PROSVETA
GLASILO slovenske narodne podporne jed note
nmduiikl ta
■tort: 2«4T t. Uvilll« a V.
Offteo of publloftlloai
mi h©, iAwn(uu »»».
TrIrphunr: lavsdslo 4*38.
j.*M*	^	CHICAOO, ILL, ČETRTEK, 21 AVGUSTA (Aiig.) 1918 ..»JSff ^ STEV.—NUMBER 203.
JLi^mtU mmšar »oro* (ko. I4t> ItULoi by ito JL ot f. Itl7. oe fc *oJW*Oifioo ef CUoog«. »y of tU Pr-U-i. A. a. B«rU-». E-U—tor O—o^ r mi ■!! hr k#1 >t »mcUI nto of h<u|« k^IM (te io nrttoo lfi, 4»W(ktl, ltlT, ootbert—4 — J«»o 14. Ittg._
DELAVSKE REZERVE SI IZČRPANE,
tako so poročali ZVEZNI uradniki na konferenci.
Nevaine industrije bodo dale delavca vojni indnitriji.
Wazhington, D O — Poljski a-geutje /večnega delavskega department a, ki so prišli ir. vsek krajev Združenih držav, da se u-deleže konference, ao ponovili staro vest, da so delavske rezerve izčrpane in da primanjkujejo delavei v vojni industriji. S tem so poljski agent je potrdili Izjavo delavskega dopartmenta, ki N je svoječasuo naznanil, da primanjkuje en miljon neiaučenih delavcev.
Primanjkovanje delavcev je tako občutno, da ao zakaaneli nekateri vojni projekti. Delavski department pravi, kar je rekel odbor vojne induetrije, da se pomanjkanju delavcev Jahko odpo-morc le na ta način, ako se takop omejc nevažne industrije.
Namestnik ravnatelja biroja za posredovanje dela jc rekel na konferenci: "Čas je prišel, da ves narod epoma, tla je nemogoč bizuis kot ponavadi. Vprašanje je pred nami, da hitro zmagamo ali pe zavlečemo vojno za nedoločen Čaa. Če hočemo zmagati hi-tvo, tedaj mora
duktov, ki služijo luksusu. Odbor vojne industrije je razredi! potrebne reči tako daleč, da se lahko podvzame definitivna akcija."
Prtpoiočil jc, da vsak mož in vsaka žena ceni vrednost svojega dela v interesu zmage. Pripravljeni moramo biti, da gremo tako daleč kot v Franciji in na Angleškem. To se pa lahko le tedaj zgodi, če se zbudiljudstvo, da se zanima stvar. ^^ .
AMBULANTNA LETALA.
Waahington, d. 0. — Let a Ink« polja opremijo t ambulančnimi letali, da bodo hitro prenašala pp-nearečne letale« od mesto nesreče do poljake bolnišnice. Poizkusi z ambulančnimi letali so se dobro obnesli na Geratnerjevem polju in vuled tega so jih uvedli že na devetih letalskih poljih v Tezasu. Vojni department naznanja, da so bili initruirani vai poljski poveljniki, da slede zgledu.
Anibulančna letala rabijo le na daljavo in če je nemogoče z avto mobilont hitro prepeljati ponesrečenca y bolnišnico. (t
ameriško troovbko beo dovje be množi
Waahington, d. 0. — V tednu, ki je končal z 2. avguetoin. je bilo plovbenemu odboru izročenih o-sem dovršenih ladij. Hedem ladij jc ir. jekla in ena iz lesa. Te ladje imajo tO,<MK) ton mrtve teže.
V vodo so spustili v tem tednu devetnajst ladij. Deeet jc lesenih ledij in devet ia jekla.	|
HEAR8T TOŽI MESTNE URADNIKE
0 osemnajstletni mladeniči bodo pozvani zadnji.
LETNIKE, PODVRŽENE POZI VU, RAZVRSTI VOJNI DEPARTMENT.
Uvrščanje v drug razred ne pomeni oprostitve od vojaške službe
gazolin je nujno po- vojaška naborna
treben na fronti. PREDLOGA sprejeta ^^^^^rfv senatu. h
KURIVNA UPRAVA PRIPOROČA VARČEVANJE Z GAZOU NOM.
Ob nedeljah naj te opuste izlili za zabavo z avtomobilom.
prt-
Washington, D. 0. — Dasiravno jc bila nova vojaška nabomu predloga sprejeta v obeh zbornicah, ne dn bi bila v nji določba, da sc mladeniči pod 20. letom u-vrstijo v poseben razred ln sc pokličejo še le tedaj v armado, ko bodo drugi razredi izčrpani, ima vojni department kljub temu namen, da pokliče zadnje v vojaško službo osemnajst let star? mladeniče.
To dozdevno izgleda na prvi pogled kot protislovje, kajti voditelji v obeh zbornicah ao šele na zahtevo vlade pritisnili, da jc bila naborna predloga sprejeta, nc da bi bili v nji specializirani razredi. Toda vojni department soglaša z željo kongresa in ameriškega ljudstva, da se pozovejo mladeniči v armado, ko so starejši razredi že izčrpani. Oenenl Crowder je pripravljen, da in-štruira lokalne naborne komiaije, leo bo pooblaščen v to, da razvratno .uožke v ataroati od3» do \T>. (Ha \ en razreH, 7Menfr<> cm! 19. do 21. leta v en razred in moške od 32. do 36. leta zopet v poseben razred. I ;
V načrtu imajo, da so oeem-najstletni mladeniči zadnji, možje in mladeniči od 19. do 36. leta pa prvi. «
Razdelitev novih registrirancev po razredih ne pomeni, da 18-let-nih mladeničev sploh ne bodo poklicali v armado, afi da so možje nad 36 letom vami pred vojaško službo. Kazredovanje ne pomeni nič drugega, kot da so registri ranči razvrščeni po vrsti, kako jih pozovejo v armado. Mogoče bo razred med 19. in 36. letom zadostoval za šest mescev, mogoče za eno leto. In ko bo ta razred izčr-pan, jih pokličejo v armado drugih razredov. Če bi bil zakon glede razredov špccijalizlran, bl vezal vojni department in mu delal zapreke, tako je pa zadeva prepuščena vojnemu departmen tu, da pozove mladeniče in može po potrebi v armado.
Upajo, da bodo mladeniči, stari osemnajst let, lahko še nadalje o-biskavali šolo iu učilišča. in načrte v ,tein smislu ie pripravljajo v sporazumu z učnimi zavodi. Nekateri bodo mogoče še dalj pohajali'v šolo kot do junija 191», da se izuče v posebnih atrokah, ki.eo potrebne za
V ,vojnem departmentu sodijo v splošnem, da ne pošljejo mladeničev onkraj morja, dokler niso stari 19 let.
Tako daleč kot ae more sedaj presoditi situacija, bodo iz fantov med 18. in 45. letom napravili ar mado, ki je potrebna za zmago To pomeni, .da pojde 18 let star mladenič preje v vojno, kot 2* sli 27-letni oženjeni mož, ali mM, ki jc bil uvrščen v drug razred, ker gs potrebujejo v induatrijl Kadar bodo odšli vai fantje iz pr vega razreda v ermado, jih Itodo klicali vanjo iz drugih razredov
| Ohioago, IU. — Kdor nima leslja in konja, se bo moral p bodrijo nedeljo in vae nudaljnr nedelje pri ialetu v naravo podložiti svojih nog nli pu cestne železnice.
General IVrshing in r.a /n ve/o is ke armade potrebujejo gaznlin. Ia da sc potrebni gazoliuldobl, jt-trebo, dn prenehajo vožnje za zn bavo z avtomobili, motornimi čolni in jahtami.
Kurivu* uprava jc Izdala npel na ljudstvo, ki prebiva vzhodno od reke Missisippi, da varčuje prihodnje tedne z gazolinom, ker ga gre vedno več za vojne potre, be. Varčevanje je potrebno, da n<< pride pomanjkanje gazolinu, ki jc potreben za armado.
Apel kurivne uprave naznanja, v kakšne potrebe sc lahko rabi gazolin, dokler jc največje varčevanje z gazolinom nujna potreba
1.	Trckrtorji (vlačilni avlotnobi-j li) in tovorni avtomobili pii pre-* važanju tovornega blaga.
2.	Avtomobili zdravnikov, če zdravn
Mount Veraon. N .T. -Star Publishing kompanija je vložila tožbo proti štirinajetim mestnim
uradnikom za $100,000 odškodni-	■ ■
ne vsskcgs, ker so nastopili pro- Nekateri, ki so bili uvrščeni ti prodajanju llearatovih listov druge razrede, smatrajo, da «o
PREDLOGA POJDE PRED KO NO RESNI KONFERENČNI ODBOR.
Nesoglasje povzroča protifttraj-kovni dodatek.
Washington, D. 0. — Senat je sprejel novo vojaško naborno predlogo in odklonil vsak pred-iog, s katerim bi bili mladeniči pod 21 letom uvrščeni v drug razred ali pa oproščeni vojaških naborov.
Sprejet jc bil Thomaa-Hecdov protišt raj kovni dodatek, kajti senat je odklonil predlog senatorji: HcKellerja iz države Tenncssec, da se protistavkovni predlog čr-ta, s 40. proti 29. glasovom. Doda-datek vaa me delavcem v važnih industrijah oprostitev do vojske službe, če žastavkajo. Predeč jc bil predlog sprejet, se je sonat izrekel az določbo senatorja Cuui-minsa, da ae dodatni predlo« nr tiče delavcev, ako svoj spor pred leže vojnemu delavskemu odboru. O tem predlogu odloči šele kongresni konferenčni odbor, ker gu zbornica nI aprejela.
I'o imenih so glaoavali v senatu o predlogu senatorja Poindezter-
Osvojile so vasi in mest v enem dnevu.
Velik lil flimiki armade v okolišu Roya v pasti.
_______■■________p | . v
predlagal, da je najnff^nsHooi »k^V^^^erl 1 vrl starost 19 let.
Za predlog so glasovali
Demokratje:
njegasui, policijski patruljni in pogrebniški vozovi in avtomobili, ii so potrebni za spremstvo pri pogrebu.
4. Železniška oprema, če rabi gazolin.
6. Vozovi, opremljeni za iz rre-vanje telefortUkiH JfbpravH aH ki so v službi ko m pa td j za javno službo.
6. Motorna vozila, ki prevažajo na deželi sporočila, kjer ni navadnih in električnih železnic.
Apel kurivne uprave pravi, naj judstvo prostovoljno izvrši njeno priporočilo in upa, da sr bo ljudstvo ravnalo po tem apelu Seveda, če apel ne bo imel povoljnega učinka, bo kurivna uprava prlmo-rana prepovedati prodajo gazali-na ljudem, ki ga rabijo, du delajo avtomobili izlete v svojo zabavo.
Ljudstvo je sprejelo apel s rrz-ičnimi občutki. Tinti, kl nimajo avtomobilov In motorcikljcv, se smejejo in so dobre volje* imetniki avtomobilov in motorcik-jev se pripravljajo, da izvrše n-pel do pike. Najbolj vesele obraze pa kažejo ljudje, ki ime jo ko nje, kajti njih sc ne tiče odredba, in bodo v nedeljo lahko sedli na koleselj in se odpeljali po eertl neovirano v prosto narsvo, krtač ne Ih. treba umikati števil-nim avtomobilom na zaprašeni e«w sti.
Pariz, 28. avg. —■ Vojni slan poroča danes, da so francoske čete v zadnjih štiriindvajsetih urah rcokupirale trideset vaai ln mest iu prodrle dvanajst kilotnetrov (okrog sedem milj) na dvanajst milj dolgi fronti južno od Somme. Med zavzetimi postojankami jr tudi šelcanlško križišče Chuulnes. Neverno in južno od Avte so Francozi okppirali Amiecourt, Halatre. Koiglise in Verpllliers. Južno od tega kreja so francoska Čete prodrle v gozd ('repen Mes. nil in vzele Dlves (vzhodno od Lassignija). Francozi sc zdaj bli-šaju Neslu in prodirajo na vsi črti proti reki Somme.
Pariz, 28. avg.—Večji del nem* ške armade v okolici ltoya in Chaulnesa je prišel v paat, Fran-eoaka kavalerija je šo prišla v bližino Somme, dočim je iufante* rija in artilerije v neprestanem boju a /o\ ražnlkom. ki je prišel
Varšamea,
Wolcott ;(
Boren. , Ouinraln*, Ouitls, Franco
Joees (Wosb >, Kniyoi».
