoritarie negli uffici della PA Contributi della 482/99 Dovranno essere presentate entro il 15 dicembre le domande di contributo per progetti che garantiscano ed agevolino l'uso delle lingue minoritarie tutelate dalla legge 482/99 (friulano, sloveno, tedesco) negli uffici della Pubblica amministrazione. Possono presentare richiesta gli enti locali, le camere di commercio e le aziende sanitarie per progetti, ad esempio, di comunicazione istituzionale, pro- grammi di traduzione di siti web o di atti e documenti, organizzazione di corsi di formazione linguistica, realizzazione di cartellonistica toponomastica e segnaletica istituzionale. Le domande vanno indirizzate alla direzione centrale Cultura, sport, relazioni internazionali e comunitarie -Servizio corregionali all'estero e lingue minoritarie, via Sabbadini 31, 33100 Udine. Otroška stran V Gorenjem Tarbju smo spoznali staro kmečko orodje, ki ga nekateri v vasi še vedno uporabljajo pri vsakdanjem delu. Srp, ciepac in koso smo tudi opisali. SRP Srp je zelo staro kmečko orodje. Ima obliko velikega vprašaja. Sestavljen je iz rezila in ročaja. Rezilo je dolgo približno 30 centimetrov, ročaj pa približno 10 centimetrov. Rezilo je iz kovine, je sive barve in je ostro nabru-šeno. Ročaj je lesen, je rjave barve in je zelo močan. Srp so nekoč imeli v vsaki hiši. Z njim so želi travo, predvsem pa žito. Danes žita po vaseh skoraj ne sejejo več, zato je tudi srpov zelo malo. CEPEC (CIEPAC) Tudi cepec je zelo staro kmečko orodje. Sestavljen je iz daljše lesene palice in usnjenega ali kovinskega obročka na katerem je privezana krajša palica. Ima seveda podolgovato obliko. Daljša palica je dolga približno meter in pol, krajša pa približno 50 centimetrov. Je cel rjav, saj je lesen, le obroček je iz usnja ali kovine in je temnosive barve. Cepec rabimo tako, da primemo za daljšo palico in s krajšo palico udarjamo po žitu. Žito mlatimo s cepcem zato, da ločimo zrnje od klasja. Cepca v naših krajih skoraj nihče ne rabi več. KOSA Po naših dolinah je kosa zelo razširjena. Veliko je ljudi, ki jo še uporabljajo, saj strme bregove lahko pokosijo samo s koso. Sestavljena je iz dolgega ročaja, na katerem je s kovinskim obročkom pritrjeno rezilo, ki ima obliko orlovega kljuna. Ročaj je dolg meter in sedemdeset centimetrov in je lesen, rezilo pa je temnosive barve, je kovinsko in zelo ostro nabrušeno. Koso brusimo s podolgovatim kosom kamna za brušenje, ki se imenuje osla. Ošlaje spravljena v oselniku. S koso kosimo travo za živino. Gli oggetti antichi parlano del passato Anche quest'anno abbiamo trascorso qualche giorno di scuola a Tribil Superiore, in mezzo ai boschi. Abbiamo osservato alcuni alberi come il castagno, la betulla, il sambuco, l'acacia, il faggio e il noce. Abbiamo raccolto le foglie, frammenti di corteccia ed i frutti di queste piante. Abbiamo realizzato un libretto contenente le impronte delle cortecce prese con la tecnica del frottage, le foglie, il nome italiano ed il nome sloveno di ognuna di esse. Abbiamo fatto lunghe passeggiate nei boschi. Abbiamo trovato tante amiche della salamandra Cassandra conosciuta lo scorso anno. Camminando lungo un sentiero, abbiamo scoperto una cova di amanite musca-ria. Ci è sembrato di fare un tuffo nel mondo delle fiabe. Non abbiamo visto gli škrati, ma siamo sicuri che ci seguivano ed osservavano. Qualcuno sostiene di aver visto i mostruosi balavanti du- rante la passeggiata notturna. Erano gobbi, avevano la testa grossa e in tasca nascondevano le ossa delle loro vittime. Noi avevamo tanta paura, ma per fortuna non ci hanno fatto niente, forse perché eravamo in gruppo. Durante il nostro soggiorno abbiamo avuto la possibilità di conoscere ed osservare alcuni oggetti antichi che un tempo si usavano in casa e in campagna. Ora molti di essi non si usano più e spesso vengono tenuti in soffitta o in cantina o vengono usati come soprammobili. Ci hanno affascinati molto il ciepac - correggiato, il malin - macinino da caffè, il srp -falcetto, la pialla... IL MACININO DA CAFFÈ - MALIN Un pomeriggio, mentre eravamo a Tribil, siamo an- dati a casa della signora Angelina e proprio lì abbiamo visto, osservato e provato il macinino da caffè che la signora Maria ha portato da casa sua. Il macinino assomiglia ad un cubo con una cupola sopra: sembra il deposito di denaro di Paperon De' Paperoni. Il macinino è largo quindici centimetri circa ed alto diciotto centimetri circa. È formato da una scatola cubica contenente un serbatoio, dalla tramoggia con dentro gli ingranaggi e da una manovella con un pomello. La scatola cubica è di legno verniciato di colore marrone scuro con delle sfumature. Anche il serbatoio, che è un piccolo cassettino, ed il pomello sono in legno. La manovella, la tramoggia e gli ingranaggi interni sono in metallo grigio scrostato in alcuni punti. Lo abbiamo tenuto in mano ed abbiamo notato che è liscio e piuttosto pesante. Anche se è un macinino da caffè, si può usare anche per macinare chicchi d'orzo, cumino, finocchio selvatico... La signora Maria ci ha fatto provare a macinare l'orzo. Abbiamo aperto la porticina di metallo, abbiamo versato una manciata di chicchi d’orzo nella tramoggia, abbiamo chiuso la porticina di metallo ed abbiamo girato la manovella. Gli ingranaggi hanno sminuzzato l'orzo; l'orzo macinato è sceso nel serba- toio. Abbiamo tolto il serbatoio ed abbiamo versato l'orzo macinato in un sacchetto. Girando la manovella sentivamo uno scricchiolio che proveniva dall'interno. Anche se abbiamo macinato l'orzo, si sentiva il profumo di caffè, forse perché questo macinino nella sua vita ha macinato tanto caffè e il suo aroma si è impregnato nel legno. IL CIEPAC PARLA DI SÉ Sono Ugo e vivo a Tribil Superiore. Mi chiamano ciepac in dialetto sloveno, cepec in lingua slovena e correggiato in lingua italiana. Oggi per me è una giornata fantastica perché la signora Angelina (Fejcova) mi ha portato nel suo salotto e la cosa davvero