Republikanci: McNsrr,
Poiadeater; Zmltb (Mich.t authorUnd, Tosrasend.
ML
Ptttasn.
1'uiuhlrll,
Proti predlogu to glaaovali:
Demokratje i
▲aharst, Hockhssk rnumborUin, Cnlborson. rieteher, oernr,
Hsndoraon,
Johnson (a D.),
Jonos (V. M.),
hoboiitoii,
■aalrtafi
Shalrotli
nje sovražnika, sta |w silovitim ognjeni trnin-oakili 10^01
Tekoj po padeu ltnya so sc pričeli Nemei umikati na 15 kilo-iim-t rov dolgi črti, toda letŠ geni-m I a M angina so povsod v detikl m sovražnikom.
■mita (Arta), <as.),
ovsnaaa,	Uaaenreod,
Owoa.	WsliH,
Ptiolea.	WUney.~ZO.
Republikanci;
g^lrg,	Lonroot,
Brandogoo,	U***
Osldor,	McOembor,
Colt,	Meison.
DiUiBfham,	»aw,
rslt,	PonroMi,
1-srusitf.	aoei
ProUafh'psen.	Wa4svortb, Rele. * Wsrron. (Oal),
NEZGODA NA ŽELEZNICI
Ohioago, ID. ^ Itlizo Antiechs, 111., jc tovorna lokomotiva a vo-zoni za vUrkospreimio <»w»bj<- za-vozila v oeobnl vlek Ren jenih je več potnikov, pa tudi kurjač L. Flehcr iu st rojeval ja K«lwenl K gen sta zadoldla |HiškiKll»e, ko sta skočila 0 tovorne lokomotive, lokomotivi sts poškodovenl In več voz jc razbitih. Nezgode ae je dogodile na Hoo železnici.
ue ulicah.	mM
Tužen je župan. <Wi eM*1^11 svetovalcev, policijski komisar, korporaeijaki odvetnik in načel-nik polleijc. iUipanijs pravi, •'da hočejo uradniki na neposia-ven način preprečiti tožiteljici izvrševanje legalne obrti "
popolnoma oproščeni od vojaške služIte. V reonici je pa uvrščanje v drug razred le obveznmt do vo-jaške služIte ln tolmači ©prošenje «1 vojake aluibe le na ta na-čin, ker jc veakdo mielil. da pride zmaga, preden bo treba pokli četi regiatriranee la drugih razre-
dov v armad«. Nihče ne more zdaj povedati, kedaj napo'1 ura rmage «11 kedaj prenehajo klicat regiatriranee v armado I radnlki v Wash(ngt«nu upajo, da zavez niki izvojujejo zmago g možmi, ki so že v ermsdl in možmi, ki aa rr gistrirajo petega scplembral
Angleški eroplani nosijo atrelivo.
lamdon, 28. avg. - Daues je bilo uradno razglašeno, du so posebni ^Uvadruul angleške zračne flote pričeli opravljati uovo slu*, bo ua Itojišču. Prenašajo strelivo za strojne puške, ki ga spuščajo na paraMu na tla, kjer so posid. je brltiških strujnopuškarjev,
V zadnjih ftttriindvajsetih ir uli so angleški avijatiki zmetali 'JM ton bomb na razne nemške postojanke. Štirje nemški eroplaul so bili uničeni, medtem ko Angleži pogrešajo devet letal.
Vojni stan je tudi objavi) po-drobuosti zračnega napada na Muunheim v Nemčiji v noči med ifi. iu 2U t. m. Letalci so pluli komaj 200 čevljev visoko od tai iu toliko da niao aadall oh dimnike ua višjih stavbah Nemci ao raa* svet liti ozračjee a Žarkoiueti delaš naokoli in vrgli so v zrak močan ta*tor otguja, toda uiti eden c«i>-plan ui bil zadet Avijatiki ao p« i * ve tip M, idJl.y jf iinvultno sUui-ta, zinetrtlTjKe bombe In silne eks* plozlje na označenih krajih so dokazovale, da bom Ite niao padle zastonj.
Američani napredovali ob reki Veeli.
Z ameriško araiudo ob Veall, 28. avg. Ameriške čete, kl eo včeraj uaiMidle v okolišču iVazo-ehesa, so napredovale in obdržale vso pridobitve. Američani so vjell večje število Nemcev,
IstoČneuo, ko s6 napadli Američani, so Nemci vprizoril! vpad nu l''lcsiiiette, M je v rokah ameriških čft. Vpad se Je izjalovil, iliniraviio po Nemei koncctriruli močan ogenj I k lahkih topov lit strojnih pušk ua našo postojanko. InjautcerijskJ IhiJI v okolišu Hs zochcsa ae še nadaljujejo. SavraŽ-nik Jc izvršil več protinapadov uu izgubljene |to*iclJe, kl so pa
i,ii. odbhl *
Ko se je sovražniku ponesrečil
napad itp l''lsmete, so pričeli Nemci slnocj besno obstreljevati mf* stccc It. topniški ogenj je trajal
ms Ione noč.
Angleži premagali Avstrije« na I talijanaki fronti.
Rim, avg — Uradno poro-
V aeatu upajo, da zbornični konfereučnlki pristanejo na pro-tištrajkovni predlog. C* odklotii-jo predlog, ne IkmIo senatni kvn-ferenčnikl vztrajali pri tem, da ga aprejmejo, ker bi a vztrajanjem pri senatnem dodatnem pre-dlogy, zakasneli vojaško naborno pnattogu,
Bodeč po aituaclji, namerava vojni department določiti 5. ell 7. september za registracijo.
Senator Kali iz države New Me-ziko jc predlagsl, da se vojaška in Induetrijalna dolžnoet poviša do «0. leta. Njegov predlog je bil odklonjen e 54. proti 9. glaeoiom.
Drugi eenetorji eo etavlll razne predloge, ki eo omejevali na-borno predlogo. Vel taki predlo-gi eo bili odklonjeni.
VREME
Diiie« nestanovitno vreeme in hfednHe: severni vetrovi
Netočni vzhod ob «;ll e. m. sclčni asbod ob T P m
Angleži prodrli tri milje in preko-radUl ataro Hindenburgovo drlo,
London, 28, avg. — Današnje uradno poročilo se glasi, da so angleške čete včerej okupirale več-jI del goada Trones, kjer je Idlo vjetlh veliko število vojakov prusko garde. Južno od Somme so Angleži vzeli močno postojanko Houeaueourt. Prva angleške ar-niada prodira ob cesti Arras-Caut bral in je še doaegia Ifaueourt, Remy ln Bolry-Notre Dame.
Z bojišča javljajo danes popol due, da so Namcl vrgli nove divizije v. boj v okolišu Itepauma, kjer se vrše srditi boji. Hapaume iu Tllhoy sta središče najljutej-ših bojev odkar I raje angleška a f mizi ve od 21, t. m. lu posest teh dveh krajev, ki nista druzega k s kor kup razvalin, se menja vsa ko uro.
Mnoga znamenju kažejo, da.	—
mora vluilatl velika zmešnjava «aj|*j«, ds mi brltlške čete sapsdno nemško fronto. Angleži, m vjell (M| Aslags sinitci napadle avatrij med rednimi vojaki tudi godbenl- Mk«* |Mtstojsuke, premagale eovia* ke ln transfiortne voznike, kl so „, gartUzlJa ln vjele 270 Avstrij-jih nemški poveljniki pognell v MYi
boj z namenom, ds ustavijo pro- liajjieneke čete v Albaniji ao
dirajoče zmagovalce.
Movrsžaik se je utrdil ua stali zakopul črti ee verno od Hoinme od (iuIHicourta do (Mnekva, kj. r je pričakovati nedaljnlh IJutih bojev. Dalje grede Nemci obrem-bno Črto za kanakim Du Nopfl med Peronjiom lu Cambraiein Angleži ao ofldaljenl še Šest milj od Peron na.
Na severnem krilu angleške fronte so kanadeke čete včeraj prodrle tri milje daleč ln preko, rečlle staro llindeuburgovo črto med rekeina Hcnsee h f^arpet Kanadčani' ao zasedli velik kue teritorija ta oevojlll eciem trgov iu večje število vael Nemški voj ai al a n prlanava v slnočnjem po-roillu l^galKt teh postojank kakor tudi Izgub« Roys na fran«"»-ski fronti.
umaknile ua novo defenzivno črto, Dnoflj . | London, 28 avg. -Avstrijski vojni stan javlja, da ao avatrijske čete reokuplrela Firrl in lleral v Albaniji P« vrodeiu bo-Ju. lUtljelii so se umeknlli Z bH bov S|fCrsgl in Senja * velikimi Izgubami v mošt vu ln materiJalu.
Dve aamški diviziji uaieonl f etra-Mi aodni bitki.
Undoii, 28. evg - Poročevalec g brit Uko armado generala Hln tes opisuje	Wtko, kl ae J*
vršile jutnočl med Anglell ln Nrt« ri v okolišu teke Sotmne. (Iraiiate s<i už#de petrolej v nekaj trnkih, kl so HN takoj v plamenu ln lz njih eo švigali do »to čevljev visoki og-„j,„i Jelki v srsk Hamen je raa-svetil stollne eropleiiov, kl ao
(Dalja na S atr. 1. kol)
Iskala 4mtd« nim
j te pr .cul*-«*.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
■. - ,i ,111	1 1 i i ' , n.
mm
kokopei M M Trofejo.
ZrdmJ.fi« dri«*« (is ven CtucMgo) te Con*,ia KI M lete. in 7uc x« tn ame«: Chi«a«e te laoaee^o M 60 n« lete,
§1.10 M pol lote ia trn tri tt.ti n pol let«, «l.lt k« tri
M VMt kav iaa (tik a
ml

PROSVETA"
1*1« Atmm, Ckic*f o,
•THE ENLICHTENMENT" •lltei
OvmJ br tU SMeSb Niillnj| Ro»«flt Ad*«rti*m* nt« ob
do mraks. Ali taki niio le avstrijski mogotci, ampak ena-	itoTStJ™
ka je vita avstrijska škricarija, in tudi ljudje, ki so se na- **	odtot,,?° ^
vzeli skri carski h nazorov, čeprav so bili "štifelpucarji" v pisarnah, v katerih se je oblastno šopirila škricarija in prezirljivo gledala na delavca in siromašnega malega kmeta (bajtarja ali kajžarja) kot na manj vredni bitji.
Profitarstvo in oderuftvo sta cveteli v Avstriji, ko ni bilo vojne,,sedaj pa oderuhi in profitarji derejo z ljudstva kožo v črnožolti monarhiji, ko se ne more ganiti, ker ga drži k tlom železna utilitaristična pest
Tudi za avstrijske oderuhe in profitarje pride dan plačila tako sigurno kot za Habsburžane, ki so poleg kajzerja najbolj nevarni avtokratje demokraciji in vesoljnemu človeškemu napredku.	Z.

V Nemčiji »o p« drugega mnenj«. Nemško časopisje povd«rj«, da so nemške in ne avstrijske armade "osvobodile" Pol jeko, da so nemški vojaki Žrtvovali svoja življenja ea njeno osvoboditev. Pri tem pišejo v takem tonu, da
Dolom v okl.p.jo «. pr. {J«U 30*1« ) poUg valog« immmm i« »»»lov«
SO fsi k • X" 4«OVOI» potoki* ■•roiskM. Poooviu* J« praPS I« so v— «o —fvi list.__•
' . 1 ' —-
■ PROFITARSTVO CVETE NEOVIRANO V ČRNO-20LTI MONARHIJI.
---- »»<<r
NOVA KRALJESTVA.
Medtem ko so po ruski revolucij zavezniki sprejeli nadelo samoodločevanje narodov, so ču-jejo iz Berlina in Dunaja v eno-mer glasovi o ustanovljanju novih kraljestev. Za Avstrijo je obstajala prilika ustanoviti novo kraljestvo na ilalkanu, ki bi obsegalo današnjo Srbijo in eventu-elno liosno in Hercegovino. Valed neuspehov na zapadni fronti so s takimi glasovi potihnili, kajti ustanovitev balkanskega kralje -stva po želji Avstro-Ograke in Nemčije je mogoča le s popolno zmago centralnih ail. Ker taka zmaga ni bila na vidiku, so balkansko kraljestvo 'avstrijskega modela potisnili z dnevnega re-
. Vesti, ki jih je sporočil kabel, pripovedujejo, da vlada strašna draginja v velikih mestih in industrijalnih sre-jda živahnejši boj za troj* *e pa ______.* _____u:«	an	Amrrinio vrft v teritorijah, ki 80 jih cen-
diščih v avstro-ogrski monarhiji. Kjer se pojavi draginja, je samoposebica, da se ji pridružita tudi beda in lakota. Od časa do časa je sporočil brzojav, da so se siromašni sloji v črnožolti monarhiji prehranjevali z jedili, med katerimi so poparjene koprive bile prava delikatesa. V velikih mestih in industrijalnih središčih so že pred vojno siromašni sloji živeli v strašnih bednih razmerah. Otroci siromašnih starišev so hodili brez zajtrka v šolo, za večerjo so pa šli v posteljo. Najboljši dokaz za žalostne gospodarske razmere pred vojno v črnožolti monarhiji tvori izredno veliko izseljevanje v Ameriko in druge kraje. Ce so bile .pred vojno v Avstro-Ogrski tako žalostne razmere, da je vsakdo bežal iz nje, ki je irjiei sredstva, da je odpotoval v tujino, tedaj je resnica, kar poroča brzojav o bedi v voj-' nem času, ki tare siromašne sloje.
Ali ta beda ima tudi svoje vzroke, kajti menda nikjer na svetu ne cvete tako profitarstvo kot v Avstro-Ogrski.
1 "Budapesti Hirlap", skozinskoz velemadžarski list, kateremu nihče ne more očitati, da ruje za razpad črno-žolte monarhije,prinesel članek, v katerem našteva profitarske čine, ki so se vršili prav pred očmi avstrijskih oblasti in vendar so jih oblasti Šele odkrile, ko so si profitarji že dobro napolnili žepe. Med-temi profitarji so tovarnarji, ki so prikrili dohodke, da so plačali manj davka. Neki tak profitar je v treh letih prikril 5,642,000 K dohodkov, da mu ni bilo treba plačati davka. Profitarski trgovci in agentje so v par urah "zaslužili" po sto tisoč kron, in neki agent je napravil 800,000 K profita v 75 minutah, ki je prodal 160,000 telovnikov iz ovčje kože. Neki drugi agent je vtihotapil deset železniških voz masti v Trst. Pri vsakem vozu je napravil 130,000 K profita, skupaj 1,300,000 K.
Profitarstvo kaj bujno cvete v črnožolti monarhiji in delavci stradajo, da jim pokajo kosti, kljub temu pa še nismo čitali, da je avstrijska vlada ukrenila v vojnem času kaj za delavce. O, pač, nekaj smo brali. Kadar so šli sestradani delavci in njih žene na ulico, da so demonstrirali za več živeža, so jih sprejeli na ukaz avstrijskih mogotcev s policijskimi sabljami in brzostrelnimi puškami. Mesto kruha so dobili delavci s sabljami po glavi, njih želodce so napolnili s kroglami iz brzostrelnih pušk, medtem ko je vlada mirno gledala, kako profitarji z oderuškimi cenami neusmiljeno odirajo delavce.
Za tiste, ki so okusili avstrijsko socialno in delavsko politiko na svoji koži, preden so prišli v Ameriko, ni seveda to nič novega, kajti tudi v predvojnem času so sestradane delavce v Avstriji vedno nasitili s policijskimi sabljami in iandarmerijskimi bajoneti. In če so bile policijske sablje premalo ostre in žandarmerijski bajoneti prešibki, da bi pritirali delavce nazaj v staro sužnost in staro stradanje, je nastopilo vojaštvo. Le vprašajte stare rudarje, kl so delali v zimi 1891—1892 v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku in povedali vam bodo, kako so vojaki stražili delomrzne barabe z Dunaja, ki so kot stavkokazi nakladali premog v Trbovljah, in kako so siromašne rudarje v mrzlih nočeh vlačili i z postelje in jih izročali žandar-jem, da so jih odgnali v zapor v Litijo ali pa v Celje. Ce jih boste vprašali, povedali vam bodo stvari o prestanem je ohranil marsikateri avstrijski trpljenju in bedi, dn se vam bodo ježili lasje na glavi,	pred P^**1^
ali boste pa jeze stiskali pesti. In takrat ni bila črnoftolts monarhija v vojni, in vendar niso imeli inclustrijalni delavci takega zaslužka, da bi se trikrat na dan najedli ne-zabeljenega močnika, kisle repe ali kislega zelja.
Sedsj je vojna in samoposebi se razume, rib so sedaj razmere stokrat slabejše« kot v mirnem času, kajti mogotci v črnožolti monarhiji niso spremenili svojega stališča napram delavstvu. Delavec jim j« bil vedno nič, navadno živo bitje, ki je ustvarjeno, da zanje gara in znoji od zore ,\"Jih v poAtevie pruski miiitari
t ral ne sile ugrabile Rusiji. Ti kraji se jim zde tudi nigurnejši, kakor pa balkanske dežele.
Največjo preglavico dela nemški in avstro-ogrski diplomaciji poljsko vprašanje. Nemčija bi gu rada rešila v svoj prid in ravno tako Avstrija.
Avstrija je v tem toliko na boljšem od Nemčije, da jo v njenem stremljenju podpira poljsko plemstvc in višja katoliška du hovščina. Poljski klub v avstrijskem državnem zboru je zadnje mesece zavzel taktiko nasprotno vsakemu avstrijskemu ministrstvu, ako AvsflrtjA *ie izsili rešitev poljskega vprtodonja od Nemčije tako, kakor žele avotrijski Poljaki oziroma poljski ^lomeni-tuši in Škofje. Ti bi se za enkrat zadovoljili s tem, da se bivša ruska Poljska združj z Galicijo v ono kraljestvo, katerega naj bi vladal avstrijski cesar. Avatro-Ogrska pa naj bi se spremenila v trializem, to je dvojna monarhija naj bi V l>odoče obstojala iz treh delov: Kronovln, zautopanih v dunajskem državnem zboru, ogrska polovica in zcdintjtna>iPoljaka, seveda brez Poanahijaiu katerega ima Pruaija. S tako .rešitvijo bi bil poljski klub zadovoljen in bi pomagal avatrijski vladi pri izvrševanju njenih načrtov. Na ta način bi bila dunajski vladi za-signrana večina v parlamentu ln bl lahko zavzemala poljubne korake proti Cehom in Jugoslovanom, kajti komprimisi bi se jf v tem slučaju zdeli nepotrebni.
Nobena tajnost nl več, da vlada v Avstro-Ogrski, posebno v avstrijski polovici velika notranja kriza. Avstrijski državni ai. steni je prešel v štadij impoten ce. Vlada se čuti skoro brezmoČ no umiriti uporne duhove av strijskih narodov. Vladala bi rada "parlamentarno," toda križ avstrijskim državnim »borom je, da le rehelira; z velikimi težava mi se posreči avstrijski vladi dobiti večino v parlamentu in kadar jo dobi, mora vedno obljubljati vsakojake koncesije strankam, katere kc potem pri vo|ji glasovati za vladln program. Izvršitev obljub pa je v takih razmerah, kakoršno vladajo v dvojni mo narhijl sedaj, zelo teško vpraša nje. IT st reči Cehom, to je današnji avstrijski vladi nemogočo, kajti Cehi zahtevajo mnogo več, kakor ps jim more dati dunajska pronetuška vlada. Ravno to velja ra Jugoslovane. Lažje je Poljaki. Poljski klub v avstrijskem državnem tboru je bil sa avstrijsko vlado že mnogokrat tista rešilno slamiea, s katero
v vojnem čssu njorajo avstrijske oblasti računati na pomoč Poljk kov ln razume se, da Poljaki zahtevajo koncesije sa usluge, ki jih daj« jo vladi.
Med Nemčijo ln Avatro-Ogrsko ae le dolgo' čaaa vodijo pogajanja sa rešitev poljskega vpraša nja. tf kakem namoodločevsnju pollokega naroda pri teh pogaja njih nl govora, pač pa pridejo pri
stični interesi in pohlep llabubur žanov zavladati nad zedinjeno Poljsko in na ta način utrditi svo* jo drŠ*yo proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Avstrija je že dolgo čaaa vzgajala gališke Poljake v avHtrijhkem duhu. Poz-nanjaki kakor tudi ruski Poljaki so biU s svojimi simpatijami na »trani Avstrije, ker so smatrali Avatrijo za edino državo, ki postopa tolerantno s Poljaki. Poljaki v Avstriji so uživali politično mnogo več pravic kot na primer v Rusiji, kjer je vladala nad Poljaki carjeva vlada z bru talno silo. Zato ui bilo pri Poljakih niti od daleč tiste slovanske zavesti kot naprimer pri Čehih. Poljaki so povdarjali, da jih slovanska ruska vlada mnogo bolj zatira kot pa avstrijaka nem ška vlada. Avstrijska diplomaci ja je razumela situacijo, pa je izrabljala gališke Poljake proti Rusiji in proti drugim Slovanom v Avstro-Ogrski, češ da so osta li slovanski narodi dvojne monar bije veliki prijatelji Rusije, tiste Rusije, ki odreka poljskemu na rodu vsake politične pravice. Ker je v političnem življenju v Galiciji prevladovalo plemstvo, nav dano s klerikalnim duhom in Če pri tem vzamemo še v obzir, da je plemstvo Že po svojem bistvu konservativno, potem se ne sme mo čuditi, da amo videli poljske poslance v avstrijskem državnem zboru akortnjvodno nastopati za vladno politiko, j,
Po ršzširjenju volilno' pravice pri volitvah v državni zbor so dobile tudi druge poljske atranke ne koliko mandatov, toda poljska žlahta je še v nadalje prevladovala.
Med Avstro-Ogrsko in Nemčijo ae že dolgo vadijo pougjanja glede rešitve poljskega vprašanja. Obe državi ga hočeta rešiti pred zaključkom vojne, kajti potem upajo, dn bo poljsko vprašanje odpadlo z mirovne konference, ker je že "rešeno."
Za konservativne poljske kho-ge bi bil avatrijski način rešitve poljskega vprašanja popolnoma zadovoljiv. Ruska Poljska bi se združila z Galicijo. Ta zedinjcim Poljska bi imela svoj državni sbor, svoje ministrstvo in poljskega kralja v tem smislu, kakor ima ogrska polovica svoj državni zbor, svojo vlado in svojega kralja. Ogrski kralj in poljski kralj pa bi bil kakor dosedaj av -atrijski cesar. Torej avstrijski način rešitve poljskega vprašanja bl pomenjai premembo avstro-ogr-ske monarhije lz dualizma v trializem.
Za triaiistično formo Avstro-O-grske so še svoječaano propagirali med Jugoalovani. Tretja država naj bi obsegala banovino, hrvatake in slovenske pokrajine v Avstriji ter Bosno in Hercegovino. Tukemu trializmu pa niso bile naklonjene vlade ua Dunaju in ne v Budapesti, pa tudi Čehi in drugi Slovani niao simpa-tiairall » to idejo. Madžari bi bili a takim trialismom odgnani od morja in ravno tako Avstrija. To ae pravi, da bi držala pot k Jadranskemu morju skozi Jugoslavijo, ki bi bila v trlalistifn-com smislu "samostojna*' država. Čehi pa m nasprotovali, ker bi pomenila vsake odcepitev alovan-akih delov od Avstrije povečano premoč Nemcev nad češkim živ-I jen jem.