straordinaria è che sono circondato da bambini che mi guardano con occhi sgranati e fanno mille domande su di me. Mi sento una star! Sono stato costruito per mietere il frumento o altri cereali. Sono formato da due bastoni in legno legati tra loro da una striscia di cuoio. Il bastone più lungo si impugna e fa ruotare l'altro mandandolo a battere cereali o legumi secchi da sgranare. I due bastoni sono di colore marroncino chiaro e presentano dei forellini. Dentro di me ci sono dei tarli che mi rosicchiano e mi fanno solletico. La striscia di cuoio è un po' consumata ma mantiene il suo odore di pelle. In passato venivo usato molto da bambini ed adulti. Servivo a separare i chicchi di frumento dalla spiga. A quei tempi c'erano campi di frumento anche qui in montagna: la farina era un ingrediente molto usato in Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij za šolsko leto 2010/2011 : -n pet štipendij v znesku osemsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnj i morata biti priložena družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov; eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za višješolske študente, ki obiskujejo pošolski program Slov.I.K.-a EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški Dom Simona Gregorčiča. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; šest štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list ter davčna prijava vseh družinskih članov; štipendijo v znesku štiri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 15. decembra 2010. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Karlo Čemic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 30. novembra 2010 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov.I.K. KBCenter, Corso Verdi št. 55,34170 Gorica. Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. cucina! Quando il frumento era maturo i campi si riempivano di persone che lo tagliavano e con le spighe formavano dei fasci-snopi. Li mettevano ad asciugare nei fienili - kozolci. Quando i fasci erano asciutti li portavano a casa e li battevano su una tavola per dividere la spiga dal gambo. Io e tutti i miei amici venivamo usati per disfare la spiga ed ottenere manciate di chicchi dorati. Una montagna di spighe si ergeva al centro della stanza; uomini, donne e bambini giravano in cerchio attorno ad essa e battevano le spighe facendoci ruotare. Per noi CIEPCI era come danzare! I chicchi così ottenuti venivano passati al setaccio - ledra e poi venivano tolte le bucce. Anche questa operazione era molto divertente: per eliminare le bucce, mucchi di frumento venivano lanciati da un angolo all'altro del deposito e le bucce cadevano più vicino, mentre il frumento sbucciato cadeva più lontano. Ora i chicchi erano pronti per essere portati al mulino in pesanti sacchi trasportati sulle spalle. Negli ultimi anni la mia vita è molto più tranquilla di quella di un tempo. Trascorro il tempo appeso alla parete di un grazioso salottino e tutte le persone che mi vedono, mi ammirano e mi riempiono di complimenti! Gli sguardi curiosi dei bambini mi riempiono di allegria! Ringraziamo i nostri amici di Tribil Superiore per tutto ciò che ci insegnano, è sempre un piacere essere vostri ospiti. Classe terza Scuola primaria bilingue Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it Affoe Adria CENTER GLASBENIH SREČANJ “ALPE ADRIA” CENTRO INCONTRI MUSICALI ",ALPE ADRIA" GLASBENA MATICA SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA - DAMIR FEIGEL SLOV ll K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ'ALPINA SLOVENA GORIZIA ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE KROŽEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ’ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI CENTRO GASPARINI - IL FOCOLARE AD FORMANDUM - SOCIALNO PODJETJE AD FORMANDUM - IMPRESA SOCIALE CENTRO GaSPARINI ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA KMEČKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI Qubik www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it Četrtek, 18. novembra 2010 Judje dolin! Od Tera do Karnahte Svet Martin, zemija an kultura Svet Martin je svetnik, ki brani barsko krščansko skupnost. Naši te stari so ga zbrali, zake u varvi jude, zemijo an ciele rastline, ki ona nam daj a. Zatuo par majši far don Renzo Calligaro je poženou tou imanu Svetaa Martina vodo, vino, no pésto soli an moke, jabouke nu bukve, ki so simbolično prestauljali dobruote zemije, ki dajajo moči za živiti. Pianist Davide Clodig an peuka Elisa Iovele sta z muziko ponudila refleksivne momente. »Muzika - je povie-dou far - zna oživiti to luojšo, ki momó tou nas. Zatuo moremo reče Buoh Ioni muzičistan, ki so z lepoto spremljali tole majšo«. Muzika je ba protagonistka tud popoudne, ko pianist Francesco Gioia je interpretirau skladbe Mozarta an Chopina. Pred koncertom Luisa Cher, ki seje potrudila za organizacijon, se je zahvalila vsiem tien, ki dielajo za tersko zemijo, kije pouno boata zaradi svojih jezikeu an kulture. »Se kultura an večjezičnost - je poviedala Luisa -so rastline, ki rastd na teli zemiji an ki jih je trieba var-vati an braniti s pomočjo Svetaa Martina«. Prej koj losti roke na pianoforte, pianist Francesco Gioia je dau kako informacijo o avtorjih an muzikah, ki jih je potem zagodou. Takole so sousje se naučili kej no-vaa an je bo še več interesanto poslušati liep koncert. Igor Cerno Davide Clodig ari Elisa Iovele sta spremljala maso (zgoraj), Far Renzo Calligaro, ki je poženou dobruote zemije an pianist Francesco Gioia Jasti tou Terski dolini La manifestazione culinaria del Torre “Jesti tou Terski dolini” quest’anno compie quindici anni. Dal 20 novembre al 12 dicembre, nei fine settimana, sarà possibile prenotare pranzi e cene presso i locali della Terska dolina a prezzi speciali. L’iniziativa è promossa dall’Assessorato al Turismo del Comune di Bardo che ha chiesto ai ristoratori di inserire nei menù almeno un