Neksj drugega je, če bi tretji del trialiama predstavljal zedin jenu Poljsko. Tsk trializem bi u-trdil habsburško dinastijo in povečal vpliv njihove države. Tu I di Madlari menda ne naaprntu- zahtevajo
Avstriji prav lahko razumejo, da ae ima slednja zahvaliti Nemčiji, da je dobila nazaj Galicijo in da se je Avstrp-Ogrska obvarovala pred nevarnostjo P9plave ruskih armad. Za to Avstr^a ne sme zahtevati poljskega kralje stva zase. Kar žeii Nemčija, je odcepitev gotovega delu ruske Poljske, ki naj se pridruži Nemčiji. Odtrgati žele le toliko Poljske, kolikor je potrebno aa uatva-rite v "strategičneV meje. V navadnem jeziku povedano : NemM-ja si želi pridržati toliko Poljske, da bodo v slučaju kake intervencije nemške armade lahko par dneh zoaedle glavno meato Poljske, kajti nemško vrhov-ho poveljništvo je glavni faktor pri izvrševanju poljskega vpraša nja v c^ntrjilnih drjavah. Da se pa ne bi očitala Nemčiji intole rantnost, je napram Avstriji toliko velikodušna, da naj eden HabsburŽanov zasede poljski prestol v Varšavi. Zdruienje Poljske pod habsburško 4inostijo v sku pni državi bi pomenilo za Nem čijo preveliko nevarnost, kajti nikjer ni zapiaano, da bo Avstri je za vedno ostala podnožje Nem Čiji. Se veliko večja nevarnost pa bi bilo združenje Poljakov, kai kor ga želi Avstrija, za Nemčijo v tem, če bi se tej skupini želeli pridružiti tudi Poljaki v Prusi-ji. To po je treba preprečiti s tern da ostane Poljska še v nadalje razdeljena v tri dele, kakor je b}-la pred vojno. Razlika pa naj ob-ataja le vtem, da bo del bivš* Poljske samostojen s svojim kraljem.
Na zadnji konferenci v nemš-l'cm glavnem stana, na katerem sta bila navzoča Viljem in Kari zunanji minister Burian, nemški poveljniki in več drugih diplomatov, se je mnogo govorilo, kako zadovoljiti Poljake. Cesar Kare in Burian sta baje zahtevala združitev ruske Poljske z Galiei jo pod habsburško dinastijo, če se hoče Avstrija ubraniti krize, ki utegne postati uaodopolna za ob stoj Avstrije. Povdarjala sta, da so *ališki Poljaki izjavili, dš bo do delovali proti vsaki avstrij ski vladi, ki se bo uklonila nem Škim zahtevam. Konec konferen ce je bil ta, da sta Kari in Burian zopet upognila kolena pred nem | škim vrhovnim poveljnlštvom in Sta se vrnila brez združene Polj ske.
Nemško vrhovno poveljništvo je zadovoljno, da zasede poljsk prestol avstrijski nadvojvoda Karol Štefan. Princ Radziwill i ma tretjo hčer tega nadvojvode za žeho, zato je bil princ sam v glavnem stanu nemškega vrhovnega poveljstvo, kjer je priporočal Karla Štefana za poljskeg.i kralja. Ako ne bo druge poti, bo Avstrija najbrše pristala v tako rešitev poljskega vprašanja. S tem se bodo morda zadovoljili tudi poljski plemenitaši, vsaj kar je pronemških. Pri tej rešitvi (f) pa ne bo še reešno vprašanje mej poljskega kraljestva, vprašanje plovbe po reki Visli, rabo Dan-cinga za prosto pristanišče itd. Važno je tudi, dali bo Avstrija in Nemčija dovolila Poljski organizirati lastno armado. To so reči, katere ne more omalovažati noben avstrijski nadvojvoda na poljskem prestolu. Ako se poljsko vprašanje ne reši v zadovoljstvo Poljakov, je poljski tron zelo nestalen "|ob" in poleg tega tudi nevaren. To ve Nemčija, pa ga privošči avstrijskemu nadvojvodu rajši, Ičakor pa kakemu ho-hencolernskemu princu.
Medtem, ko se prička diplomacija avtokratične Nemčije in Avstro-Ograke za plen poljskih dežel, se budi demokrstičnn zavest med poljskim ljudstvom bolj iu bolj. Četudi so vsa poročila zote-innjens a cenzuro, se vendar ne more prikriti, da se v poljskih meatih Galicije in bivše ruske Poljske dogajajo veliki nemiri. Nemogoče je prikriti cenznrf, da demokratične mase
iur«da. Poijoko plemstvo želi r*. liti poljsko vprašanje predno b„ končana ta vojna,končana ta voj na, kajti če p	ff
bo zastopala dovolj močno in j hovih interesov. Zato bodo v skrajnem alučaju sprejeli tudi kakega avstrijskega nadvojvodo za svojega kralja. Vprašanje pa naatano, Jle bodo zavezniki pri«, nali tako akrpueano poljako kraljestvo, ki bo v prvi vrsti v inte-reau Nemčije in Avstrije. Zave?, niki ga ne bodo priznali in tudi poljako ljudstvo ne. Zato ostane dejstvo, da ae bq bodočnost Polj. ske odločila po porazu centralnih sil, in (e bo poljsko ljudstvo pametno, bo lahko doseglo zedinj< rio Poljsko ha najdemokratiiiifj.
m ser viil i v ni elementi med 1\ jakl so močnejši, kakor med katerimkoli slovenskim narodom. To je /usluga katoliške <*rkve, ki ima v političnem življenju med Poljaki ve|ikup«ki vpliv. Za de-mokrutično rešitev poljskegu vprašanja je potrebno, da se poljske demokratične struje kar najbolj mogoče otresejo klerikalne-ga vpliva. In to se danes dogaja, kujti vojna je tudi za poljsko ljudstvo šoiu spoznanje-
MCAD00 APELIRA NA LJUDSTVO, NAJ OPUSTI NEPO-TREBNO POTOVANJE.
Wahington, D. C. — Železniški upravitelj je apeliral na ljudstvo, naj omeji potovanje na železnicah le na potrebna pota.
MeAdoo pravi, da so mu hiledo-poslune priložile, dn so vlaki pleve«- natlačeni a potniki. <.'n pravi, da so nekateri vzroki opravičeni, toda vzroki ko dvojni.
Prevažati je treba vojake od doma v vojaške tabore, iz vojaških taborov v druge vojaške 1al>ore in k morju. To je povzročilo, da primanjkuje potniških in spalnih vozov.
Treba jc prevažati tudi vojni material, premog, živila itd.
Povišana jo bila voznino za pa«i-žirje, da se odpravi nepot rebno potovanje, kajti čim manj ljudi potuje na železnicah, toliko več voz in lokomotiv ostane za prevajanje vojakov.
Priporočljivo je, da ljudje potujejo, kadar je pot potrebna. . Ce.se. bo(^ ljudje ravnali po tem priporočitnrne bodo le razbremenili železniškega obrata,, ampak bodo tudi.prihranili denar, ki ga lahko nalože v zadolžnicah hvo-bode.	a 1
TOŽI POLICIJO ZA ODŠKODNINO.
Oo8hen, Ind. — Mrs. (Ossje Del-camp je vložila tožbo za odškodnino proti John E. Kigleyju, tukajšnjemu policijskemu načelniku, in njegovemu namestniku Harrison H. K ji vcsii, ker je bila po nedolžnem aretirana in vržena v zapor. V tožbi zahteva $10,000 odškodni-ne.Deleampova pravi, da sta policijski načelnik in njegov namestnik mislila, da imata pred sabo njeno seutro Mimie Adkins,, pa sta jo aretirala. Obtožena je bila pijanosti, toda pri obravnavi jo je župan Troyer oprostil, ki je bil njen sodnik.
zadnjivestl
MUNICIJSKI DELAVCI DOBE POVIŠANO MEZDO.
jejo rakemu trializmu. kajti v poljakega naroda rešitev poljske-tera alučaju ne vidijo tolike ne-[ga vprašanja na podlagi Wilao-
vamoeti za svoj vpliv kakor pu alučaju sedinjenja jtigonlovsn
ekih dežel V slučaju Poljske ne ho OgAka izgubila nobenega dela avojega ozemlja, pač pa bi ga Avstrija a odcepitvijo Galiei je. Ogrska bl si v takem trializmu
novih načel. Poljski plemenitaši z huržoazijo vred lahko mešeta-rijo a avstrijskimi ln eemškimi avtokrati za bodoto uaodo Poljske,, kajti s tem hočejo obran 'i ovoje konservativne InstHtveije, pa četudi trpi evobode poljakega
Washington, D. O. 28. avguste. Otto M. Bidlita, izvoljen masod nikom v mezdnem sporu med kompanijaml in delavd v Bridge-portu, Conn.. jo raiodll, da se pov)Ša mezda vsem delavcem, ki zaslužijo manj kot 78 oontov na uro Razsodba se tiče 50 tisoč de lavcev.
Minimalna meada vnaša aa vaa laučene ln neisudene delavce nad
fil. letom 41 oontov na uro in 83 centov na uro sa delavke nad 18. k tom. Razsodba priznava temelj ni osemurni delavnik, pravico, da so smejo orrsnizirati In pogajati kolektivno, «n da dobo ženske l sto mecdo kot delavei, te oprav-Ijajo moiko delo.
OOMPERS NA ANOLBiKSM
London, 38. avgusta — Samuel Oompers. predsednik ' Ameriške
delavake federacijo." b 4rufi aa-stopniki ameriškega aluokovno organiziranega delavstva ao aa la
kreali v aa.
VESTI Z BOJIŠČA.

• »r»» ikilll
kljub dežju švigali nitko mul bo
j iščem in is eroplanakih strojnih pušk ae je vsipala toča krogel ua .lovrptaike. Medtem ae je pa na tleh »popadlo na tleoflfr mož z l»a joi^eti in ročnimi granatami » v smrtnem boju.
Poročevalec pravi: "Bila je strašna, demonska ip obenem grozno-veličanstua slika, gigant ič na tragedija, ki »e j^,končno r. a vrtnin s temeljitim porazom sovražnika Dve nemški diviziji sta bili pozitivno uničeni iu tla ao bila pokrita s tisoči in t koči trupel''.
RurMke ▼ ofensiri v dveh letih.
London, 28. avg. — Angleške čete so v štirih dneh (od 21. 4o 25 avg,) reokupirale 116 ftirijailkih milj ozemlja* medtem ko ho v prvi somški ofenzivi leta 1016 pretekli štirje meseci predno so Angleži o-svojili 44 štirijaških milj. Pravzaprav so Angleži v ptnenjenih štirih dneh zadnji teden vzeli več teritorija kakor njihove in francoske čete skupaj v ofenzivi leta 1916 od 1. julija 4o 31. oktobra.
Kaziio iz inozemstva-
▼ Avstriji.
' Bern, 28. avg. — Notranji položaj v Avstriji je danea tak kakor je bil v Rusiji pred revolucijo. Ruski vjetniki, ki so ušli v Švico, pripovedujejo, da je Avstrija polna vojaških dezerterjev, ki prihajajo z vaeh front. Posebno žalostno sliko nudi italijanska fronta. Ako se bo beg a te fronte nadaljeval šc nekaj časa v tej ameri, potem kmalu pobegne vsa armada in Italijani bodo imeli odprto pot nazaj na Oa riško.
Gore in gozdovi za italijansko fronto ao polni begunov, ki hodijo okrog kmetov in jim ponujajo vojaško opremo in celo bajonete za grižljej jedi. Kmetje naravno sim-patizirajo z dezorterji, kajti oni sami morajo občutiti trdo pest milit ariatičnih oblaati. Večne rekvi-
Vsaka druga pot bi bilo aloČiti zoper domovino".
Turčija klice zadaja moško aila pod orodja.
Čarih, 28. gvg. — Turška vlada je pozvala pod orožje vse modke od 17 do 45. leta. Vai turški kouauln-ti v Bolgarski, Avatriji in Nemčiji ao obvestili turške ptduuike v o menjenih državah, da ae morajo vrniti doniov do 4. aepicjubra t. I.
Španska ladja potopljena.
London, 28. avg. — K umu j je nemška vlada sprejela aklep špau-ake vlade v zadevi submariuskc kontroverze, ie poročajo, da so nemške potapljače potopile drugo špansko ladjo "Carasbo" iu šest mornarjev je izgubilo življenje.
Vesti iz Rusije.
Nemci in ukrajinski kmetje v veliki bitki.
Stockholm, 28. avg.* — Kctro gradska '< Pravda" piše, da je u krajinska kmečka armada, ki ite-je blizo 40,000 mož, v veliki bitki z Nemci in buržoazno belo gardo pri Hi viri. Železniški štrajk v I krajini se nadaljuje.
Pristaši ruske buržoazije, ki so prišli iz Kijeva, ae pritožujejo, da so Nemci s svojo roparsko politiko v Ukrajini povzročili, da bol-ševizem tamkaj še bolj naraiča. Oim nemške čete zapustijo katerikoli distrikt, delavci takoj ustavijo delo in s kmeti vred organizirajo krajevni sovjet. Ruski bur-žoa obžaluje usodo ukrajinske buržoazije, ki se nahaja med dvema ognjena, odkar je prepustila vso oblast v deželi nemškim vojaškim poglavar jenu Nemci nimajo toliko čet, da bi imeli sleherno Vaa pod svojo kontrolo, a čim prhle čaa, da sc bedo Nemci umaknili, ^ride takoj oblast Ukrajine v ro\e bolševikov.