piatto tipico. I gestori hanno accolto la proposta. Era ora! Negli anni precedenti si proponevano menù da autogrill! È ormai risaputo che i “turisti del cibo” sono disposti a spostarsi anche nei luoghi più impervi purché gli sia data la possibilità di gustare pietanze che altri non offro- no. È giusto ciò che dice l’Assessore al turismo Stefano Sgrazzutti: “Conservare, salvaguardare e promuovere le tradizioni culinarie, agroalimentari della nostra Valle risulterà sicuramente un’attività valida non solo per mantenere vive le proprie radici storico-culturali, ma anche per offrire una scel- ta più attraente possibile dal punto di vista turistico”. A tal proposito, ciò che ancora difetta è la presentazione della manifestazione: la brochure è poco curata, presenta degli errori ed una grafica preistorica. Manca un sito internet che promuova l’iniziativa. Se si vuole fare un salto di qualità, sarà necessario accostare qualche accorgimento. Intanto si provino i nuovi me- nù: Osteria La Zucule (Zavarh, tel. 0432.787090), Locanda Al Torre (Njivica, tel. 0432.787254), Trattoria Terminal Grotte (Zavarh, tel. 0432.787020 e 335 1682549), Trattoria BarDo-Nova coop (Bardo, tel. 339.5857878), Taverna Ai Musi (Ter, tel. 0432787006), Trattoria Alle Sorgenti (Mužac, tel. 334.8449175), Ristorante Ai Templari (Zavarh, tel. 0432. 787491 e 337.532195). AT2N2 20io, NOTE DI Tra i problemi sociali ed etnoreligiosi delVEllade moderno -1 VIAGGIO apw M Il Jì . «r?. -v,. Recentemente sono stato ad Atene: visita breve, ma ricca di spunti e riflessioni. Sono stato invitato dal prof. Oldino Cernoia, già rettore del Convitto Nazionale cividalese e attuale dirigente scolastico responsabile della Scuola Italiana di Atene (oltre 600 studenti), nonché di due licei greci annessi, a tenere un seminario dal titolo Friuli Venezia Giulia cuore d’Europa e a latere a presentare i miei due ultimi libri, Sulle orme del cavaliere e La medicina dei Longobardi. L’iniziativa s’inquadra nel progetto annuale previsto dal rettore di approfondire e valorizzare le conoscenze sulla regione giulio-friulana che, come è noto, è alquanto sconosciuta in molte parti del continente. Ho aperto il ciclo, avendo come uditorio le due ultime classi dei licei, alcuni rappresentanti dei genitori (molto preziosi per il plesso scolastico perché in pratica, attraverso dei loro rappresentanti, gestiscono la ricca biblioteca ed anche altre manifestazioni particolari), delegati dei Comites (Comitati degli Italiani all’Estero), connessi con l’Istituto di Cultura Italiano, ovviamente degli insegnanti e vari rappresentanti della nostra nutrita colonia italiana invitati ad hoc. Ci sono, infatti, a tal proposito, nella ca- pitale ellenica oltre 5000 (!) connazionali, provenienti anche dalla nostra regione: in occasione della permanenza presso l’istituto scolastico ho conosciuto la segretaria amministrativa, Darina Košuta, originaria di Križ-Santa Croce vicino a Trieste, con la quale ho scambiato anche delle parole in sloveno tra lo stupore e la sorpresa dei presenti, Sandra Zannier, un’insegnante di Tolmezzo, Andrea Spagnol, un giovane giurista di Spilimbergo che ormai vive e lavora da due anni in Grecia ed è in procinto di diventare delegato portuale di un’importante isola dell’Egeo. Oltre al contributo personale messo in campo per la riuscita dell’iniziativa, rivelatasi comunque entusiasmante, per me la partecipazione al seminario è stata utile per tanti aspetti: chiaramente quello culturale con delle visite mirate, per esempio all’Acropoli ed al museo annesso, nuovissimo e realizzato con indubbia intelligenza progettuale, al Museo Nazionale ed all’Agorà (con l’inevitabile strascico enogastronomico a base di sakonaki, un formaggio feta fritto, di tzaziki, lo yogurth greco da antipasto, di pita, lo snack veloce, di pai-takia, l’agnello appetitoso che mi ha richiamato alla mente quello di Cherso/Cres, a me particolarmente caro, di su-laki, spiedino di carni miste, di melanzane e peperoni presenti ad ogni pasto, di korta, la verdura cotta); quello sociologico grazie a degli incontri promossi dal rettore con esponenti greci ed italiani; quello sociale e religioso, attraverso impressioni ricavate annotando delle considerazioni percepite nei colloqui, visitando alcune chiese, leggendo articoli della stampa locale proposta anche in italiano. Preciso subito: Atene è la città delle contraddizioni per antonomasia, più di altre capitali europee che ho avuto modo di visitare. Ad esempio, sporca negli spazi pubblici, linda e tirata a lucido all’interno delle proprietà private e dei musei; caotica nel traffico urbano (innumerevoli semafori con alti indici di inquinamento e bellissimi viali in cui sbalordiscono il visitatore alberi di ulivo e di arancio), dove però veicoli e pedoni si muovono con pazienza all’unisono senza apparenti problemi; balcanica all’inverosimile nei commerci minuti, ma anche moderna e proiettata nel futuro per molti motivi, a partire dal nuovo aeroporto Venize-los, semplice, ma funzionale in cui si respira un’atmosfera prettamente continentale, e poi, per il centro olimpico ideato dal grande architetto spagnolo Calatrava, per i pannelli solari, a tecnologia italiana, presenti un po’ ovunque sui tetti a terrazza di tantissimi palazzi, per le grandi opere pubblico/private, tra cui quelle commissionate all’architetto Renzo Piano (le sedi della Banca Nazionale e dell’Opera lirica), per il recupero culturale dell’enorme ex complesso del gas, il Dimos Athinaion Texnomolis (un’a-rea simile all’ex Italcementi di Cividale), diventato centro d’avanguardia polifunzionale. Acquisiti questi elementi di conoscenza, ho cercato quindi di sviluppare con l’occhio dell’analista asettico una breve ricerca sui problemi che caratterizzano attualmente il tessuto connettivo greco. È ovvio che alla base di ogni ragionamento stia la grave crisi economica che si può sintetizzare lungo queste direttrici: un rincaro vertiginoso della benzina (quasi del 30%), un dilazionare i termini di pagamento ad ogni livello, oltre i 6-8 mesi, un abbassamento notevole delle possibilità d’acquisto dei singoli. Le scelte europee, soprattutto tedesche, d’intervento a sostegno dell’economia greca sono molto criticate, perché in loco si teme che i prestiti a scadenza non saranno del tutto onorati e si innescherà un ulteriore impoverimento del paese, per cui viene invocata di fatto ancor più inflazione, non possibile, però, per i parametri di Maastricht ed è in questo malessere che si collocano pertanto le recenti dimostrazioni sindacali e spontanee, sfociate anche in tragedia. La Grecia, nel frattempo, continua ad essere interessata da ulteriori malesseri. Alcuni soliti, comuni a molti altri posti del pianeta, come la droga presente nel tessuto giovanile: lo si evince passando per la centrale piazza Omonia dove, tra l’indifferenza generale e la noncuranza della polizia, decine e decine di giovani si trovano in maniera inequivocabile per uno scopo ben preciso e percepibile. Altri comprensibili più facilmente, perché molto simili e connessi con la nostra vicenda altoadriatica. Franco Fomasaro (1 - continua) Una veduta del Museo dell’Acropoli Planinska družin - seconda parte - Il 24 luglio con una corriera, tipo quella di “Rosina” che collegava negli anni 70 Cividale a Montefosca, stracolma di masserizie e persone, tutte collegate alla nostra spedizione, partiamo. Lungo il tragitto, un paio d’ore, ci fermiamo in alcuni villaggi dove raccogliamo il resto dei portatori. Ci fermiamo anche in un ‘Supermercato’ (una stanza di m. 2,5 x 6) dove, su vecchie e ricurve mensole in legno, sono esposti vari ed enigmatici prodotti. Ci limitiamo ad acquistare cioccolato ed acqua minerale in bottiglie ed al momento di pagare notiamo che la cassiera, per essere consona al luogo, fa i conti a mano su un foglietto e diligentemente poi annota l’importo su uno sgualcito registro. Arrivati a Maragu Gate (ingresso al parco) a quota 1.980 mt., mentre noi svolgiamo le formalità burocratiche per l’accesso, i portatori e le guide preparano i carichi (generi alimentari, stoviglie, bombole gas ecc.) con al massimo 15 kg per persona, rigorosamente pesati dagli addetti al parco. Ci viene dato il box-lunch (che mangiamo già prima di partire), foto di rito davanti alla porta d’ingresso ed iniziamo la camminata. Il 27 luglio si parte per l’ultimo campo “Kibo Hut” a 4.700 m.: mentre saliamo il paesaggio comincia ad essere decisamente lunare con grandi distese di polvere vulcanica punteggiate da sassi e con assenza totale di vegetazione. Anche il freddo e la carenza di ossigeno cominciano a farsi sentire. Il campo è molto spartano, esiste solo una costruzione in pietra destinata a dormitorio comune ed attrezzata con letti a castello, tutto attorno varie tende. Arriviamo il primo pomeriggio, ci sistemiamo nelle brande e riposiamo un po', domani è il grande giorno. La sveglia è per le ore 11 di sera per cui si cena presto e subito a dormire, cosa che nessuno di noi è riuscito a fare. Ore 24.00, tutti allineati come soldatini, si parte. Il tempo è sereno e fa decisamente freddo. Un'infinità di stelle, che non riconosciamo (a parte la croce del sud) ci osserva mentre lentamente saliamo, a zig zag, lungo la ripida parete del vulcano su terreno ghiaioso ed instabile. Dopo qualche ora di cammino arriviamo al “Gillman’s point” 5.681 m. che è sul bordo del cratere. Ora la ripida salita è finita e prendiamo a sinistra per salire, sempre sul bordo del cratere, verso l’Uhuru Peak con i suoi 5.895 m. La stanchezza e la carenza di ossigeno si fanno sentire sempre di più, il respiro diventa sempre più ampio ed affannoso, e ad ogni sosta mi viene voglia di schiacciare un pisolino. Ore 5.40 del 28 luglio 2010, due pali su cui sono inchiodate alcune tavole ci dicono che siamo in vetta. È difficile descrivere la sensazione che si prova se non con alcune parole: gioia, commozione, stanchezza, pace, potenza. Dopo le con- Za iti na Kiiimanjaro smo prehodil dugo pot an vidli vsake sort kraje: smo imiel kratke rokave, kar smo šli po stazi v džungli, jope an armeno zemjo pod nogam, kar smo šli pruot Hormbo hut (m. 3.720) Vidli smo vsake sorte rož, žeji, travi an drievju: tisti na sliki na čeparni roki se kličejo senecio. Tle par kraj, le na stazi pruoti Kilimanjaru. Ka na pari bit gor na luni? gratulazioni reciproche e le foto di rito, iniziamo la discesa verso Hormbo Hut 3.720 m., mentre il sole comincia a salire regalandoci straordinari panorami tinti con sgargianti colori. Il 29 luglio, dopo una buona dormita ristoratrice, ci avviamo verso il Marangu Gate dove ci incontriamo con tutto il gruppo che ci ha accompa- gnato in questa avventura che ci deliziano con alcuni loro tipici festosi canti e danze alle quali le donne del gruppo hanno partecipato con entusiasmo. Dopo la re- gistrazione, presso gli uffici del parco, del nostro rientro ed il ritiro degli attestati del-l’avvenuta conquista della cima, ci imbarchiamo sulla solita corriera e via verso una meritatissima doccia calda e a festeggiare la bella ed indimenticabile avventura appena conclusa. (Alvaro) - fine - CUOre ,VX11NG**T0LÀTKJNSi* ARE NOW -AT /< % hi Negli occhi e nel la gente ed i luog Oltre alla gioia per aver “conquistato ” il Srieda, 28. tuja. Je malomanj šesta zjutra, kar pridemo do varha Kilimanjara. Kar se preživi v tistim momentu, je težkuo dopoviedat. Še ankrat zastava Planinske flafota na vesoki gori v kakim kraju sveta. Na fotografiji: Boris, Alvaro, Germano, Giampaolo an Flavia kupe z vodiči (guide) Kar smo se varniI dol za kraj, v Marangu Gate, zdravi an veseli, vodiči (guide), ki so z nam preživiel telo posebno aventuro, so nam zaplesal njih plese. Plesale sta tudi Mira an Flavia! An še bruozar, de smo imiel take pridne an močne vodiče: pogledita, ki blaga smo muorli nosit za sabo! Kar na pozabemo od tele ekspedicije, so tudi ljudje, ki