Nemci so dobili le eno osmin ko koruze, kolikor-jih je bilo obljubljeno ob času mirovnega pogajanja v Brest-Litovsku.
Položaj v Beli Rusiji ni nič bolj i. Nemci ao tamkaj nastavili a tare policiste iz carjevih časov, katere pa 'ljudstvo tako sovraži, da
zicije poljskih pridelkov in živine so »pravile kmeta v ofrup in za-Jse mnogi ue upajo opravljati sl i/ čel ae je organiziran odpor. Kmet- be. je skrivajo, kar morejo skriti iti kadar pridejo žandarji ali vojaki iskat skrito žito, na^gdno pride do krvavih bojev med njf&l in kmeti, ki dobe orožje in strelivo od dezerterjev.
Nizozemski
premogarji stavko.
groze s
Haag, llolandija, 28. avg. -Premogarji v lleerlenu in Limbur-gu groze s stavko vsled nezadostne hrane. Pičli živežni odmerki so povzročili, da povprečni premogar kotnaj opravlja dnevno delo v ro-. vu, medtem ko fizično slabejši delavci ne morejo Več opravljati dela.
"Limburg Courier" poroča, dn je vsled pomanjkanja živil med premogarji padla produkcija premoga za 150 deaettonskih vozov dnevno v primeri z .normalnimi ča si. Vodstvo premogokopov >samo priznava, da je pololaj zelo resen in odklanja vao (idogvornost v slučaju, da vlada ne dovoli povišanja živežnih odmerkov.
V Amsterdamu in Utrechtu jc veliko pomanjkanje krompirja. V zadnjem mestu se ponavljajo gla dovne demonstracije in primerilo se je že nn stotine vlomov v peka rije in prodajalniee z živili. V Ain sterdaimi doba prebivalci riž ns meato krompirja, v Utrechtu pn nc dobe nIČ.
Holandska je letos izvoatta na tisoče vagonov krompirja v Nenir čl jo, doma pa ljudje stradajo Nemčija zamenjava premog zn krompir in aicer pošlje cn voz premoge za tiaoč vozov krompirja. Nemci na meji preklinjajo vsak voz preujoga, kl odide v Holandi-jo, ker jim ga doma zelo manjka .i
. Nemd govore o porazu.
— "Koelni*«he
Cehoslovaki 80 se sopet umaknili.
^ V-tadivogtok, 28. avg. ^»Pred
nekaj dnevi so se umaknili kosala pod genefaloiu Kalmikovom na fronti ob reki Usur v Sibiriji in večje število bolševlške rdeče garde jc pritisnilo za njimi. Bolševi-ški vojaki, preoblečeni kot kmetje in vozeči se na kmečkih vo :o-vih, so prišli na desno krilo in v ozadje Cehoslovakov, makar so jih napadli z ljutiin ognjem iz lahkih topov. Cehoslovaki so se umaknili večjo daljavo s precejšnjimi Izgubami.
Čajkovski, predsednik v ruske vlade v Arhapgelu.
Arhangel, 28. avg. — Nikolaj Čajkovski, stari revolucionar, kateremu so rekli 'oče ruske revolucije", jc predsednik provizorič-ne vlade na uaurskem severu v Ar-hangelu. Čajkovaki je izjavil, da se popolnoma strinja z izjavo a-meriike vlade glede na interven-cijo v Rusiji. Čajkovski jc dejal: "Želimo oljvoviti rusko fronto in reorganizirati Rusijo. Od zaveznikov ne zahtevamo druzega kakor da nam pošljejo čete, ki hudo šle pred nami, dočim pojde mo mi za njimi in uredimo republiko po željah večine ljudstva.
vceeli te odredbe, toda pokoriti ae morajo mestnim oblastim, ako nočejo, da jim zapro klavnice in uiesniee.
Ameriške vesti.
KDOR NIMA KHEPKIH tIV 01V, KAJ NR VOS AV- H TOMOBILA
Eatea Park, Oolo. — Človek, ki
nl hladnokrven in niuia tirnih živcev, naj ne voai avtomobila. Ljudje, ki se ustrašijo vaake ma leukuati in zgube takoj pričujoč-uost duha, ne »previjajo le avoje-ga življenja v nevamoat, če šofi-rajo avtomobil, ampak ugroiajo udi življenje drugih ljudi, kar dokazuje žalosten dogodek, ki se jf odigral ob reki Kali v srcu Ro-cky Mountshi National parka,
Rev. K. F. Kimmelshue, pastor presbetarijaiurks cerkve v Mon-moutlfu, lli, je šofirsl avtomobil po cesti ob reki Fall. Poleg njegs so aedele Še štiri oaebe v avtomobilu. Okolica ob ceati je divje romantična in cesta ae vije po klancih navzgor, da aopet drugje pada nizdol. Po lastni izpovedi se je Kimmelshue takoj zbal pota, ko je po klancu vozil navzgor in strah se ga je držal kakor klop kože. Pri vozil je na ravno pot ip kolo je udarilo ob kamen. Udarec jc vrgel za par paloev avtomobil pota, a v tem trenotku je avtomobil švignil proti strmini in skočil raz njo. Vprašali ao pastorja, kako sc je zgodilo, a mož pravi, du je bil v takem strahu, ko je zadel ob kamen, da ne ve, kaj je povzročilo nezgodo.
Posledica teh mehkih živcev ln nepotrebnega strahu' so tri osebe mrtve, ena pa težko ranjena. Pastor je pa le malo opraakan.
NESREČE V RUDNIKIH 8E MNOŽE.
Curib 28. avg -# Kuelnua-he H|Wrlj| Volkszeitung piše: "Zdaj ae bo-
Bolševiki ao ae umaknili šest milj.
London, 2«. avg. — Reuterjcv dopisnik poroča iz ftaugaja, da so, zavezniške dete na fronti ob reki Uaur v Sibiriji pričele splošno o tenzivo. Rdečo garda ae je umaknila Sest milj. Ameriške in japon ako čete so na poti na ušursko fronto.
Ta vest je prišla iz Tokija. Japonska cenzura je take oatra,
ne dovoljuje podrobnih portfčil o zavezniških operacijah v vzhodni
Oharlesburg, W. Va. — Rudniške nezgode so se v mescu juliju zopet nomnožile v tej državi. Iliri* ih je bilo štiri ki štirideset rudarjev, 40 v rudnikih iu 4 zunaj rudnikov. Med suttoao ponesrečenimi rudarji je trideset Američanov in štirinajst tujezemcev. Premog in skale so ubile pet in dvajset rudarjev; vozički ao jih usmrtili v rudnikih oaem, zunaj njega, pa enega; elektrika je uldla tri v ruduiku in zunaj njetfa *pa e-k nega; drugi vzroki so uamrtili dva rudarja.
Številne nesreče dokazujejo, da je treba uvesti za rudnike ostre varnostne odredbe in da je treba strogo paziti na to, da ae natančno spolnujejo. h
if Tfnrmr TIHOTAPCI Z OPOJNIMI PIJAČAMI IN NJIH SREDSTVA.
Toronto, Ont. — Tukajšnji tihotapci z opojnimi pijačami so tudi precej iznajdljivi ljudje v ared-stvili, s katerimi ukanijo oblastvene organe. Dolgo čaaa so uvažali opojne pijače v težkih zabojih, ki mo bili zaznamovani, da je v njih električna oprema ali pa stroji. Policija je prišla tej tihotapski zvijači na sled ln je zaplenila 4,000 steklenic z opojnimi pijačami, ki ao reprezentirale vrednoti $10,000 v veletrgovini. Opojno pijače so prihajsle Iz P1-ckeringa In Montreala.
rimo za življenje ali smrt. .Vojna i-I odločiti bodočo eksistenco!
ma
Zopet ena vlada v Rusiji,
Nemčijo. A prašen je je, dali	poročajo, de ae jc
naš narod ImetlpalH^no ir, t**^^ ^ J* £mtrl 200 za
darako iflMi -	„ ^^ M opi>i ko v ruake uatavodajne skup
Ženeva, 2*. avg. -,„ irvoM „„ MOVO vlado •
Stepanovom od kadetske atranke i« generalrftn Aiekaijevim na č$lu
Buenoft Aires, Argentina. —
Mestne oblaati nadzorujejo pro-
poročajo, da je dejal pruski vojni minister baron tttein sledeče: — "Nemčija morda doživi WTveč po razdv na zapadu. Naši porazi v*o renni, ako vpoitevamo njntm- vplW domačo fronto, kajti- knnea
NAČRT ZA ODDAJANJI ZEM LJISČ VOJAKOM.
San Francisco, 0*1. -i- Pričelo je gibanje, da ae naselijo na državnih zemljišč vojaki in indu strijalni delavci po končani vojni Načrt je sporočil Franklin K Lane, tajnik za notranje zadeve, predsedniku Wilsonu. Na aejl tu kajšnjees narodnega obrambnega sveta je bilo piamo z načrti prečltano in sprejete ao bile resolucije, kl podpirajo načrt.
H vet se nahaja v suhih krajih, kjer nl dežja, ali pa v močvirna tih. Napraviti »mi treba naprave za umetno namakenjc in sa osuševanje močvirnatih tal
IZUČENI LADJIGRAPNIIKI
DELAVCI ZAHTEVAJO DO L AR VA URO.
Waahington, D. 0. — Iztičeni ladjegradnlškl delsvel so predlo-lili delavskemu vojnemu odboru vljudno pieane zahteve, da ae jim mezda |»>viia za dolar^ na uro.
' 'i » i
Na pacifičui obali saaluiijo la-djegradniški delavci povprečno pri oaemurnem delavniku $5.77 na den, v drugih krajih pa oi|
m do hA
KDO J* KRIV?
Ohioago, m. — preti enim lo-tom ao ljudje mnogo govorili o drami, ki se je odigrala v stranski ulici in pri kateri je bila ustreljena 15-letna O race Hagetmanu.
Njena prijateljica, 14-lotna Do-ria, Auderson, je bila a njo, ko se je odigralo dramatično dejanje, toda molčala je o dogmi k u, kakor da se ni odigra).
Doris je stsra štirinajst let, laae ima zvite ie v dve kiti, toda pripovedovala je avoje , čudežne doživljaje, kakor de ima ie tri kri,' že na avojem hrbtu.
Dori* ja bila kraljica "Mistične petoriee" ali "Blackovih naslednikov". Deria ali l)ori< a je bila tudi Članica te četice otroikih nepridipravov, ki so noaili krinke, žepne električne žarnice iu samokrese. Oboroženi so bili kot modemi handitje iu njih pogovori so se sukali okoli vlomov, ropov, u-morov in saiuoumorov.
Dorica je Izpovedala, da je tira-cc hotela uamrtiti najprvo dečka, — Rheinhar^t Izločka, ki ga je ljubila. Pripovedovale je, da se je samokroe aprožll, ko se je borila njo, da prepreči aaoiomor. Prignala je, da je bila nanjo ljubo sumna radi dečka.
Zdravniki so dognali a preiskavami, da je Dorica abnormalna. Za njen okus ao le knjige, ki opisujejo zločine. Rada je zahajala tudi v kinematografičua gledišča, če so filmi pripovedovali 0 ropih in drznih bamlitaklh činih. Po nje-ui-izpovedi so vtisi, ki uo prihajali iz "šundromanov" in alahth kine-matografičidh filmov, napravili iz nje, kar je postala. Ali Škof Fallowa je drugega mnonja. Po njegovih uazorih ao starši vsega krivi, "šuudromani" in slabi filinl pa nič. Seveda, če bi ikof it udiral socialne razmere, bi priiel do po • polnoma dru«ib zaključkov, ker pa socialnih rMmer ne pozna, je pa to povedalinkar se lahko silil povsod, kjer ae shajajo ljudje, kl malo mislijo, ie mauj pa vedo.
Dorica je zopet v zaporu. Aretirana je bila v Wiunetki v družbi dveh dečkov, ki sta ukradl|i avto-mobil.
Otroci ao prevozili v minolem tednu 500 milj. Ponoči ao taborili ua prostem.