smo jih srečal. Tle par kraj Flavia s čičicam, ki hodejo v šuolo V Sport Risultati Promozione Valnatisone - Viilesse 2:0 Juniores Valnatisone - Pro Fagagna 1:1 Allievi Manzanese - Cormor post. Rangers - Moimacco 1:2 Forum Julii - Valnatisone 2:5 Giovanissimi Moimacco - Muggia 0:2 Valnatisone - Fortissimi 0:2 Amatori (Figc - Serie A/2 B) Reai Pulfero - La Rosa 2:0 Amatori (Friuli Collinare) Sos Putiferio - Turkey pub 1:1 Farla - Pizzeria Le Valli 1:2 Adorgnano - Poi. Valnatisone 4:1 Bar al Gambero Amaro - Savognese 1:1 Calcio a 5 (Amatori Uisp) Artegna - Merenderos 5:5 La Viarte - Paradiso dei golosi 6:9 Merenderos - Città di Carlino 4:0 Pallavolo maschile (1. Divisione) Poi. San Leonardo - Caffè Sport 0:3 Pallavolo femminile (Under 16) Libertas Orvi - Pol. San Leonardo 3:1 Prossimo turno Promozione Pro Gorizia - Valnatisone (20/11 ) Juniores Tolmezzo Carnia - Valnatisone Allievi Tolmezzo Carnia - Manzanese Moimacco - Ronchi Valnatisone - Aurora Buonacquisto Giovanissimi Azzanese - Moimacco Valnatisone S. Gottardo - Valnatisone Esordienti Graph/Tavagnacco/A - Audace Pulcini Valnatisone - Udinese Audace/A - Forum Julii/C Audace/B - Forum Julii/D Amatori (Figc - Serie A/2 B) Grado - Reai Pulfero (20/11) Amatori (Friuli Collinare) Poi. Orgnano - Sos Putiferio (19/11) Pizzeria Le Valli - Am. Campeglio (20/11 ) Poi. Valnatisone - Montenars (20/11 ) Savognese - Reai Buja (20/11 ) Calcio a 5 (Amatori Uisp) Paradiso dei golosi - Tornados (24/11 ) Paulin/Tex Grill - Merenderos (19/11 ) Calcio a 5 femminile (Am. Uisp) Audace - Le lene di Manzinello (19/11) Pallavolo maschile (1. Divisione) Gaia Volleybas - Poi. San Leonardo (19/11) Pallavolo femminile (Under 16) Poi. San Leonardo - Pav Udine (21/11) Classifiche Promozione S. Daniele 22; Caporiacco 17; Ponziana, Lu-mignacco 16; Union Martignacco*, Juventina S. Andrea* 15; Union‘91, Reanese 14; Trieste calcio, Zaule Rabuiese 13; Valnatisone, Vesna 12; Pro Romans 11 ; Aquileia 9; Pro Gorizia 6; Viilesse 5. Juniores Valnatisone, Pro Cervignano 21 ; Pro Romans 20; Union '91, Union Martignacco 17; Pro Fagagna, Ancona 16; Tricesimo, Manzanese, Tolmezzo Carnia 15; Sevegliano 7; OI3, Buttrio 6; Gemonese 5. Allievi (Regionali - Girone A) Pordenone*, 27; Donatello 22; Manzanese* 18; Ponziana* 16; S. Giovanni* 15; Tolmezzo** 13; Sangiorgina 10; Cormor***, Serenissima* 9; Majanese 8; Fontanafredda* 7; Bearzi 5; Torre* 4; Nuova Sandanielese* 3. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona 30; Virtus Corno 23; Brugnera 22; Poi. Codroipo 21 ; San Luigi 19; Sanvitese 16; Ran-gers 14; Pro Gorizia 11 ; Moimacco* 10; Ronchi, Futuro Giovani 9; Muggia* 7; Union ‘91 5; San Canzian 1. Allievi (Provinciali - Girone B) Valnatisone* 21; Forum Julii 18; Pasiane-se* 16; Centro Sedia*, Esperia '97* 15; Graph/Tavagnacco, S. Gottardo 8; Aurora Buonacquisto** 5; Buttrio* 4; Cussignacco 3; Chiavris* 1. Giovanissimi (Regionali gir. B) Ancona 30; Virtus Corno* 20; Polisportiva Codroipo 19; Pordenone** 17; Fiume Veneto Bannia*** 14; Ronchi**, Pro Gorizia** 13; Muggia* 12; Futuro Giovani** 9; Azzanese*, Moimacco** 6; San Luigi* 5; OI3** 4; San Canzian** 0. Giovanissimi (Provinciali) Esperia ‘97* 21; Forum Julii 19; Fortissimi 17; Buttrio* 16; Chiavris**, Graph/Tavagnacco/A 12; Pasianese*10, Centro Sedia* 8; Reanese* 6; S. Gottardo, Assosangior-gina* 5; Valnatisone* 4; Serenissima* 0. Amatori (F.i.g.c. - Serie A/2 B) Reai Pulfero, Turriaco 15; Mossa 14; Leon Bian-co/B 12; Trieste calcio 10; La Rosa 8; Grado* 7; Manzano, Chiopris Viscone, San Sergio 6; So-vodnje 5; Moraro, Domio 4; Cervignano 3. Amatori F. C. (1. Categoria) Amatori Campeglio, Sos Putiferio 9; Anni ‘80 8; Farla, Latteria Tricesimo 7; Trattoria Pizzeria Le Valli 6; Coopca Tolmezzo, Ex-trem 5; Carpacco, Turkey pub 4; Polisportiva Orgnano, Ss 463 Majano 3. Amatori F. C. (2. Categoria) Adorgnano 9; Dinamo Korda*, Bar al Gambero Amaro, Over Gunners 8; Arcobaleno 7; Savognese, Reai Buja*, Polisportiva Valnatisone, Montenars 4; A.R.S. calcio 3; Blues 2; Dream Team Resiutta 1. *Una partita in meno. Le classifiche Amatori Friuli Collinare sono aggiornate al turno precedente. La Valnatisone sconfiggendo la Forum Julii sul campo di Cividale si conferma solitaria al comando della classifica Per gli Allievi Tra gli amatori bene Real e Pizzeria Le Valli Nel campionato di Promozione la Valnatisone, nell’anticipo di sabato, ha superato il fanalino di coda Viliesse grazie alle reti di Matteo Cumer e Matteo Andriola. Sabato prossimo la formazione valli-giana sarà impegnata nella trasferta con la Pro Gorizia. Mezza battuta d’arresto degli Juniores della Valnatisone che, con la Pro Fagagna, dopo avere giocato alla grande il primo tempo ed essere passati in vantaggio grazie al gol siglato da Matteo Feletig, ad inizio ripresa sono stati raggiunti dai rossoneri su rigore. Sprecata una favorevole occasione, i ragazzi guidati da Covazzi hanno rischiato la capitolazione, salvati dal palo centrato dagli ospiti. È stata posticipata ad oggi, giovedì 18, la gara degli Allievi regionali della Manzanese con il Cormor. Il Moimacco si è imposto sul terreno dei Ran- gers. Sconfitte entrambe le formazioni dei Giovanissimi regionali del Moimacco e dei provinciali della Valnatisone. Gli Esordienti dell’Audace sono stati sconfitti in casa dal Moimacco. In vantaggio nel primo tempo, la squadra locale è stata rimontata e sorpassata dai biancoverdi. Nel terzo tempo due pah ed una traversa hanno negato il gol ai ragazzi di S. Leonardo. In seguito, in contropiede, il Moimacco ha arrotondato il punteggio. Prosegue il momento d’oro delle squadre Pulcini dell’Audace che hanno superato il Buonacquisto. La squadra A è stata trascinata da Matteo Osgnach mentre la squadra B, in forma strepitosa, si è aggiudicata la sfida grazie alle prodezze di Kevin Chiuch e dei suoi compagni di squadra. I Pulcini della Valnatisone, Forum Julii: Bovolon, Cicerone, Tru-sgnich, Lenisa, Montanino, Jasarevic, Clemente, Cuni, Rotolo, Molinari, Na-dalutti. A