Dorica je tajila, da je njeno luu* Doris Anderson, ko so jo aretirali. Dejala je, da se piše Mery ltyan. Toda bila ja.atara Dorica, ki jc dala pred enim<'letom misliti moralist mn in učiteljem, kako odpraviti otroške zločine v sedanji družbi. In ko so Ji dejali, da stavi sive lase svoji ftnaterl v glavo, jc zacepetala:
' Moja mati mi pove petdesetkrat ua dan, da sem užalila njeno srce. Hita sem poslušati tole. Nisem pobegnila od doma, trda Kil-za I km s iu dečka uo me povabili na avtomobil. Vrnili smo ae pozno iu dn me ne bo mati zmerjala, sem sc odločila, da oatanein za teden dni od doma."
Dekleta izroče mladinskemu so* dlšču. Kaj se zgodi z njo? Odpošljejo jo najbrž v mladinsko po • boljševalnlco. Ali se bo pobolj. šaiaf
Take Dorioe so povsod, ne samo v < 'hiragu, in ^aa je, da se mero dajni faktorji pobrigajo, da se odpravijo vzroki v današnji Človeški družbi, ki ustvarjajo Doilre.
SJiiuski Narodna
Oitu..l).u. v tptk
Podporna Jadnota
Zafcerp. IT. jaalja 100T y drl Hilaoia.
GLivmi STANI 1081—80 BO. LAWNDAU| AT*, DKIOAOO, IUJNOlU
OPEAVNI OimOBi Fradaadathi Joka Vogri«, boa HOO, Ua Bali«, UI • L Fo4pta4aadalks J. Bralk,.« B f . D. 4. bos M, Otrard, Kaaa.
U. P«Ml|irmtMdaiki Jol«f Kuh.«tJ, P5S1 KwIi«k Ave., Bo. Cbtfs««, nt. Tajalk i M« Vardorbar, 1708 Bo. Uwadalo Avk, Ohloafo, UL Blagajniki Aatoa J. Terkaroo, P. O. Boa 1, OIomo, UL Ufitaikari Joka Molak, 4008 W, Slot Bt, Oklpogn, Uk
NADZORNI OBOK i J oko Aaibroftl«, koz 881, OaaoaSbori, Pa. ' Paal Botgoe, T41-1* Bk, U BaUo, UL P. B. Tauohor, STO Ahoa? Avo^ Boakopiiago, Vfa
POBOTNI omilit
' Aatoa Krast, Boa 140, Osaoashavg, Pa,
lol« Badtlok, boa 488, Baltktoa, Pa. " Budolf Plotorlak, boa «88, BrtAgotOla, Pa. lakob l|ikla«418, U Boa I, WUlo«k Pa. H. PotroTtok, 14818 Halo A**, OoUtawoad, a
cbbdnik pbosvbtui Jolo Sovortalk.	.
VBllOVNI IBBATBIKt P. i, Bora, H. D., «808 B*. Olatr A »o., UUralaai, Okla. VSI DENAHNK IADVT1 IN BTVABI, kl so Mojo gL Bfravaoga odboto In b. N. P. J. aaj m poilljajo aa aaalovi
JOHN VEBDKHBAB, 808T—80 Bu UwaSa)a A«S "hloaga, IH PRITOŽBE OLKDB OBNBBALMBBA POBLOTAMJA 80 »stUlaJo sa aaabi« JOlB AMBROŽ I fl, bos OSI, OMOaskajf, Pa.
Pritolb. prepirljivo viobtao, kl sta jik voMB prvi Is Brega laOtaaoa, eo , poilljajo aa aaalovi
ANTON HRAST, boa 140, Oaaoaabarg, Pa.
VSI D«)P18I, raaprava, Oaakl, aaanalla IWL al »fflievefea«* M poiUJaJ« sa aaalovi
DRED.VlSTVO "PBOBVBTB", MBT-M Ba. UvUih Ava, Okteago, UL VBB CPBAVNldKB BTVABI, aarolaiaa, oglaM, so »olUjajo aa aaalovi upravni ATVO •• PBOBVBTB", OOOT-eT So. Uiradalo Avs Okloogo, UI V korvapoadaaol • tajalltvoa S, N. P, J, arsiallvsiB la apravalHvoai "Proovota" ao rabita imoa oradatkov, Mar vol aaflltte aartev, hI is ta aavoSoa, ako iaUto, do ho vtaka rtvav kltro
dajati pš« lično moko z dvajseti, mi odstotl 1 nadomestila. Koruzna moka ka 1 oruzui kruh ac bo prodajala posebej.
Trgovce, ki prodaja pšenlčno moko, na drobno, Im moral Imeti v zalogi ječmenovo moko, koruzno moko ali koruzen zdrob. Z vsakim funlom pšciiit'-.......... bo moral prodati v proporci jI tudi določeno nadomestilo.
V nekaterih krajih imajo trgovci tudi drugo moko nn razpolag«!, ki lahko služI za nadomestilo in prihaja v trgovino pod Imeni feterlta, rižua, ovsena, bolmva, fl-iolova, krompirjeva In ajdova moka.
"oo V DRŽAVI UTAH.
Waahington, D, 0 — Vlada prevzame obratovanje Denver k Salt Lake železnice po pogodbi, ki je bila aprejeta od vlade in sodnijakege upravitelja ieleznU ce.
Kaylor, Pg. — Društvo Skrb za Prlhodnjoat, it, 244, HNPJ. priredi nn Delavski dati dne 2. sep-tembra slavnostno razvitje dru« štvene zastave.
pričetek slavnoMti bo ob 1. popoldne.
.Slovenska društva In drugo občinstvo vabimo, da Jo posetl v o-bilnein številu, da skupno x nu-mi praznujejo to slavuost.
J. D.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK ttl Peis Ave., Plttslirffc, Pa.
etttbtftr/i
nollIH aa MUSS
v »m »mi »• **k*t*f> kav ■ KBLBBTjsn«
Alus f »risu in sfili |b vAmIi pit •l>ut«aaja vada, aMMvks ■ aMavaatJa.
Ka vaaaliaoM teflAftlA. belellnA elekliae
► r I,o kitah m 1». druaa kuiha HlMnl
.....
V
NAPREDEK
"Pro« v o ta" pile za blagostanje ljudstva. Ako se itrlnjal o njenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglaiejo i Proevrftl — V salogi imam m za vsakdanje potrebšči-ne po zmoml oent
' ANTON I0RN1K, Ps
NOVE ŽIVILSKE ODREDBE
Washington, D. 0. — Živilska uprava je izdala nove regulacije, ki puatanejo veljavm- 8 prvjw septemlirom In odpravijo dneve in obede, ue katerih in pri katerih niao ameli servirati jedi iz
RAD BI IEVEDEL.
Cenjene rojake v Italijanskem vjftnlitvu najuljtidtiejie prosim, di mi sporr»če ako jim je znano kje se nshsjsts v vjetništvu Ja-kob ln Frane Sprogar, doma iz Poljčsn, na <ttajer*k< in Ako bo*
£n"Z "Z. sevi^rd?,?. «• '> "Z^TJIZIh
SV*". ^I^JLA&I^oZ
čatl linam zelo važne stvari. Moj TI na slov Je! Andrej Sprogar, 701 Wlohita Ave., Uneoln, Dl. V. S. of America.
nadomesti a pieuičuo moko,!
Živilska uprava je prelakala ži vilake razmere v Združenih drže vah, Franciji, Italiji ln na Augle škeni. Na p<xH««i le preiskavo je priila do aaključka, da je treba še vprihodnje v vaeh teh drŽavah hraniti * pšenlčno moko.	•
živilska uprava naznanja, da j avojegs brata Luka Porenta,
Prof. Dr. Mullin
ZDRAVNIK - SPBOIALIBT BA SLOVBVOB
411—4th Avenue
(HA SPROTI POSTE)
PitUburght Pa.
IŠČEM
do
iis aoraaco mraro,	—--	. .— - „
vojne ie ni videti. Ljudstvo mor.ldsjo mesa, k. ^r^JTS pokazati Aoljo do boja a zmago, občinstvu. Meearji nloo nič kaj
zzr^Tzz v, »h ^r-4:^
je prlilo do sporazumna, da bo ir. vasi Hv. I>uh, obč, Htaril«^
kruhu v zavezniških državah prt-	nad (ikofjo lAiko, Knnjako, Ml
mešanih 20 odsletkov drugega tr	<jvem| leti bival je v llulte, žimi' !
ne. Ta mera ie priporočljiva tudi	Uojake uljadito prosim če kdo ve ^
BUUEVBlAVA PRZtii.auaa
mmumml
a««n lo loksOosl sdrovalk, oM IHso prokM. Zdrort uf+»t la Mtre vo« h» Iraol. plsla. OolsSaa, ofctotl, trgaoja. i«rr*U"S, krvao kolooal, kak-f Ml drug« bolaasl »slkik Oodvovl vsaka twl«Ma kotoro pvovosoM v i»oJo »h,, i Rablja oaJh«l|o ovtopoka, wmmi •ko lo oasollk Solev oooto odrasla. Mla ka Mak JI a« vet hrooplelM. ToAoo pro-|l*4 popalasa*a	W oaB *
sdrovt voBko Otovllo BIo.oomv. tr. oso od S. ^oiraj da 0 ovošov, ok
(siotot kov nagrade za pmiočno delo. Se<laj prejemajo ladje gradniškl delavei pHhllžno «5 centov na uro.
Valed tega določa nove od rod
za njegov sedanji naslov naj naj) ga naznani, aH |s» naj oam fHk
•d Id. do S.
ba, da bo krubil po 1. septembru svoji seslH rojene PoreiH«
primeša nih 20 edolotlw»v druge Ana SUpnlk. P. moke in da morajo trgovci pro. j
O. Bos 21, BoallkdaJe, Pa
»frosvetn'MBPb„out*
Tifl
► ti'
Spisal Mika r«fiU
(Konte.)
Družba pride iz gostilne in ee smeje mladi dvojici. Doma še čujete muli in hčerka, na mizi čaka starimki boksi rumenega vina, z belim prtom pregrnjena pogaja iti na podolgovatem krožniku zgoraj črnikasta in od načete al rani sočno-rdečkaata gnat. Postelja je viaoko nerehljena, da je trebe prilično splezeti nanjo, in vaa pregrnjena /. Mirni in bleščečimi rjuhami, ki diše aveže in prijetno po domačem platnu. Tik postelje je pri-maknjen atol in na njem sloji majhen svetlika*! kozarček in pol*« visoka zelena steklenica, ki je nepolnjene t najboljšim domačim Žganjem
Zjutraj, ko se komaj zdani, gredo moški v goro in ženski obljubujeta, da prideta popoldne za njimi e polnimi jerbesLpeciva in slanine Solnee vzhaja, vinogradniki so ie ne gori, že odpirsjo bel c hrame, pripravljajo ettskalnlce in brente in sc razkropi jejo med brajdami. Tam se oglaša eden tam drugi, tam pove dovtip Lipovcev Simen, ml druge plati ae mu zasmeje Lisjakov Nace in ga po-,draži s pokaženo žcnltvijo. Kakor se nagiblje dan, tako raste dobra volja. IM hramih cvilijo stiskal-nlre, mošt ae cedi v lese!>e golide, močan vinski duh napolnjuje prostor, gospodar zajema s »tero majoliko v prostrani kadi, pokuša sam in m laska z jezikom, pomišlja in kima, zajema v drugo in po-nuja še sosedu v pokušnfr, v pomislek in izjavo.
"Bog jo je dal!" — fovori hvaležno m zado voljno. "Pozna se, de jo je Bog dni! Tnka je t« kaplja, kakor bi je bili iz nebes nastregh! ~
Ko sc nagiblje dan, pridejo ženske v š rokih belih predpasnikih, s pisanimi rutami okoli pleč iu z ogromnimi m na vse načine križastim. jerbosi na močnih ln zarjavelih glavah. Mladina jim uka nasproti, možje in starci vihte s pajčevinom. pre-nrežette klobuke in jih kličejo od deleč po imenih. Visoko so nakopičeni pasnsti jerbasi iu na mnogi strani kuka Izpod belega J>rta okroglasta kost de-bfle Krače ali glava pečenega koštruna ali kljun rumenega petelina. Zdaj - naenkrat ~ v mraku se jc napolnila vsa gora s samimi pesmimi. Kekor bi sc {spremenili vsi ti stoteri kmetje, ki šume med trtami in se vrtijo p« zidanie.lv* črne muriiie,
......gll po brajdah in zapeli adaj, ko se je storil
miren iii prijazen jesenski večer. AU lepo zapel , ne samo zažingali. O,gori bi JKhredali v pesm , kjer žlahtna vinska trta re«*, o zlati vinski kaplji, ki daje žilam kri in mol, o starčku, ki je živel tam v vinskih gorah, izpraznil na smrtni postelji zsd-njo kupo tc rujne tekočine in ee priporoč 1 ž njo roki samemu nebeškemu očetu: "fte tale kozarček
pa bom prepeval vekomaj tvojo čast in slavo! - Sosed ee brati s sosedom, fent s fantom, mož s možem, vsekrlžem prigovarja drug drugemu, na.l prime kupico v ročico, heplje Tluetu zdrav len »n fte posebe zeblčuje i
"Cisto g* ven izpij, drugemu nalij — saj itnaš modro glavico!" — ln vsi ti napcvl so tako mehkobno prijetni, tako priljudno zaokroženi, du silijo pevcu in fkm
smeh na usta.	, m -4-
Že pozno zvečer je prijel Prane brata Toneta
v zidanici pod pazduho, ga odpeljal na piano, ga potisnil tik sebe ns klop pod brajdo in mu povedal nekej zeupljivege in odkritosrfnege: "Ali po-znei ti sosedovo Marjeto f" — je vprašal. "Ali ee je ie spominjeefM —
"fte!" — je odgovoril Tone. "Tisto, vidfš" — je zsupel Frene — "njo imeni rsd. In tndi ons mene: prisegle mi je. Njo
bi red za ženo!"	,
••|)s!" -f- je pritrdil Tone. "Ali kaj naj ja*
storim pri tem?" —
"Keei očetn!" — je svetoval in prosil Frane. "In materi — obema reci! Dajte mu jo, svetuj, pred pustom Ke poročite! Tako govori, tebe bosta
ubogala?" —	'	'.jLL
"Hočem!" — obljubujc mladi Žalovec. "Daj mi roko!" - sili brat, stiska desnico in sc vnaprej zahvaljuje. HI I vala ti — zame in zanjo, h valu lil" — Vračate se, brat se ga okleplje okrog sam
ill poje na vse grlo. #	J* <<
Vsi so že pospali, pet jc je utihnilo, samo še on sam se premetuje po slamnatem ležišču iu ne more pričakati spanca. Kakor v poJsnu se oglasi z ne -umi jivo liesedo in sestra Milica, ki leži blizu njega, naenkrat izpregovori in polahko vpraia: "Ali še nc spiš, Tone, ali še ne spišf"
♦ <\'e!" pove Tone in umolkne. In čez nekaj, časa zoi»et povzame Milica 1 "Misli sc mi blodijo po glavi, pa ne morem zatisniti oči!"
"Kakšne mislit'' — vpraša brat in Milica molči in se po dolgem odgovoru oglasi: "Ni{ da bi pravila, ni mogoče!" — In kasneje doda: "Ali bi mc ti razumel, ali se mi nc bi smejal?"
*<Nel" — obljubi brat in skriva svojo pozornosti naglimi in točpimi pritrjevanji in odgovori.
"Vidiš," — pripoveduje Milil« a tišjim gla iom, — "oli ti veš, kje sc pravi v naši vasi pri Jur-jevlli!" — Čaka, da brat prittdi In zopet nadaljuje: "Tam imajo študenta Lojzeta in tisti mi je rekel,- da me ima rad. O Božiču zopet pride. Ali je mogoče, da me ima rad?" —
"Mogoče jc" — pro vi Tnne — "kako bi no
I bilo mogoče?" —
A Milica nc verjame in je vseeno zadovoljim / bratovo izjavo: "Saj ni mogoče, kuko bi W)o
mogoče, kako bi bilo?" šepeta sama,sebi--
Teden dni so ostali vinogradniki v gorah in se šele v soboto pred prazniškim duevom vračali ' proti vasi. Mladi Žalovec je bival ž njiuii iu se ž njimi vrašel v domačo hišo. Zdaj proti koncu iiiegovega dopusta, ki ga je bil doma napovedal; jc postajal zanj vsak bodoči <lun težji in grenkejsi in usodnejši. Iti jc bilo treba, odpraviti sc, otipe-, 1 jati ae, ali nikjer ui bilo več zanj meata, nikjer ei-lja, kjer se vrši njegovo delovanje, njegov vsakdanji posel in služba. Enkrat ^o v vseh tih dnevih je hotel povedati resnico, razkrinkati turnega sebe do mozga iti razočgi gll navzoče. M o-čno je pil tisti večer, nenavadno, pričel se je smejati in šaliti. Zaobrnil je najprej tako, kakor bi pravil o svojem prijatelju. Ali vsi so bili enih misli : 'Nevreden človek!" — so dejali. "Ni za delo, nI za življenje. Kakor osat med rastlinami!" — In zdaj je pokaži*! nase in se zasmejal bridko, kakor se mu jc zdelo, grenko: "Jaz sem tisti osat!" ~T In tudi drugi so se zagrohotall, ali veselo in prostodušno.
"Jaz sem tak osat!" — je povedal resno drugič, ali vsi so sc smejali. Iti sam sebe se je nenadoma presi rešil. Da bi ti ljudje spoznali resnico,
.. ---
■ I--1--~
,,„j nihče ne želi nčeketi, da bi kdaj segled.li golo,
Sedmi den pe, ko ee je sešel zopet z mizarjevo Tino, je duševno onemogel kekor preplašeno dete. Ko ste ee menile v vrtni lopi hi je sedela Tinica na njegovih kolenih, mu je nenadoma zmanjkalo besed, nekej duftečege ee je razlilo po prsih, grlo « je stisnilo v bolečini in oči so se zameglile. De-ktiea ni videle v mraku ljubljenčevegj, obreze, se mo krčevit pritiek njegovih rok je čfiile ne svo jem životu in mirno vpraiele: "Ti, dpgec, zekej me teko stiskešt" —	m .
Tskrat so se mu nenadome izlilet i/ oči sdlze, iek le |W) licih iu kapele od trepalnic na dekličine laae, na njeno čelo in njena senca, t fclenil« se ga je, stisnila glavo k njegovemu obrazilu pričela še sam. jokati. "Oh, do solz te imam >ada" — jr jccala trgoma in komaj umljivo — "Jo, do solz — tako — kakor imaš ti mene! Ali nič Je bodi žnlo-sten — nif ne bodi otožen — v*e bo še dobro, lepo, blago! Avgusta mesec« — takrat se pameva, takrat postanem tvoja •— samo čisto tvoja — ali me poslušaš?"
Obe se pomirite, deklice se vzravpo v naročju, premišlja nekaj in sc nepričakovano oglasi: "Ali du bi sc šla zdaj v mesto samo kuhatf učit -t to je neumno, ali ne? Čemu?" —
IV. ' m
Teče osmi dan, nastopi deveti. Žalovec se ogib-Ije družbe, ždi v semoti ali hodi po polju in gozdih zadaj za vasjo. Materi se smili, ker se ji zdi, da bi šc rad ostel pri njej, pa mu ne dovoljuje služba. Tinica se tolaži s svatbo in šteje na drobne in rožnate prste, koliko mesecev je še do avgusta, koliko tednov mora ie preteči. Oče ostaja vedno pre ♦ mišljen možakar, posmeje se bi pravi: "Jutri bo -mo pa zapregll Luco in odpeljali Toneta na po stajo. Cesarska deželal — rad ga imam, pa bi ga Šc s svojimi nauki pripravil ob službo! Kajpada! hi mora, to se razume! Služba je službe!" —
l**eti dan napoči, pre4 hišo atojl kolfselj in spredaj hrže in koplje okroglo Lnca, kakor bi se ji mudilo še danes za devoto goro. Frane se poslovi na pragu od brata, oče r.topi spredaj na voz in urejuje med prsti vajeti, Milka sede tik njega, in sedaj se uravnata mati in Tone. Naglo drče kolesa po cesti. Neuadoma se pripeljejo do mizarjeve gostilne. Tinien stoji na pragu, belo obleko ima na sebi, v lica je rdeča in v rokah drži kito cvetja. Ustavijo se. Mati posadi Tinico tik sebe, kremur in krčmarica se prikažeta na pragu, do-brovoljno in šegavo pozdravljata in st režeta z vinom. Zopet zdrči koleselj dalje, zadaj za njim lete veseli klici, znani kmetje se umikajo k cestnemu robu, smehljajo se iu snemajo klobuke. Tam izmed drevja-s«-že-I »eli železniška postaja, blizu ceste teče dvoie železniških tirov, ki bežita v rahlem
Tin se tam v dalje stekata v eno
(ffriiepr .	1 .
Milko Vogrin.
Novela. - »piaal dr. »tojaa.
Precej dolgo je opazovala mati svojega Milke, ki se je baš jako ognjevito vadil a orožjem. "Zakaj mu bo tot" misli si zdaj. "AH lina s kom kak hoj? Ali j<W*og ne zadeni, morel eli kali?!"
(llobok vsdihljej se ukrade pri teh mislih iz materinih prsi, ln v lom hipu obrne se tudi Milko na stran. Lahko ai mislimo, kako je Vogrin zdregetal ln se stresel, videč pred seboj — »vojo mater!
"Moj Bog, kaj ti pa je, Milko?' vpraša ga zdaj mati. Zakaj ne greš spst. Ali ne veš, da je žc polnoči? Saj je še jutri tudi en dani"
Milko nc odgovori nato. Bal sc je, da ne bi izdal svojega tajne-ge namena.
"Čudno sc mi zdi, da se začneš ne enkrat danes vaditi ns sab
kaplja na vejici, ki že pade na tla, če le sapica potegne!"
Pri teh besedah .vzdlhne mamica globoko, in solze ji ulijeju po velem lici. Vogrin pa je slonel ob mizi kakor skesan grešnik, nepremično gledaje v tla. Hudo ao ga pretresle materine besede, ln tudi njemu je prilezla grenka solza v oči. Mrklo pa je svetila luč in mračno obsevala sobo. Holz nista torej videla sin ne mati drug drugemu v očeh, a tembolj pa sta ve-dela drug o drugem, kaj čuti nju-no srce v prsih!
"VI imste prav, mati," odvrne tiho Vogrin. "življenje naše je kakor kaplja na veji. Tudi mled človek ne ve, kdej ln kje ga smrt pokosil"
Po tej opazki molčite zopet oba. Naposled pa izpregovoni mati:
"Ako se ne motim, Milko, zahajaš ti tja doli k Hkenovskim. Že ono nedeljo, ko amo netili kres, spoansla sem, de ate ai tista gospies ln ti kaj zelo na roko. Kes, da te je že toliko može, da bi lahko Ženo imel. Tudi dekle je le-
Ijo," nadaljuje zopet meti. "To po, poniino in prijezno, eli meni ne pomeni nič dobrega. Milko! -e vender te tvoje mlael ne dopa. Jaz se bojim aa te Vedno slutim, J da. Kdor prevlaoko lete, nizko ob-
dn Ima ne skrivnem kake splet- sedi. pravi stari pregovor, ke. Tudi v nedeljo večer bilo jej Bojim ee, Milko, de bode tel»c menda najbrl tebi to namenjeno,' zeredltege še budo glave bolela, kar jc gospode Rlherd« zadelo. I Dekle je »elo bogato, steršl visoki Hvala Bogu, de mu je lc Udjše,lin plemeniti, a ti Milko, ti si ulmž-kakor sl ml pravil! NoImmi človek nih atarišev »dn! Mi prebivamo
proti teke$/,	tudi dekle
ljubilo tebe, a ne onega? Ali ne veš, da morajo take mestne deklice storiti to, kar jim stariši velevajo?
I11 če sc ne motim, ta ogrski ba-ron te tudi povsod zalezuje ter že sluti, do mu/ti v škodo zahajaš. Ono noč, ko so počivali Hkenov-ski pri nas, bil jim je tudi on za hrbtom. Ko sem namreč v jutro, ko se je danilo, vstala, videla sem skozi lino s podstrešja, da je stopil mož v; častniški obleki iz naše pojete, ftel je naravnost proti jezeru, kjer smo bili priklenili čolne, in potem se je peljsl sam prek jezera proti Porečem.