disp.: Bucovaz, Dalmasson, Pangallo, Recupero, Zamero, Muscari, Spilotti. All. Molinari. Valnatisone: A. Gosgnach (Pinatto), Ramis (A. Coren), G. Bacchetti, M. Manzini (Dissegna), Oleszczuk, Zorzi, Stulin (Demiri), Flebus, Luciano, Zufferli, M. Crast (F. Bellocchio). All. Bovio. Arbitro: G. Dorotea. Cividale, 14 novembre - Lo scontro al vertice del girone B del campionato Allievi provinciale tra la formazione ducale e la Valnatisone ha visto il successo dei ragazzi valligiani guidati da Bovio. Dopo il doppio vantaggio, ottenuto con le reti di Marco Crast al 12’ e di Marco Zufferli al 15', gli ospiti hannno subito la grande rimonta dei padroni di casa andati a segno su punizione di Lenisa al 25' e su azione grazie a Rotolo. Gli Allievi della Valnatisone Allo scadere della prima frazione la Valnatisone si è riportata in vantaggio con Lorenzo Luciano. Nella ripresa al 15' Enrico Stulin, su azione di calcio d'angolo, portava a quattro reti il bottino dei valligiani, che 10' più tardi veniva arrotondato da Luciano. Con questo successo la Valnatisone si conferma solitaria al primo posto distanziando di tre lunghezze i validi avversari. impegnati a Percoto, hanno giocato una buona gara contro Nel campionato di calcio a cinque Uisp un pareggio ad Artegna ed una vittoria in casa con la Città di Carlino per i Merenderos. La classifica: Diavoli volanti, Paulin/Tex Grill 8; La Viarte, Attimis 6; Santa Maria, Simpri Kei da Moreale 5; Paradiso dei golosi, Artegna, Zo-meais, Tornado 4; Merenderos, Città di Carlino 1; Folgore, Morena, Squali...ficati 0. Le ragazze dell’Audace hanno giocato ieri sera a Pocenia. La classifica aggiornata al turno precedente: La Perla Caffè, Gioielleria Salvador, La Compagnia dell’Anello*, Folgore 6; Mg. Feletto*, New Team Mg.Group* 5; CordovadoFutsal Udinese 4; Pocenia* 2; Audace, Capriva* 1; Le Ragazze del Ponte, Le Iene di Manzinello* 0. la formazione della Union ’91, dimostratasi formazione più matura come età e forza fisica. Tutti i ragazzini messi in campo da Luciano Bellida hanno dato il massimo cedendo di misura agli avversari. Sabato alle 15 a S. Pietro al Na-tisone è in programma la partita con l’Udinese. Da registrare domenica mattina la seconda uscita stagionale, con la partecipazione al raggruppamento di Manzano, effettuata dalla categoria Primi calci della Valnatisone. I ragazzini di S. Pietro, ac- compagnati dal mister Brano lussa e dai collaboratori Carlo Liberale e Giovanni Moreale, si sono misurati con otto formazioni di categoria. Nel campionato Amatori Figc riscatto del Reai Pulfero che ha sconfitto La Rosa (reti di Federico Crast e Antonio Dugaro) e sorpassato in classifica il Mossa. Nel campionato amatoriale del Collinare di Prima categoria da registrare la sofferta vittoria della Pizzeria le Velili nella trasferta di Farla. La squadra di mister Caiati ha impo- SPORT PO SLOVENSKO R0K0MET6 NAPAKE in PREKRŠKI DVOJNO vodénjE NAPAČNO 1/OPF/VjF VSTOPANJE V vratarjev PROSTOR. OBJEMANJE DRZANjJt JWKoto- sto il proprio gioco per tutta la partita senza riuscire a creare occasioni propizie. Gli avversari, con l’unica opportunità procuratasi, sono andati in vantaggio al 25’ del primo tempo. Nella ripresa al 25’ è giunto il pari di Stefano Rossi che di testa ha insaccato su angolo di Pomarico. Allo scadere il gol della vittoria firmato da Alessandro Corredig. La Sos Putiferio di Savogna ha pareggiato l’incontro casalingo di cartello con la Turkey Pub. Sotto di una rete, i ragazzi guidati da Walter Petricig hanno risposto con Daniele Bastiancig. Nel campionato di Seconda categoria ottimo pari ottenuto dalla Savognese in trasferta ad Amaro. Autore della rete dei gial-loblu lo sloveno Emil Hrast. La Polisportiva Valnatisone di Cividale è uscita sconfitta dalla gara in trasferta con l’Adorgnano. La rete ducale è stata realizzata su calcio di rigore da Thomas Petrizzo. Paolo Caffi SPECOGHA & FIGUui SPECOGNA SPICUiM & FIGLIm SPECOGtU & FIGUm | è la conferma dello scettro FORUM JULII - VALNATISONE 2-5 ScWfit%žo La formazione Under 16 della Polisportiva Sconfitta interna (0-3 il risultato) della compagine maschile della Polisportiva S. Leonardo di Prima Divisione nella partita con la Caffè Sport (12:25, 17:25, 17:25 i parziali). La classifica: Aurora Volley Udine 12; Poi. Blu Volley* 9; Flusystem 8; Pali. Arteniese, Caffè Sport 6; Lignano Volley*3; Pulitecnica Friulana 2; Gaia Volleybas, Polisportiva S. Leonardo 1. Battuta d’arresto a Martignacco per le ragazze del-l’Under 16 sconfitte per 3-1 (25:22, 24:26, 25:20, 25:19). La classifica: Kennedy, Azzurra 6; Polisportiva S. Leonardo, Libertas Orvi 3; Volley Corno, Pav Udine 0. Četrtek, 18. novembra 2010 Alla 5. edizione del Rally ronde Dolomiti - Hanno corso anche per beneficenza Coppe e gran soddisfazione per Veronica e Marco Spomin na kav. Paussa Na 4. otuberja lieta 2005 nas je zapustu cav. uff. Giuseppe Paussa (Beppino). Imeu je 70 liet. Beppino je biu predsednik od Circolo Ippico Friuli Orientale an če-dajskega secjona Tiro a segno nazionale. Ljudje pa so ga spoštoval an imiel radi tudi, zak je biu radodaren (generoso) človek, imeu je veliko sarce an vsakemu je rad pomagu. “Era un vero signore”, bi jal po italijansko. Na oblietinco njega smarti se vsake lieto zbere puno ljudi za zmolit za anj, takuo se je zgodilo an lietos. V liepi cierkvi-ci v Obuorči je bla sveta maša, ki jo je zmolu pater Pierre Maria Chanel Affognon, ki ima njega koranine v deželi Togo (Afrika). Po maši je po-žegnu vse grobuove, ki so v britofe blizu cierkve, kjer tudi Beppino počiva venčni mier. Potle so šli vsi kupe v Beppinovo hišo v Obuorči, kamar njega družina hode zlo pogostu. Tle nie manjkalo ne za pit ne za jest an vsi so se zvestuo zbral okuole fogolaija, ki je ustvaru pru lepo an “toplo” atmosfero. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v USPI Associato aU’USPI Pubblicità / Oglaševanje: T media s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Si è conclusa con l’arrivo al Palaghiaccio di Cortina d’Ampezzo la 5. edizione del Rally Ronde Dolomiti al quale hanno partecipato anche alcuni equipaggi di casa nostra. Da sottolineare la buona prestazione di Marco Mar-chiol di Basaldella e Veronica Caleca di Oborza. Hanno gareggiato con una Fiat Abarth 550 con i colori dell’Associazione bellunese Primavera che ha lo scopo di assistere i bambini disabili di Belluno. Veronica e Marco si sono messi in bella mostra non solo per aver corso per bene- ficenza, ma anche perchè hanno ottenuto un ottimo risultato: primi di classe R3T, terzi di gruppo R3, 28. assoluti su 118 partenti. Dono ottimi risultati tenendo conto che la gara si è svolta in diverse condizioni atmosferiche: pioggia, neve, nebbia. Veronica e Marco (coppia nel rally, coppia nella vita) sono felicissimi di essersi guadagnati insieme questa vittoria (Marco corre anche con altri navigatori). La gara è stata vinta da Daniel Giaconia e Massimo Torri che hanno corso sulla Ford Focus WRC della Friul- A Friesach con Ponteacco Domenica 28 novembre gita a Friesach, caratteristica cittadina medioevale in Carinzia. Partenza da Ponteacco alle ore 7.45. Verso le 11 si arriva a Friesach, che visiteremo con una guida. Alle 13 pranzo medioevale nel castello di Petersberg. Nel pomeriggio fermata a Klagenfurt, dove ci sarà il tempo per dare un’occhiata ai mercatini di Natale, che sono proprio in centro città. Il ritrovo per il rientro è alle ore 18. Per informazioni ed iscrizioni: presso il Centro di Ponteacco, oppure telefonando al 333 2331288 motor di Manzano; terzo cuni mesi di sosta forzata gradino (mancando di poco Claudio De Cecco, in coppia il secondo) per il patron di con Alberto Barigelli su Peu- Friulmotor, in gara dopo al- geot 207 S2000. DREKA Petarnel Dobrojutro Emma! Od 10. otuberja imamo v naši mikani vasi adno čičico, ki se kliče Emma. Nje tata je Enrico Kocina nje mama je pa Manuela an ima koranine v dreškem kamunu. Obadva sta živiela proč tle odtuod, pa kar sta ustvarla njih družino, sta paršla tle v Petarnel. Pred Emmo se jim je bla rodila Milena, ki ima tri lieta an pu an hode v dvojezični vartac v Spietar. Seda v vasi imamo štier otročiče, saj tu živta tudi Valentina an Tommy. Vsi vasnjani so pru veseli za rojstvo Emme an so želiel stuort spoznat vsiem vam, ki prebierata Novi Matajur telo lepo novico! Dobrodošla Emma! I paesani di Peternel an- nunciano con gioia la nascita di Emma, di Enrico e Manuela Kocina, che son venuti a vivere nel loro paese assieme alla primogenita Milena! Auguri di una vita serena, care bimbe! FOJDA Čampej Je paršla Erika! Družina od Roberta Fanna an Flavie Chiarello je zrasla! Njim an njih puobčju Fabri-ziu, ki bo imeu tri lieta, se je parložla Erika. Za tole rojstvo se veselijo vsi parjatelji Planinske družine Benečije an od Cai Valnatisone, saj čeglih Roberto an Flavia sta Laha, imata puno parjatelju tle po Nediških dolinah. Srečno življenje Erika, ra zdrava an vesela kupe s tojim bratracam! Inštitut za slovensko kulturo - Beneško gledališče STREGNA_SRIEDNJE Trattoria Sale e Pepe giovedi_četartak, 18.11.2010 alle_ob 20.00 RACCONTARE... PRAVCE PRAVT... racconti della tradizione - Valli del Natisone, Resia, Friuli ADA TOMASETIG SILVANA PALETTI LUSSIA DI UANIS L’iniziativa si svolge nell’ambito del progetto curato dall’Istituto per la cultura slovena »VEČJEZIČNA SREČANJA-INCONTRI PLURILINGUI« Info: isk.benecija@yahoo.it PRODAJAM SPORGE! Vendesi cucina a legna (altezza 82 cm, lunghezza 84, larghezza 56), marca Incar, piastra in ghisa, con forno, come nuova. Tel. 0432 709741 VENDO furgone Iveco del 2002, portata 1295 kg, buone condizioni, 8.500 euro. VENDO fisarmonica diatonica Zeležnik, 1.500 euro. Tel. 3355387249 PRO LOCO VARTAČA, CON CONTRIBUTO DEL COMUNE DI SAVOGNA I Presepi a Sutrio gita per gli anziani del comune domenica 19 dicembre ore 9.00 partenza da Savogna - visita guidata ai presepi di Sutrio -pranzo in ristorante - ore 19.00 rientro previsto a Savogna Iscrizioni e pagamento (anziani del comune 12€pullman, visita guidata epranzo; eventuali posti liberi 18€) entro 12 dicembre: Bar Crisnaro Savogna (0432 714000) i ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO ^ fL ’/vÌA? Perinac je šu v gostilno: - Dajte mi no staklenco vina za mojga nonuna. - Bielo al čarno? - je po-prašu gostilničar. - Oh, dajte mi kar čete, saj muoj nono je sliep! ★ ★ ★ - Tata, zaki tist helikopter j e ustayjen gu luhtu? - Se vide, de je finiu benzino. ★ ★ ★ - An zmisli se sin muoj, de nikdar v mojim življenju nisem vzdignu glasu proti mojmu očetu. - Zmieram guoriš gor mez tojga očeta, - je jau sin. - Sigurno, ker muoj oča vaja an taužintkrat vič ku tuoj! ★ ★ ★ - Maijac, - je poprašala učiteljica, - al vieš, ka je an ljudožerec (cannibale)? - Ne, gospa učiteljica. - Če ti na primer bi snie-du tojga tata an tojo mamo, kaj bi biu? - Sirota (orfano), gospa učiteljica! ★ ★ ★ Mala Perinca je peja-la po pot kravo Bižo, kjer je srečala famoštra, ki jo je poprašu: - Kam peješ tisto kravo? - Jo pejem k juncu, tja v bližnjo vas. - Reci toji mami, de tele reči muore narest tuoj tata al tuoj stric. - Ne, ne, gospuod fa-moštar, je j ala mama, de jih muore narest pru bak! ★ ★ ★ Puobič an čičica sta plavala v Nediži an na žlah jim je voda nesla proč ko-palkice (costumine). Kadar sta se posednila na glerico, sta zamerkala, de med njim je bila kajšna razlika (differenza). - He he, ist imam telega tle an ti ga niemaš, - se je začeu hvalit puobič. Čičica je šla joče damu an poviedala nje mami, ka seje zgodilo. Mat jo je po-troštala anj e j ala: - Na stuoj se jokat, kar zraseš, tistih jih boš miela tarkaj, ki boš tiela. Planinska družina Benečije Izlet v neznano Escursione a sorpresa v nedeljo, 21. novembra Se dobimo v Sarženti ob 6.45 an se pope-jemo s kombijem od Planinske an z avti v... neznano! Info: Igor 0432 727631 (v večernih urah) LABORATORIO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone - Tel./Fax 0432 727234 12 J. h Četrtek, 18. novembra 2010 Dana štier lieta, Matteo triantrideset, tata an nono pa šestdeset Sergio, al si lepuo zašteu? Duo bi jau, pa takuo je! Sergio Balus - Mačkinu iz Gorenjega Tarbja je dopunu šestdeset liet! Zgodilo se je na 24. otuberja, družina nie mogla iti mimo brez mu or-ganizat velik senjam an na pomuoč so zvestuo parskočil an parjatelji. Ka’jih je bluo! Kordal so an godce, ki so-Sergiu v čast celo vičer godli naše stare piesmi, ki so mu takuo ušeč, ku mu je všeč vse, kar je našega! Sergio je zaljubljen tudi tu njega vas, kjer živi, odkar seje rodiu. Jo nie zapustu tudi tiste lieta, kar so vsi naši te mladi hodil v dolino, dol Sergio je nono, mož an tata, an puno skarbi za našo sloviensko kulturo. Ka’j’pa tisti napis gor na torti? Parjatelji so ga zmisinli, de v Gorenjim Tarbju guorijo an po angleško! v Laške, kjer je parielo, de bo življenje buj lahko. Sergio je ostu tle doma an ljubezan, ki jo ima do njega vasi, do našega jezika an kulture jo je prenesu tudi na njega otroke an na navuode. Njega otroka Erika an Matteo sta mu zlo hvaležna za tuo-le. Njega navuoda Biagio an Dana sta pa pru vesela imiet takega nona, ki jim zna pravt vse naše pravce, jih uči naše slovienske piesmi an jim guori v našim jeziku, ki je takuo “sladak” an vsaka besieda ima kiek posebnega! Sergio je “že” v penzjonu, pa “diela” še buj ku priet. Je med te parvimi, ki parskoče na pomuoč, kar je za oživiet kiek našega al pa narest kiek, za de naša skupnost bo le napri živiela: kries, bur-njak (do lan), uoze otroke dvojezične šuole v host an po senožetih za jim pravt, kakuo se je tle tode dielalo ankrat, za jih učit imena drievja, zelenjave, žvine... zlo aktiven je tudi v društvu Srebarna kaplja. “Buog te mantinji še puno liet takuo zdravega an punega moči”, mu pravejo te domači. “De b’ pa samuo nomalo manj ‘stresavu’!” prave pa žena Liliana, ki mu je blizu že puno puno liet! Sergio je pru zaslužu velik senjam, ki so mu ga na-pravli. Le tisti dan, so se ve- selil tudi za sina Mattea, ki na 3. novemberja je dopunu 33 liet (“je ura an cajt, de se deneš cja h kraju!” mu pravejo tata, mama an sestra), an za navuodo Dano, ki na 7. je popihnila pa na štier kandelce kupe z vsiem parjatelji, ki jih ima. Srečno življenje vsiem vam od družine Mačkinove - Fejcove! iJurnjak « 60 « Elisa an Daniele sta jala “yes si” Drejužova družina je iz Dolenjega Tarbja šla v London “Trasferta” za vso Dreju-žovo družino iz Dolenjega Tarbja (Sriednje) zadnje dni otuberja v London, kjer na 30. otuberja se je ženila čeča od Claudia Drejužovega an An-toniette. Elisa se kliče, an v Elisa e Daniele: dopo la laurea, ottima occupazione a Londra, dove si son pure sposati. Qui sotto la famiglia Drejužova con gli sposi e il bus noleggiato per il giorno del loro sì Sriednjem jo lepuo poznajo, čeglih je že vič liet, ki na živi tle. Suolala se je v Milane an kar se je laureala, je ušafala dobro dielo v Londonu v marketingu znane angleške firme (azienda). V telem mieste je ušafala an muroza. Se kliče Daniele Azzaro an je iz Palerma. Tudi on diela v Londonu kot inženier. Oženila sta se v italijanski cierkvi St. Peter church, kosilo je bluo pa v kraju Soho. Vsi kupe so se do telega kraja pe-jal s tradicionalno angleško koriero. Je bla posebna poro- ka, ne samuo za Eliso an Da-nielna, pa tudi za žlahto an parjatelje! Noviča sta seda na medeni luni na Japonskem, v Avstraliji an na otokih (isole) Fiji. Kuo so srečni! De bi tako srečo imiel za vse, kar se troštajo jim vsi iz sarca želijo! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Nuine telefonske številke Bolnica Čedad................. 7081 Bolnica Videm..................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji ...................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad...................705611 URES-INAC....................730153 ENEL ....................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .................700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola .............717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Občine Srebrna kaplja Klasa / Classe 1940 Svet Miklavž in mali božični targ Ljubljana - Stična KOSILO ZA KOSKRITE v saboto / sabato 27.11.2010 DO JUNIJA 2010 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: Ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, Dreka...................721021 Grmek ...................725006 Srednje..................724094 Sv. Lenart...............723028 Špeter ..................727272 Sovodnje ................714007 Podbonesec...............726017 Tavorjana................712028 Prapotno ................713003 Tipana ..................788020 Bardo....................787032 Rezija ............0433-53001/2 Gorska skupnost _________727325 v nedeljo, 5. dičemberja ob 6.30 gremo iz Špietra (pred kamunam) - ob 10. uri sveta maša v samostanu v Stični, po maši le v samostanu lahko kupemo žeja, čaje, mazila... an se ustavemo na kosilu - ob 17. uri pridemo v Ljubljano, kjer bo precesija svetega Miklavža za otroke. Bojo pieli zbori an puodemo na mali božični targ - ob 21. uri se varnemo v Špietar Avtobus in kosilo 33 € (za otroke do 14 liet 15 €). Vpisovanje do 22.11 pri Kmečki zvezi Čedad (0432 703119), al pri članih upravnega odbora Podboniesac - Pulfero Par Škofu / Al vescovo ore 12.30 incontro presso albergo Belvedere a San Pietro per aperitivo - santa messa con il coetaneo mons. Marino Qualizza presso la chiesetta di San Quirino - ore 13.30 pranzo Al vescovo Info ed iscrizioni (entro domenica 21 novembre) presso Sergio Moreale (bar Al ponte a San Quirino) tel. 0432-727026 - Firmino Marinig (Clenia) tel. 0432-727360 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 19. DO 25. NOVEMBERJA Čedad (Fornasaro) 0432 731175 - Mojmag 722381 Ukve 60395 Kam po bencin / Distributori di turno NEDIEJA, 21 NOVEMBERJA Esso Čedad (na poti pruot Vidnu) Tamoil v Karariji