Kdo bi to bil, ne vem prav. A zdi se mi pa le, da je naše goste in tebe zalezovel, in ko ga je plo-ha zasačile, apravil se je počivati v našo po joto. Dalje pe tudi mislim, de je morda ravno ta baron lotel zadnjič tebe, avojega zoper-nika, uničiti, ker se boji, da bi mu ti ne izneveril — njegove bogate ljubice." »
Vogrin je epoznal, da ima moti prav. Tudi on sam je že dolgo opazoval, da ga baron Robert no-skočno sovraži ln se nalaš ogiblje njegove druščine. Ali ko mu je mati ie povrh naznenila, da jc bil morda on, Robert sam pod njihovo pojato ln je tedaj zalezoval Olgo ln njega, etreael se ns vsem životu; teko ga je ta misel izne
loku po ravq samo črto.
Miren jesenski dan je. Ni solnca, tli iape, nebo je megleno in jasnosivo, jate ptic se izpreletavajo pod njim in se dolgočasbo o$la*ajo. Tam na levi teec širok potok in ob njem stoji »tarinski mlin, ki neprenehoma šumi i" ropoče. Troje Čniih in ogromnih kole« se suče ob njegovi eteni in med njimi oplekuje in prši na vse strani razpenjena in mleku podobna voda. Preko polja sem prileti rjav pes, laja na ves glas, teče za vozom in zaostane nekje zadaj v obcestnem grmičevju.
Zdej sc je voz ustavil, Lnca otrese grfcg, p,,,. 1 liki poakačejo a koleslja in ženske sl uravnavajo krile. Nekdo govori o voznem lietku, Žalove« ne ve kdo, ali vseeno gre naprej v postajne prostore jn ai kupi listek. Vsi gredo za njim in sc postavijo zunaj na peronu v krog.
Dvoje, troje železniških čuvajev hodi okrog voglov, sicer ni nikjer nikogar. Na steni brni ena komerni električni zvonec, ki nfcsnanja prihod vlaka, lsza zadnje etene zevije poštni
voz s su-
him, sivim konjem, ki enekomerno pokašljuje
"Ze Božič" — govoji ofe s prijaznim g|a. som — "le gotovo pridi! C'e več ne, za en sam .1;,,, Kad bi, da bi skupaj božičevali!" —
Tinu nič ne govori, tudi Milica ne. Prva drži v roki rdeče rože iu je videti, kakor da bi bila ua I nje pozabila, aii bi več ne vedela, komu jih je namenila. Mati govori o zdravju, želi srečno vožnjo in vprašuje, kdaj dospe vlak v Ljubljano, kdaj do tiste iHiutaje, kjer službuje njen sin. Med vsemi plava nekaj otožnega, sanja vega. Kadi bi ost aii vsi skupaj, pa ne morejo. Guega od njih kliče življenje v druge kraje.
Žalovec je vee bled, vidno zmeden. Misli mu begajo po glavi,, pod ueiJM mil tolčejo žile kot kladiva, po ušesih mu šume m zvene plašui in ueum-ljivi glasovi. Vsak hip pogleda z očmi v daljavo po ravnini, odkoder pričakuje črne in kadeče *e lokomotive. Misli nanjo kakor na pošast in grozno mu je. Zdaj — ta trenotek se je prikazala-Spočet ka*je majhne in črna, a vsak hip postaja večja in ogromnejša. Glavo nosi pokonci in iz nje .»e vale dolgi in nepregledni oblaki gostega diuia. Rohui, ropoče, prasketa, mirno ae bliža mogočno, kakor bf plavala na nevidnih krilih ped nad zemljo sredi teh poljan in holmov. Na vse strani puhti od nje silovita moč, ki se širi po ozračju kakor grom neba ali bobnenje potresa. Oster žvižg Se oglaša iz nje, reže zrak kar nevidna ostrina in se zajeda v uho kakor nekaj bodečega in nevarnega. Železničarji tekajo pred padajo, dvoje, troje potnikov izstopi, \ lak stoji črn, dolg in šumeč.
"Kdaj se zdaj vidijo.." — se nanagloma o-glasi Žalovec, v obraz je bled kukor rjuha, roke se mu tresejo, govori, kakor bi bil naenkrat oslabel, onemogel in glava mu leze nekam rta prsi proti zemlji.
"O Božiču!" — odgovarja nekako ze njego-vim hrbtom oče in tudi njegov glas se je izpreme-nil, postal je votel. "Ako Bog da zdravje!" — dostavlja. "Ako Bog da!" —
. Tinica z&ihti in zakrije oči z belim robcem, Žalovec se oglasi čisto rahlo in obupano: "Nikoli več se ne bomo videli!" ~ Izpregovori in se hipoma oklene s trepetajočimi rokami materinega vratu, kakor bi pri njej iskal zavetišča in rešitve. Oklepa se je tesno, kakor bi ne maral več od nje.
Vlak že žvižga, oče Izpodbuja, da je treba vstopiti, sili omahuje tik matere, hoče oditi, odhaja, Milica kliče za njim in mu ponuja bel, z jedili napolnjen zavoj, lokomotiva zahrope in se zgane, vozovi sunejo drug ob drugega, mati se oglasi prest rašeno, skoro zaječi: " Kaj ti je, Tone, kaj ti je!"
Tone leti uekam v sre<l!b vlaka, iztegne roko, da bi se oprijel voznega ročaja, zagrabi mimo v zrak in med bežeče železje, sklino in pade. Vse sekiri či kakor podivjano, zavornice zaškripljejo, lokomotiva zabuči in se uštavi, vozovi se sujejo med seboj in obtičijo črni in mirni. Žalovec je že mrtev.
nI brez sovražnike, tako li kakor] pod slamnato streho, oni pe v me Jas ne I	,
Vidiš, Milko, povedati ii psi moram, ker ie Imam dolg«, na sr-1
stnih palačah. Ti sl seveda učen ln študiran, ali ne . to ne gleda I bogatijo! Meni sc vedno sdl. ds
... Ti ai nriiel k meni domu. «UN* najboljše sa te k« bi si
doma nbd skoro nič. Vsak dan « t«	»» »jubesen tabli 1. gl.
doma nun a*or< »	.. .. L*, t^j je žc potem čaaa dovolj ko
nja dneva le »pel nlai dama* Ua bl m bile o mefešAeie s teboj
po
iščeš toverMeo tebi primemo. IS lc j, za grtspico Skenevskn po
gospico Olp)<fdn-n^e on zatorej iz ljubosumnoNt)i'1 zalezuje ter mi streže po življenju, kakor vi menite.
Pa pa vidite, da jc vse res, kur govorim, povem vam, da odidem pojutrešnjem nazaj v Belo. 1* jutri še ostanem toliko I uka j, da se v Porečah od znancev in prijateljev poslovim. Predno pa grem na Dunaj, še pa pridem enkrat k vam domu. A tedaj ostanem samo pri vas in ne grjrn drugam nikamor!"
• Vogrin je eeveda skušal materi marsikaj zatajiti, da bi ji ne delal težkege srce. Tudi to, de še sedej ni državne službe flobll, zamolčal ji-je, da ne bi ialovala.
8 to Milkovo isjevo delele se je meti le na videz zadovoljno, a verjela mu nI, kar je govoril. Ae bolj pa se ji je vse sumljivo zdelo, ko je Milko trdil, da se le ker tako bres posebnegs namena redi ne sebljo, češ, sicer bi vso vojaško urnost pozabili Pravil je tudi, de se zdaj pribluižujejo hudi vojsk ni česi. Tedaj ps je tre-bs, ds se že, dokler je Se mir, pripravlja na vojsko. Saj bl šc 11-tegnill tudi njega med vojake po-klicati!
Vse to je eeveda sililo mater na smeh, ker nI ničesa vedela o tedanjem politiikem stališču v Avstriji niti o berolinakem kongresu. A sinu ni očito oporekala, tembolj al pe mislih, de zakriva
nadila. Bilo mu je pa vse verjet-	£ "	. '
no iu zdaj »i je tudi tolmačil, za- on
kij ga hoče Robert na vsak ne-	* Pofovrjela. e P<.tem sc
"uui .U Kl ti ll L _______i lotit*, ne vedoč, kej prinese pri
čin ugonobiti. De bi Milko same ga sebe ne izdal in ob enem |>o-tolaill svojo mater, ml govori mirno
hodnji dan!
Vogrin ee je bil v svojih vajah I tako utrudil, da je nrfto dobro in
doma, in to mu je bilo prav. V vsi naglici poišče ai velik gonilni brus ter jame sabljo ostriti. To delo je srečno dovfšil, tako da ga ni nikdo videl pri njem. Ali mati jc veiylar, s polja prišedši, spoznala, da je rabil1 nekdo brus. Mislila je seveda pri tem takoj na Milka, in njeno srce je prihajalo otožno in žalostno. . . Rade bi ga bila vprašala, kaj je brusil. Ni li morda ostril svoje sablje?. . Ali Milke ni bilo več doma in tudi njegove sablje nikjer!!
Malo predpoldnem veslal je iz Dol mled in čvrst mož v vojaški obleki, z zlatim portepejem in o-peaeu s svetlo sebljieo. Bil je dr. Vogt in*' jeeervni čestnik 8. ogr-kega pešpolke: "beron Abele", del je k Skenovskim poslavljat se. Nikder se ie ni tako težko vozil v Poreče kekor danes. Z vso silo je moral vesle v mirno jezero aesajetl, de se je Čoln preml-kel. Po dolgi in trudapolni vožnji dospe vendar do obreija. Zdaj ae napoti k svojemu prijatelju dr.
Sir nik u, ki ga je že pričakoval.
"Mislil sem akoro, da te ne bo, ljubi moj Vogrin," opomni Sir-nik. "Kako se kaj počutiš?"
"Težko mi je bilo pri srci, ko sem zapuščal dom. Moram ti reči, dragi prijatelj, da bi se ne bil mogel premagovati, ko bi bili mati tedaj doma, ko sem odhajal. Ne bojim se sicer ničesar. Zase pričakujem dobrega uspeha in konca, ali človek ne ve nikdar, kaj se utegne vse pripetiti: kajti moj nasprotnik mi na vsak način streže po življenju."
(Dalje.)
VA PRODAJ.
Prode se 80 akrov obsegajoča farma. 85 akrov je izčiščenege in posejanega, 6 akrov je izoranega, drugo je trave, detelje, a ostalo ps je poraščeno s trdim lesom. eZ vsa nadaljna pojaanila glede cene m drugih informacij ee obrnite pismeno aH pa uetmeno na lostnikn John Kirn, P. O. Bo* 62, Willard, Wie.
:
Desetletnica društva "GLAS NARODA" [ številka 89. S. N. P. i.	S
VABILO NA SLAVNOST IN VESELICO
pogovoril.: mJ - f »1«» J" I' I «•"■>• "
1 »idcU. In '»"J Milko. Bob t,, njimi Jr ,olovo 1»dl oni o«t.M
hO pri' '.»Inik, kl jr «l.j v IW»h. Pr.
ukori.^,	K.j "'o«* «1
katero priredi
DRUlTVO O LAS NARODA A TEV 80. 8. N. P. J. DNI 2. SBPTSMBRA NA (LABOl DAT.)
Vljudno vabimo vsa druitva in vse slovensko občinstvo iz naie okolice, da se blagovolijo v polnem itevilu udeležiti alevnostne veaellce. Igrale bode izvrstne slovenske godba iz Canonsburga, Pe. Ze prazne želodce in žejna grla bode izvrstno preskrbljeno, tudi pleaa in druge zabave ne bo manjkelo.
Naie društvo bode čekalo na postoji s godbo na č«ln zunanje došla druitva ob 9 uri ter ob 10 10 dopolden in od tem jih sprejmemo do proetore zabave. «
Olgo in taenoj nI tn govora TUdI vee pospravili, delevei in drugi || Ttl*J ■» "Hi^Jt veem dne X septeaibra. IMS na »d
ogrski častnik nima tedaj prav," poell «0 le odšli na polK ko je J	P* klide ODBOR!
••To ni vse teko, kakor si vi, trdno spe val. Ker se je pe še le oh meti, mislite, tloepa Skeuovske dveh po noči vlegel k počitku, kakor tudi njena hči sta mi rea «P«» k v jntro. dokler ga ni vs-prijesnl; vsla.ti pa me ima RI- *»«dlle mati prineidv« mn za ju.
hard jeko rad. Zeto sahajam veČ-kret k njim. Ali o sriHii ljubezni $
graki ako aiiali* d. mu
}es odvračam
t rek
Mati in Resika ste že bili doma i
: ■
9
i
! :
s
I ■
1
Milko vatel. Bil je sdaj celo sam l\mmmwmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmummmmmB