iM GLAS Uto XLV - št. 94 - CENA 45 SIT Kranj, torek, 1. decembra 1992 Kranj, 30. novembra - V soboto dopoldne je prireditev na Prešernovem trgu ob začetku adventa obiskal predsednik Predsedstva Republike Slovenije in predsedniški kandidat Milan Kučan in po ogledu praznične ponudbe na vseh stojnicah pozdravil Kranjčane. »Adventni čas je čas miru in upanja in želim vam, da bi se vam upanja v tem času in po novem letu uresničila,« je dejal. Po ogledu prireditve se je srečal z nekaterimi sodelujočimi trgovci v Mestni hiši in pri tem opozoril, da je obujanje tradicije lahko tudi poslovno zanimivo. »Kranj si ne zasluži, da hitimo mimo njega na Bled ali v Bohinj in prav take prireditve lahko prispevajo k obuditvi njegovega nekdanjega slovesa, ki ga je imel kot trgovsko središče.« • Š. Ž., Foto: Gorazd Šinik DR. LJUBO SIRC V KRANJU - V petek polpoldne se je predsedniški kandidat Libe-ralno-demokratske stranke dr. Ljubo Sire v spremstvu vodstva občinskega odbora sprehodil po mestu Kranj in obujal spomine na mesto svoje mladosti. Foto: Gorazd Šinik Prešernove plakete '92 Kranj - V Prešernovem gledališču bo v četrtek, 3. decembra, ob 19.30 uri slovesnost, na kateri bodo podelili letošnje velike in male Prešernove plakete Skupščine občine Kranj. Na slovesnosti bo zbrane nagovoril predsednik Skupščine občine Kranj Vi-tomir Gros, v programu pa sodeluje trobilni kvartet Gallus. Bloudkove nagrade Bled, 27. novembra - Letošnja podelitev tradicionalnih Bloudkovih priznanj je bita minuli petek na Bledu, med dobitniki najvišjih priznanj za delo in dosežke v športa pa so bili tudi Kranjčan Jože Javornik iz Skakalnega kluba Triglav Teting, alpinistična naveza Andrej Strerafelj - Marko Preželi ter blejski veslači Iztok Cop, Denis Žvegelj, Milan Janša, Janez Klemenčič, Sadik MujkMf is SaŠo Mirjanič. Več O prireditvi je zapisano v današnji Stotinki. • V. S. Živahni Miklavževi nakupi Kranj, 30. novembra - Na letošnjih Miklavževih nakupih na Gorenjskem sejmu v Kranju, ki so se začeli v soboto (prvi in prvič v Sloveniji so bili organizirani pred štirimi leti na Gorenjskem sejmu), je zelo živahno. V treh dneh je sejem obiskalo že več kot deset tisoč obiskovalcev. Ob pestri in bogati ponudbi igrač in drugih daril ter različnih izdelkov in blaga je k obisku nedvomno pripomogla tudi odločitev vodstva prireditve, da je vstop na Miklavževe nakupe prost. Nakupov pa se seveda še posebno "veselijo" najmlajši, ki jih bo od jutri, 2. decembra, naprej presenečal po 17. uri na sejmu tudi Miklavž s spremstvom. Miklavževi nakupi bodo trajali do petka, v upravi sejma pa se že pripravljajo na naslednjo prireditev, ki bo prihodnji teden. 11. decembra bodo namreč odprti 33. novoletni sejem, ki bo trajal do 20. decembra. Tudi za to sejemsko, zadnjo letošnjo, prireditev na Gorenjskem sejmu, so razstavljal-ci že zasedli halo A do zadnjega kotička. • A. Ž. SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! ZDRUŽINA USTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Sin ialdentokratska unija ZA: DELOVNA MESTA SOODLOČANJE DELAVCEV SOCIALNI SPORAZUM RAZVOJNO USPEŠNO IN SOCIALNO PRAVIČNO SLOVENIJO Kinu Khnar FrOfK Bajt, Bernard Tonejt J<> Hca Puhar, dr Dušan Bavdek Borut Pttrič, Jane: Puškur, Satuii Bartol, Mirtam Jan lila Vi dr. Branko Božič. Samo Ihvk Vprašan je bil mag. Viktor Žakelj 45 /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULfrJN BAN PRI« KA IRANKA Z glasom za LDS izvolite svojega poslanca in izberete dr. Janeza Drnovška za predsednika slovenske vlade. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ODBOR ZA GORENJSKO Socialdemokratska stranka Slovenije, odbor za Gorenjsko Vas vljudno vabi na pogovor s kandidati za državni zbor in državni svet. Pogovor s kandidati za občino Radovljica bo v sredo, 2. decembra 1992, ob 18. uri v dvorani hotela Grajski dvor v Radovljici. Gostje: • Branko Grims, kandidat za državni zbor • Zvone Prezelj, kandidat za državni svet • Marjan Krajne, minister za promet in zveze Republike Slovenije. Pogovor s kandidati za občino Tržič bo v četrtek, 3. decembra 1992, ob 18. uri v dvorani skupščine občine Tržič. Gostje: • Irena Seifert, kandidatka za državni zbor • Peter Čolnar, kandidat za državni svet • Marjan Krajne, minister za promet in zveze Republike Slovenije • Bojan Starman, direktor Alpine Žiri. NARODNI DEMOKRATI ZANESLJIVI IN POŠTENI Škofja Loka - Na sobotni Glasovi preji v škofjeloškem hotelu Transturist je tradicionalni voditelj prej maj;. Viktor Žakelj za spremembo sedel na stolu za goste. Spraševal ga je njegov žirovski rojak Miha Naglic. Čeprav naj bi predla predvsem o političnih, socialnih in kulturnih rečeh iz sveta pod Blegošem, se je pogovor sukal bolj o politiki. Volitve so pač pred vrati. Širši zapis s preje bomo objavili v petkovi številki Gorenjskega glasa, za "pokušino" pa le edna od iskrivih ugotovitev predsednika slovenskih socialistov, podpredsednika v Drnovškovi vladi in poslanca v državnem parlamentu, mag. Žaklja: »LDS se hvali - s tem se ne strinjam - kaj vse smo od maja do /daj naredili. Ce bi bili še en mesec na vladi, bi za druge zmanjkalo dela.« • H. J., foto: G. Sinik SLOVENCI PO SVETU Obdržali smo slovenske šole in radio Marij Maver iz Trsta je urednik tržaške Mladike in aktivist Slovenske skupnosti, edine politične stranke Slovencev v Italiji. "Leta 1945, ko je matična Slovenija doživela revolucijo, je pljusknilo na Tržaško in Goriško ogromno beguncev in emigrantov. Večina od njih jih je kasneje odšla preko morja, lep del pa je ostal in njihova zasluga je, da smo si priborili nekatere pomembne ustanove, kot so šola in radio. Prav to so hoteli nekateri omalovaževati, danes pa prihajajo na dan tudi dokumenti. Pred kratkim je bil v Trstu sin pokojnega Srečka Barage. Njegova zasluga je, da so bile v Trstu po vojni obnovljene slovenske šole. Baraga je prišel iz nekega taborišča v Italiji v Trst samo zato, da bi dobil priznanje za maturante iz taborišča, ki so hoteli iti po svetu z neko srednješolsko diplomo. S pomočjo angloameriške vojaške uprave je dosegel, da so te šole začele delovati. Na vojaški upravi so mu rekli: če dobite dovolj vpisanih, boste te šole lahko odprli. V neki tržaški ulici so postavili mizico, dva profesorja sta sedla za njo in čakala na slovenske otroke, ki se bodo vpisali v slovensko šolo. Število je iz dneva v dan raslo in nabralo se jih je nekaj tisoč, čeprav so se širili parole, da Slovenci ne smejo ničesar vzeti od Angležev in Američanov in da bo vse šole postavila Jugoslavija. Tega pa zavezniki niso pustili in tako so ostale samo te šole. Po zaslugi emigrantov je zaživel tudi radio, ki še danes oddaja 12 ur na dan. Ce ga takrat ne bi ustanovili, ga verjetno ne bi bilo. Ko je prišla v Trst italijanska oblast, ni priznala nič druge- Ministrstvi zanikata Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije je zanikalo pisanje italijanskega tiska, da je med Slovenijo in Italijo že dosežen sporazum o določenih spremembah morske in kopne meje med državama. To je fantastika, pravi ministrstvo in dodaja, da sta se ministra Rupel in Colombo pogovarjala o nujnosti dopolnitve Osimskih sporazumov, sprememba meje pa ne pride v poštev. Ministrstvo za obrambo pa je zanikalo pisanje nemškega časopisja o uvozu velikih količin pušk kalašnikov in streliva v Slovenijo, za kar so v Nemčiji že obsodili šest trgovcev. ga kot to, kar je takrat že delovalo ali obstajalo. Sodelovanje z emigracijo se je nadaljevalo in zato smo imeli v Sloveniji oziroma Jugoslaviji črne pike in so nas na meji vedno nekoliko natančneje pregledovali, da ne bi vnašali kakšnega emigrantskega tiska. Danes se je to delo izkazalo za pametno in modro. V Trstu imamo knjižnico Dušana Černeta. To je knjižnica na sedežu Slovenske prosvete, ki ji predsedujem in to je najbogatejša knjižnica argentinskega in zdomskega tiska po svetu. Sloveniji v prihodnje svetujemo samo to, da ne bo odpisovala določenega dela Slovencev zaradi ideoloških in drugih razlogov." # J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Predvolilna vročica Kranj, 1. decembra - Konec tedna so si predstavniki strank in kandidati po Sloveniji dobesedno podajali kljuke. Predvolilna vročica dosega vrhunec. Slovenska ljudska stranka protestira, ker je Drnovškovi vladi uspelo vsiliti parlamentu Zakon o sanaciji bank in hranilnic, ki bo davkoplačevalcem ukradel nad milijon mark. Stranka se bo upirala takim roparskim nakanam. Demokrati pravijo, da je predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik z obtožbo, da so Demokrati lopovi, največ povedal o sebi. V raven takih izjav se ne bodo spuščali, prepričani pa so, da so rezultati dokaz, kaj vse so naredili za slovensko državo. Umazano blatenje nasprotnikov pa ni način njihovega političnega delovanja. Demos Krambergerjeva združena lista je zadovoljna, ker ji je Ustavno sodišče dovolilo kandidirati v vseh osmih volilnih enotah. To je zmaga zdrave pameti, čudno pa je, da se je v bran stranke javno postavila samo Liberalna stranka. Temeljno sodišče v Kranju je Hamurabijevi Liberalno-demokratski stranki Slovenije prepovedalo uporabo znaka, ki je kopija znaka Drnovškovih liberalnih demokratov. Odredba sodišča je začela veljati takoj, Oblakovi oziroma Hamurabijevi Liberalni demokrati pa morajo v treh dneh z javnih mest odstraniti vse predmete s tem znakom. • J. K. Slovenski krščanski demokrati Radovljice vabimo Radovljičane na predvolilni shod v petek, 4. decembra 1992, ob 19. uri v veliko restavracijo hotela Grajski dvor. Predstavila se bosta kandidat za državni svet Avguštin Mencinger in kandidat za državni zbor Romuald Jovan (dr. Aldo Jovan). Vabljeni! Združena lista o turizmu Kranjska Gora, 30. novembra - Združena lista pripravlja v sredo, 2. decembra, ob 18. uri v hotelu Prisank v Kranjski Gori javno tribuno pod naslovom Zgornjesavska dolina, dolina turi/ ma in športa. Sodelovali bodo dipl. sociologinja Rina Klinar, kandidatka Združene liste za državni zbor in mag. Daniel Až-man, kandidat za državni svet. • D. S. PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI Predsedniška kampanja je naporna reč Spanec se ujame tudi v avtomobilu Predsedniški kandidat Ivo BIZJAK je odgovoril na nekaj vprašanj o doživljanju in preživljanju predvolilnih dni, ko so za čim boljšo predstavitev volivcem dnevi običajno prekratki. Kako in kje ste preživeli včerajšnji dan (sobota, 28. novembra)? "Včerajšnji dan je bil precej živahen. Zjutraj ob pol desetih smo začeli v Mislinji s prvo prireditvijo, potem smo bili v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in v Slovenj Gradcu, kjer smo obiskali tudi bolnišnico, po redni tiskovni konferenci ob takih priložnostih pa sem moral v Ljubljano, kjer je bila na Valu 202 predstavitev predsedniških kandidatov. Iz Ljubljane sem se vrnil v Radlje in v Ribnico na Pohorju, domov grede pa smo se ustavili še v Muti, tako da sem prišel domov v drugi polovici noči." Kdo izbira predvolilne obiske: sam volilni štab, vodstvo stranke? "Volilni štab nosi večji del odgovornosti za organizacijo teh prireditev in se usklajuje z lokalnimi prireditelji. Na stranki mi en fant ureja zadeve, tako da se termini ne prikrivajo, saj je dan tako rekoč zapolnjen do zadnje minute." Šofirate sami ali imate svojega šoferja? "Prevažajo me. ker bi bilo toliko kilometrov preveč zame ob vsem drugem delu, ki ga moram opraviti na terenu, pa tudi prenevarno." Je s kondicijo vse v redu? "Zaenkrat kar dobro zdržim s kondicijo. Vmes se je treba malo spočiti in za to izkoristiti vsak trenutek, včasih je dobro zaspati kar v avtomobilu. Za kakšno večjo rekreacijo te dni ni Časa. V poštev pride kvečjemu malo hitrejši sprehod, ki je tudi kar dobra poživitev v tem precej hitrem tempu." Kako vas kot predsedniškega kandidata sprejemajo sokrajani, vaščani Zgornje Bele in okoliških vasi, reci v a pred dvorske fare? "S sokrajani imam zelo malo stikov, ker odhajam zgodaj zju- traj in se pozno zvečer vračam. Sem bil pa zadnjič v Preddvoru na prireditvi, kjer sem se predstavil in sem doživel prisrčen sprejem. Zelo vesel sem, da smo ob tej priložnosti lahko kakšno rekli in je minilo srečanje v zelo prijetnem vzdušju." Vas ljudje kličejo domov, pišejo, protestirajo, tudi zmerjajo ali grozijo, kar v naših razmerah tudi ni redkost? 'Težav s pretiranim nadlegovanjem nimam. Se pa je marsikdaj kdo obrnil name z vprašanjem, problemom in tovrstnih telefonov je bilo kar nekaj. Kakšnih posebnih zmerjanj, groženj ali kaj podobnega pa hvalabogu ni bilo." Predsedniki ponavadi živijo v državnih prestolnicah. Če boste predsednik, boste ostali na Zgornji Beli ali se boste preselili v Ljubljano? "Vsekakor bom ostal na Zgornji Beli. Tukaj sem od rojstva, razen študijskih let. Težko bi se odločil, da se kam premaknem. Zgornja Bela je tako blizu Ljubljane, da ni nobenega problema, če sem tukaj." V tem primeru bi bil vaš dom varovan, zastražen. Bi to motilo vas in krajane? "O tem ravno preveč ne razmišljam. Bomo videli kako bo. K vsakemu poklicu, v vsaki zadevi gredo nekatere stvari zraven in tisto je pač treba vzeti v zakup. Seveda pa je treba vse izvesti na čim bolj pameten način. Ste si v teh predvolilnih dneh kdaj zaželeli, da bi jih bilo čimprej konec? "Posebno naveličan tega še nisem bil nikoli, čeprav je jasno, da pomisli človek kdaj tudi na konec te zadeve. To je nekaj, kar ne more večno trajati v takem tempu, ki se ga na daljši rok ne da zdržati." Živi družina, žena in štirje otroci, tudi v predvolilnem vzdušju? Vas razumejo? 'Tega smo se sedaj kar navadili. Lepo bi bilo, če bi bil več doma in tudi po tej plati ne bi bilo dobro in znosno, da bi ta stvar predolgo trajala. Za ta čas, ki je omejen in se ve, kdaj ga bo najkasneje konec, bomo pa zgleda zdržali. Žena Duša je doma z Raven na Koroškem, otroci pa so Jaka, Jure, Marja in Domen, stari od slabih 15 do 8 let." Kaj si mislite, ko vidite ob cestah raztrgane, popackane in žaljivo popisane predvolilne letake? 'Tako početje govori samo od sebe o tistem, ki to počne. Tudi na tem področju bo treba več kulture. Nekaj risanja po letakih pa je povsod po svetu. Kdaj je pa tudi kaj duhovitega zraven. Ce bi ostalo samo pri tem, ne bi bilo nič hudega. Zal pa gre pri nas tudi za vandalizem." Ste predsednik sveta našega Gorenjskega glasa. Ali nas redno berete? "Gorenjski glas še vedno berem, s tem, da ga včasih malo hitreje prelistam. Ga pa spremljam seveda. Zakon o javnem obvešča- nju je sicer predvideval, da moja funkcija pri vas ni združljiva z dolžnostjo, ko jo opravljam v politiki in sem čakal, da bom pred-sednikovanje svetu odložil, vendar ta zakon še ni bil sprejet." Danes greste na nogometno tekmo Živil Naklo z Nafto. Se zanimate za šport? "Za šport se zanimam, včasih pa sem se za nogomet še posebej in še danes mi je ta igra blizu. Ligaške rezultate še kar redno spremljam. Včasih sem nogomet tudi precej igral. No, tudi ta teden smo ga igrali, krščanski demokrati z moštvom časopisa Mladina. Bila je prijetna osveži; tev in resnejša rekreacija. Zgubili smo zelo častno, samo za en gol." Kaj boste počeli danes po najinem pogovoru? "Opoldne moram biti na Radiu Tržič, potem grem na nogomet v Kranj, ob štirih je na Bledu politična prireditev, ob sedmih zvečer bom pa v Šenčurju." Ste morda že siti novinarjev i" novinarskih vprašanj? "Na splošno me to ne obremenjuje preveč. Je pa odvisno od vprašanj. Najbolj me utrujajo standardna vprašanja: povejte na kratko, kakšen je vaš program To je vseobsegajoča zadeva, ki jo je težko opisati v kratkih stavkih-Zdi se mi pa, da kar dobro prenašam tudi to plat volilne tekme-Edina težava je najti čas za in; tervjuje in nastope na radiu, saj vzamejo potovanja veliko časa Glede medijev je boljše, kot je bilo ob prvih volitvah. Nekateri so še vedno v zadregi, kako obravnavati te stvari, nekateri si dajejo kar preveč opraviti s tem, da bi vse predstavili do pike enako, kar je že moteče, saj so nekatere časovne omejitve in razna žrebanja že kar malo odveč. Tu bi bilo lahko malo več sproščenosti in to ne bi škodovalo enakopravnosti kandidatov pri prcdsUf vijanju." • J. Košnjek Vrhovi slovenskih strank pred volitvami Mi smo najboljši Tokrat so na vprašanje, kaj je v njihovih programih takšnega, da se bodo volivci odločali zanje, odgovarjali predstavniki Liberalne stranke, Zelenih Slovenije in skupne liste Slovenskih krščanskih socialistov, Delavske stranke Naprej in Svobodne stranke. Liberalna stranka: Čas potrjuje naše ocene Danijel Ma-lenŠek, glavni tajnik Liberalne stranke: "Mislim, da so naše prednosti predvsem v tem, da ' varda Kocbeka. Delavska strfl* ka Naprej sledi izročilu social,lt demokracije in tradiciji DelaV'»j| stranke, ki jo je pred stoletje"1 zasnov il I I bin K i istan. I o si rM] ko sedaj vodi Jurij Bavdal '' Idrije, Svobodno stranko pa pr0 Peter Zidar. Slednja je za čloV* kovo svobodo in za osebno odjrj VOmost. Smo proti jasni ločdv Cerkve in države, proti verou" v šolah in ponovnemu uvajafvj partijskih celic v šolah z razni"1 j društvi katoliških učiteljev. /'{i /ličnih vrednotenj ljudi in lAV&nja politike v te ustanove J. Košnjek '"i klub GLAS UntanovitelJ in UdaJatelJ: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik s poudarkom na dogujati|ih na (iorenjskem / Predaeda'k Ca Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Helena Jelovcan. Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stopiti Baje, Darinki Scdej, Vilma Stai.ovtnk Mariju Volciuk rvci64i M s IM M telefon 217-%0 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku: uradne ure; vsak dan ; 17 00. / Časopis izhaja ob torkih m petkih ' ' \ iral , I ima i naročniki imajo 20% popusta Za tujino letna naročnina 140 DI M Oglasne storitve: po ceniku Piomctni davek po siopiip s odjtolkov, (mrianj« K MI .M .'/on ' ' ' ? aiveta: Ivan Bizjak / Dlrekioi In Klavnl urednik: Murko VaUjJJffl /avti Mali *' h,.H-l"' PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI Liberalno-demokratska stranka Konvencija kot zaključek priprav Kranj, 30. novembra - V soboto popoldne je Liberalno-demokratska stranka v Prešernovem gledališču v Kranju priredila volilno konvencijo za Gorenjsko, ki je bila v bistvu zaključek predolilnih priprav te stranke. Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade in predsednik LDS je ta dan obiskal poleg Kranja tudi Radovljico in Jesenice, kjer so imeli javne pogovore z občinskimi vodstvi, udeležil pa se je tudi konvencije. Po pozdravu gostitelja, predsednika občinskega odbora LDS Kranj Miša Đačića in krajšem kulturnem programu, je skoraj povsem polno dvorano dr. Drnovšek pozdravil in v svojem nagovoru poudaril, da je prepričan o tem, da je LDS na volitve dobro pripravljena. Vlada, ki jo vodi, se je v nekaj mesecih dobro izkazala, je dejal, kljub težavam v parlamentu, ki jim je predvolilni čas veliko prispeval. Obvla- DR. JANEZ DRNOVŠEK V POGOVORU Z GORENJSKIMI KANDIDATI - Po končani gorenjski konvenciji Liberalno-demo-kratske stranke se je predsednik slovenske vlade in predsednik LDS dr. Drnovšek v preddverju Prešernovega gledališča zadržal na pogovoru z gorenjskimi kandidati te stranke na bližnjih volitvah. Foto: Gorazd Šinik dujemo inflacijo, sprejet je za- smo številne mednarodne stike kon o lastninjenju, pripravlje- ter tako odprli poti Sloveniji v na je sanacija bank, navezali mednarodne institucije, gospo- darstvu pa nove trge. Imamo izkušene ljudi in smo sposobni operativno nadaljevati delo že prvi dan po izvolitvi, je poudaril dr. Drnovšek. S kratkimi poudarki iz svojih programov se je nato predstavilo osem kandidatov LDS za poslance v državnem zboru ter dva kandidata za državni svet. Spregovoril pa je tudi predsedniški kandidat dr. Ljubo Sire, ki je protestiral nad odnosom medijev do njegove kandidature, saj načrtno ne poročajo o njegovih mednarodnih stikih in prizadevanjih za vključevanje Slovenije na trge Evrope. Naše težave z likvidnostjo in razvojem lahko odpravi le tuj kapital, ne smemo pa tudi pozabiti na dejstvo, da smo se v težavah znašli po zaslugi preteklega 45-letne-ga režima. S svojimi mednarodnimi zvezami, lahko k vključevanju Slovenije na svetovne trge veliko prispeva. • Š. Ž. Pod Drnovškovo vlado gospodarstvo vsaj ve, kaj ga čaka Jesenice, 30. novembra - Članom in simpatizerjem Liberal-no-demokratske stranke se je v Kazini na Jesenicah v soboto predstavil predsednik stranke in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki sta ga spremljala tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in narnestnik zunanjega ministra Zoran Thaler. Dr. Janez Drnovšek je med drugim poudaril, da so v sedanji vladi sposobni ljudje, ki razrešujejo predvsem gospodarske težave, uspeli so omejiti inflacijo in odprli številne možnosti za povezavo s svetom. Liberalno-de- mokratska stranka je po besedah njenega predsednika najbolj pripravljena in sposobna, da tudi po volitvah dela naprej in nadaljuje z uresničevanjem programa. Stranka pričakuje, da bo po volitvah dobila mandat za sestavo vlade, v parlamentu pa bi vsekakor morala imeti podporo. Predvolilna kampanja stranke je pozitivna in se ne ukvarja z diskvalifikacijo drugih strank. Dr. Slavko Gaber pa je dejal, da se ekonomije ne da graditi na znoju in mišicah, ampak na znanju, medtem ko je Zoran Thaler poudaril uspehe Drnovškove vlade tudi v tem, da se Slovenija že uspešno vključuje v mednarodne institucije, kot je evropska banka za obnovo in razvoj, naslednji korak pa bo vključevanje v Evropsko skupnost. V razpravi je direktor Železarne inž. Boris Bregant menil, da so železarji zadovoljni, ker je vlada predlagala, parlament pa sprejel sanacijo slovenskih železarn. Kljub problemom so v zadnjem letu pod sedanjo vlado v firmah lažje zadihali, saj se zdaj vsaj ve, kaj bo jutri. Pod prejšnjo vlado je bilo ne-goktvo in je živelo iz dneva v dan. Opozoril je na še vedno prevelike obremenitve in na zmotno mišljenje tujih poslovnežev, da je pri nas delo poceni. Socialnim programom bi nujno morali posvetiti vso pozornost, saj prav zaradi teh obremenitev firme tudi propadajo. Inflacijo je treba držati na vajetih, kajti metalurgija je panoga, ki jo inflacija izredno prizadene; država pa bi morala preprečiti špekulacije pri uvozu proizvodov po dumpinških cenah, saj domači industriji z majhnim trgom spodkopava vse možnosti. • D. Sedej STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Združena lista Kandidatka Združene liste 9. vol i nega okraja M i rja m Jan Blažič vabo na okroglo mizo Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij", ki bo v sredo, 2. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Partizana v Žireh, skupaj s kandidatom X. volilne* 8a okraja iste liste Sandijem Bartolom ,>a na enako okroglo JlitO v četrtek, 3. decembra, ob '7. uri v klubski sobi hotela Transturist v Škof j i Loki. socialistična stranka Radovljice °bčinski odbor SSS Radovljice 0rgani/ira pogovore svojih Kandidatov z volivci in sicer: J^anes, v torek 1. decembra, ob '*»• uri v Sindikalnem domu v **r°pi, v sredo, 2. decembra, ob uri v prostorih Društva upokojencev (bivši prostori KS) v |*eKunjah in v četrtek, 3. decenija, Ob 18. uri v gostilni Mlin v J»*nini Gorici. Na pogovorih bost;, sodelovala kandidata j^n'on Kapus in Marko Bezjak, . eseda pa naj bi tekla o razvoji* kntetljstva, turizma ter o lo-oa'"i samoupravi, v Kropi tudi °L-ipniški cesti in kamnolo-,!n- Na pogovore volivce '»ttdno vabijo. Jhajevna skupnost Cerklje t«^ ^ erklje vabi na predstavi Cev 'reh kandidatov za poslan-v državni zbor, ki živijo na ^območju. Predstavitev bo v Si ' 2 decembra, ob 19. uri v CeJ|ldvMrani Zadružnega doma Socialistična stranka Jesenice V petek, 4. decembra, bosta ob 19. uri 30 minut gosta jeseniških Socialistov in njihovih simpatizerjev predsedniška kandidatka SSS Darja Lavtižar Bebler ter predsednik stranke mag. Viktor Žakelj. Vse, ki jih ta pogovor zanima, vabijo v prostore Kazine na Jesenicah. Liberalno demokratska stranka Radovljica Mreža šol (srednja in visoka šola v občini Radovljica) in Programske usmeritve šolstva sta temi, o katerih bo v knjižnici A.T.Linharta v Radovljici v sredo, 2. decembra, ob 18. uri spregovoril minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Pogovor bosta vodila poslanski kandidata LDS V Radovljici Jože Dežman in Jože Resman. Regionalizem in samouprava Mojstrana, 25. novembra -Odbor LDS Jesenice je v hotelu Triglav v Mojstrani pripravil okroglo mizo na temo Regionalizem in nova lokalna samouprava ter Triglavski narodni park v vlogi povezovalca turističnih, kmetijskih dejavnosti, s poudarkom na varovanju okolja. Obe temi sta predstavila Matjaž Peskar, kandidat za poslanca za državni /bor v volilnem okraju Jesenice in .lože Resman, kandidat za poslanca za državni svet jeseniško - radovljiške volilne enote. V razgovoru, na katerem je sodelovalo veliko udeležencev, je bilo poudarjeno, da programska izhodišča Liberalno-demokratske stranke dajejo nešteto odgovorov in rešitev, ki so bili na tem področju navedeni, predvsem pa, da politični razvoj Slovenije omogoča uveljavitev regionalizma. Materialni položaj nove lokalne samouprave mora biti sestavni del njenega uveljavljanja. Triglavski narodni park naj postane tako zavarovano območje, v katerem bo omogočeno življenje prebivalcev v njem in da se pri pripravi sprememb tega zakona upoštevajo interesi, predvsem pa možnosti, ki jih tuko pomembno območje mora imeti v turizmu. V zaključku je bilo ugotovljeno, da je razprava o navedenih temah pokazala, da tako aktivnosti parka kot večje možnosti prilagajanja lokalnih interesov novim občinam dajeta nove možnosti za nova gospodarske dejavnosti, povezane s turizmom, trgovino, komunalno infrastrukturo in drugimi spremljajčimi dejavnostmi. Združena lista Delavska Stranka, Demokratska stranka upokojencev. Socialdemokratska unija in SDP združene v Združeni listi, vabijo na kulturno zabavno priredi- tev, ki bo danes, v torek, 1. decembra, ob 17. uri v dvorani Zadružnega doma Primskovo. Na prireditvi bodo predstavili kandidate za poslance v državni zbor, pripravili pa so tudi kulturni in zabavni program. Socialistična stranka Slovenije Tržič Predsedniška kandidatka Socialistov Darja Lavtižar Bebler bo imela v torek, 1. decembra, ob 17. uri v veliki sejni sobi občinske skupščine Tržič pogovor z volivci. Ob tej priložnosti se bo predstavil tudi kandidat te stranke za državni zbor Janez Jazbec. Narodni demokrati Škofje Loke Narodni demokrati Škofje Loke in člani Slovenske gospodarske stranke pripravljajo konvencijo strank in promocijo predsedniške kandidatke dr. Alenke Žagar Slana pod geslom "Za zdravo prihodnost slovenskega naroda", ki bo v sredo, 2. decembra, ob 18. uri v dvorani Loškega odra na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Na prireditvi bodo sodelovali ugledni člani obeh strank ter kandidati za državni zbor in državni svet. PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA? pokličite ® 064/403-871 Marjan Uršič, direktor RUŽV: Tako ne bi smeli zapirati nitipeskokopa! Ob predstavitvi izhodiščnega programa izvedbe trajnega zaprtja rudnika urana. Todraž, 26. novembra - V Rudniku urana Žirovski vrh so strokovnjaki IBE, izbrani na podlagi razpisa, na katerega se je prijavilo šest ponudnikov, predstavili program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh. Gre za izhodiščni program, ki mu bodo sledili številni izvedbeni projekti, izdelani predvidoma do srede januarja prihodnje leto. Kot je uvodoma dejal direktor RUŽV Marjan Uršič, je trenutno še preuranjeno napovedovati, koliko časa in denarja bo potrebnega za izvedbo programa zapiranja rudnika, ki vključuje tudi trajni nadzor po izvedenem zaprtju. Po sorodnem programu, ki so ga 1990. leta izdelali v RUŽV, bi zapiranje trajalo štiri do pet let, stroški pa so bili ocenjeni na 60 milijonov mark, če bi rudniške objekte izkoristili za nadometne dejavnosti. Marjan Uršič je tudi rekel, da je javnost navdušena nad zaprtjem rudnika, da pa na tak improviziran način ne bi smeli zapirati niti navadnega peskokopa. Rudnik namreč že od julija 1990 ne obratuje več, medtem ko je bil zakon o trajnem prenehanju v republiškem parlamentu sprejet šele dve leti kasneje, tudi z izdatno pomočjo ljudi iz škofjeloške občine. Program, ki so ga izdelali v IBE (Elektroprojekt Ljubljana, FNT - Oddelek za montanistiko Ljubljana in Profil d.o.o. Maribor) je samo izhodišče za začetek obsežnega strokovnega dela, ki so ga z veliko improvizacije in prizadevanj po prenehanju obratovanja rudnika kolikortoliko uspešno obvladovale rudniške ekipe same. Program torej prihaja "post festum". Podlaga za njegovo izdelavo je bila študija možnosti za nadaljnji razvoj RUŽV, ki jo je izdelal Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, medtem ko je študija Gaure poleg kriterijev za oceno obremenitve okolja rudnika pokazala na veliko sprejemljivost za nadomestne dejavnosti. Doslej je bilo predstavljenih že 23 programov nadomestnih dejavnosti. # H. Jelovčan Shodi SKD Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov v Škofji Loki prireja javno predstavitev kandidatov za državni zbor na VOLILNIH SHODIH, ki bodo po naslednjem razporedu: torek, 1. dec, ob 19. uri v Žireh, inf.: Roman Mlinar, tel.: 691-252 sreda, 2. dec, ob 19. uri v Kulturnem domu, Reteče četrtek, 3. dec, ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti, Godešič petek, 4. dec, ob 19. uri v Kulturnem domu Sveti Duh Kandidata SKD Škofja Loka sta: gospod Ivan Oman, član predsedstva R Slovenije, fospod Vincencij Demšar, predsednik Izvršnega sveta SO kofja Loka. Gost večera pa bo tudi Boštjan Kocmur, novinar »Slovenca«. Na vseh shodih bo pojasnjen tudi volilni sistem. Lepo vabljeni! OBVEŠČAMO VOLIVCE OBČINE KRANJ, DA SO PREDČASNE VOLITVE ZA 4., 5. IN 6. VOLILNI OKRAJ NA VOLIŠČU ŠT. 97 V AVLI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, DNE L, 2. IN 3. DECEMBRA 1992, OD 9. DO 17. URE. Za volilno komisijo JANEZ GRADIŠAR, l.r. Krajevne volitve v Mojstrani Dovje - Mojstrana, 30. novembra - V jeseniški občini so le tri krajevne skupnosti, kjer bodo ob državnih volitvah v svete krajevnih skupnosti volili tudi krajevne predstavnike: na Hrušici, v Planini pod Golico in v Mojstrani. V teh krajevnih skupnostih so se za lokalne volitve odločili tudi zato. ker volitev v krajevne skupnosti vse od leta 1^86 ni bilo. V eni izmed večjih krajevnih skupnostih, na Dovjem in v Mojstrani, ki bo po novem zakonu o lokalni samoupravi poslala nova občina, so zato pred volitvami na zboru krajanov predstavili kandidate, ki so jih predlagale posamezne stranke. Kandidati: deset so jih predlagale stranke, pet kandidatov pa občani - so morali odgovarjati na vprašanja o tem. kako si predstavljajo razreševanje krajevnih problemov. Na zboru so tako govorili o problematiki javne razsvetljave na Dovjem do uvajanja zasebne lastnine in zakonske pristojnosti bodoče občine ter ne nazadnje tudi o pravnem nasledstvu bodoče občine. Po mnenju številnih imata Mojstrana in Dovje idealne možnosti za hitrejši razvoj, saj z nekaj izjemami Mojstrane niso urbanistično »pokvarili«, ima pa idealne naravne in turistične priložnosti s tremi dolinami pod Triglavom. V Mojstrani bodo tako kol v dveh ostalih krajevnih skupnostih volili nov svet, ki ob sedanji pravni negotovosti o položaju in financiranju občine v prihodnje prav gotovo ne bo imel malo dela. Prav pa je, da ga bodo volili vzporedno ob državnih volitvah, saj prihajajo tako do novih ljudi po demokratični poti.# D. Sedej Tiskovna konferenca Zelenih Slovenije Kranj, I. decembra - Jutri, 2. decembra 1992, ob 12. uri bo v prostorih zavarovalnice Triglav v Kranju tiskovna konferenca Zelenih Slovenije, na kateri bodo sodelovali tudi dr. Dušan Plut, dr. Hubert Požamik in Vane Gošnik. Predstavili bodo rezultate simpozija o prostoživečih živalih, ki so ga uspešno organizirali sredi novembra na Brdu pri Kranju. Obenem bodo spregovorili o poslednji ekološki akciji Zelenih. • S. S. Nov veter v KS Srednja Dobrava Obnavljajo dom, uredili dva cestna odseka Cveto Štular: "Hvaležni smo starejšim krajanom, da so te robove ohranili žive in da se mladi zdaj vračajo." Srednja Dobrava, 30. novembra - Z dvema krajevnima samoprispevkoma so v preteklosti v krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini urejali ceste, preskrbo z vodo, telefonijo... se predstavljali in ustvarjali na kulturnem, športnem in drugih področjih. Ob izvolitvi novega vodstva krajevne skupnosti pa je potem kar nekaj časa kazalo, kot da je nekdanja živahna aktivnost pojenjala. Pa je bilo vse skupaj bolj navidezno, saj prav v teh dneh z dogajanji v krajevni skupnosti spet presenečajo. Da je bilo prvo leto zatišje le navidezno, potrjujeta v teh dneh dve veliki akciji. Na dveh dostopnih cestah: Zgornja Dobrava - Lipnica in Zgornja Dobrava - Mišače so uredili in predvsem razširili najbolj ozke in kritične odseke, ki jih morajo zdaj le še asfaltirati. Lotili pa so se tudi obnove Zadružnega doma, ki bila je v zadnjih srednjeročnih obdobjih večrat na dnevnem redu razpravljanj ter pripomb krajanov. "Začetek, ob izvolitvi ni bil enostaven, čeprav sem bil v prejšnjem mandatu podpredsednik sveta KS," razlaga sedanji gredsednik sveta KS Cveto tular. "Nekdanji viri, na katere smo v krajevni skupnosti računali, so ushanili. V podjetjih in tovarnah v Lipniški dolini so se pipe za krajevno samoupravo in uresničevanje programov zaprle. Zato smo prvo leto bolj načrtovali in študirali, kako se stvari lotiti. Odprlo se je letos, ko se je Špecerija odločila, da v Zadružnem domu uredi (dolga leta želeno) samopostrežno trgovino. Odločitev je bila uresničena tako hitro, da je spodbudila tudi ureditev gostinskega prostora in potem, prav po zaslugi direktorja Špecerije Mihe Re-zarja tudi obnovo strehe na Zadružnem domu. S tem pa smo se niku Černetu, predsedniku izvršnega sveta Resmanu in v strokovni službi pri Juretu Klančniku. "Na podlagi rezultatov in dela v preteklosti so nas podprli tako pri urejanju cest in obnovi doma. Upam, da se bo pri domu in strehi vse srečno končalo, da ne bo zaradi denarja nihče moker. Sicer pa smo v kraju zelo zavzeti in s prostovoljnim delom veliko sami naredimo. Tako je bilo pri cestah, da imamo zdaj končno tri urejene dostope na Dobravo, in tako je tudi zdaj pri obnavljanju doma. Vso pohvalo zasluži izvajalec Slavko Hočevar, ki nam zagotavlja, da bo dom pokrit do zime." Ko pa beseda nanese potem na ostalo dogajanje v krajevni skupnosti, Cveto Štular ni najbolj zadovoljen. Včasih je bila na Dobravi živahna kulturna dejavnost, tudi športna veliko bolj kot danes in še kakšna. To je treba zdaj oživiti, in to je tudi cilj sedanjega vodstva krajevne skupnosti. Prav letošnje akcije in prizadevnost krajanov pri urejanju cest in doma so nenazadnje tudi pokazale, da je pripravljenost in volja še vedno tista (in bo še naprej), ki bo osnovni pogoj za čimbolj vsem prijazen utrip v kraju. "V veliko oporo pri sedanjih akcijah sta Miro Albinini in Alojz Vidic, sicer pa mislim, da je pri nas v krajevni samoupravi že zapihal nov veter. Naredili smo že zdaj več, kot smo načrtovali, nadaljevati pa nameravamo pri skrbi za okolje z odvozom smeti, s sanacijo Zadružnega doma, z obnavljanjem vodovodnega omrežja, razširitvijo telefonije in dokončno ureditvijo cest in potov. In kot sem že omenil, radi bi nanovo oživili tudi društveno živahnost. • A. Zalar Cveto Štular lotili problema, s katerim so se spopadala lep Čas tudi prejšnja vodstva, za katera pa mislim, da so skupaj s krajani veliko naredila na urejanju krajevne komunalne infrastrukture. Nenazadnje gre prav delu in aktivnostim krajanov v preteklosti zahvala, da so ti robovi v dolini ostali živi in da se danes mladi vračajo oziroma vračamo na Dobravo." Če je bila Špecerija tisto "stikalo", ki je v kraju spet pognalo kolo razvoja in reševanja problemov, potem v tem trenutku ne gre prezreti tudi razumevanja za ureditev problemov in uresničevanje programa v občini. Predsednik Štular zadovoljen ugotavlja, da so tokrat dobili podporo tudi v vodstvu občine; tako pri predsed- Po dolgoletnem ugotavljanju in načrtovanju so se letos lotili tudi obnove Zadružnega doma. Turistično društvo Preddvor M Sest desetletij skupnega dela Preddvor, 28. novembra - Ob 60-letnici Turističnega društva Preddvor so v petek pripravili v prenovljeni dvorani krajevnega doma slovesnost, katere pokrovitelj je bil Gorenjski glas. Priznanja trem ustanovnim članom, sedanjim zaslužnim članom in sodelavcem društva. Jezerjani so si uredili knjižnico Jezersko, 28. novembra - Sredi tega meseca bo dve leti, odkar so na Jezerskem odprli prenovljeni dom Korotan z dvorano za prireditve. Potem so Jezerjani s prostovoljnim delom, prispevki in ob podpori širše skupnosti uredili tudi oder, garderobe, sanitarije, pisarno krajevne skupnosti in krajevnega urada ter turistično pisarno. Hkrati pa so urejali tudi okolico doma. Zdaj pa je Korotan bogatejši še za knjižnico. S prostovoljnim delom so si Jezerjani uredili prostor v Korotanu za knjižnico. Tako kot celotna prenova doma Korotan in postopno urejanje prostorov v njem je tudi tokrat akcija potekala v okviru krajevne skupnosti. V organizaciji Kulturnega društva Korotan, ki ga vodi Alenka Mušič, so prostor urejali s prostovoljnim delom. V soboto pa so člani društva ob otvoritvi knjižnice pripravili tudi vesel in skrbno naštudiran enourni razvedrilni program po scenariju in v režiji Alenke Mušič. Jezerjani so dvorano tokrat napolnili do zadnjega kotička, prireditve pa so se udeležili tudi predstavniki ZKO Kranj. Kabaretno satirična prireditev je dosegla že kar profesionalno raven in niso bili redki, ki so po njej predlagali, naj jo člani društva ponovijo, primerna pa bi bila, morda z manjšo predelavo, tudi za gostovanja. "Predstavo sem začela pripravljati že avgusta, ko smo se hkrati že resno odločili, da knjižnico iz kletnih prostorov šole prestavimo v dom Korotan. Iz prejšnjih neprimernih prostorov smo zdaj dobili ne le primernejši, ampak tudi bolje urejen prostor, v katerem je prostora za 5000 knjig, trenutno pa jih knjižnica premore okrog 2000 tisoč. Pričakujemo in upamo pa na podlagi dogovorov z založbami, da bo knjižnica kmalu še bolje založena, čeprav je že zdaj znana po tem, da ima knjige, ki so v programu obveznega šolskega branja. Pogosto so obiskovalci naše knjižnice kar iz vse kranjske občine," je ob otvoritvi povedala predsednica društva Alenka Mušič. Sicer pa ima knjižnica okrog sto članov, ki redno obiskujejo knjižnico. V novem prostoru bo knjižnica odprta zdaj dvakrat na teden in sicer ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. • A. Zalar Avto-moto društvo Kranj Med mladimi iščejo nove člane Kranj, 30. novembra - Kljub upadanju članstva je AMD Kranj z okrog 3600 člani med večjimi društvi v Sloveniji. Poleg ugodnosti v okviru AMZ Slovenije ponuja društvo dodatne popuste, ki so še zlasti dobrodošli mladim pri šolanju za voznike. To društveno dejavnost bo v prihodnosti prevzelo podjetje AMD Servis. Ob zniževanju življenjske ravni in črtanju raznih družinskih izdatkov se zmanjšuje tudi članstvo v nekaterih društvih. Avto-moto društvo Kranj ima tako kar 12 odstotkov manj članov kot leta poprej. Zato si vodstvo društva prizadeva, kot poudarja njegov predsednik Janko Košnik, da bi članom ponudili čimveč. Poleg ugodnosti organizacije AMZS - članstvu najpogosteje koristijo brezplačni prevozi ponesrečenih in pokvarjenih vozil ter popust pri kasko zavarovanju vozil - so v društvu pripravili dodatne možnosti za razne storitve po nižjih cenah. Že nekaj mesecev lahko člani najamejo avto, če je njihov pokvarjen. Zaenkrat imajo možnost cenejšega popravila osebnih vozil v servisu na Laborah, pozneje pa bodo manjše avto-mehanične storitve omogočili v društveni delavnici. Za člane in podmladek je cenejša priprava na vozniški izpit; enake ugodnosti nameravajo ponuditi šolski mladini, izmed katere želijo pridobiti nove člane. Ob tem prenašajo preventivno delo na prometnem področju iz osnovnih šol tudi med srednješolce. Društvo ima sedem sodobnih vozil, ki so namenjena šolanju voznikov, vendar niso vsa izkoriščena. V AMD Kranj so namreč ostali le trije inštruktorji zaradi upadanja te dejavnosti. Ker se za društva obetajo spremembe na tem področju, so že registrirali podjetje v družbeni lasti, ki bo lahko nadaljevalo šolanje voznikov. Velik problem za 12 delavcev v društveni delavnici so rešili z oddajo prostorov v najem zasebni firmi, ki od junija naprej servisira vozila Mazda. Dejavnost društva širijo tudi na posredovanje prodaje ruskih in poljskih vozil. • S. Saje Decembrske prireditve v Tržiču Tržič, 1. decembra - Že jutri, 2. decembra 1992, bo v Kinu Tržič prva decembrska prireditev. Otroci si bodo lahko ogledali musi-cal Miklavž na Zemljo ne more v izvedbi jeseniškega gledališča T. Čufar ob 16.30 in 18. uri. V petek, 4. decembra, ob 17. uri bodo v Paviljonu NOB odprli razstavo otroških risb Tržiču za 500-letnico. Naslednji petek, II. decembra, ob 18. uri bodo v dvorani sv. Jožefa v Tržiču odprli razstavo Marjana Pančurja. Dan zatem, 12. decembra, ob 17. uri bo osrednja prireditev ob 500-le-tnici tržiških trških pravic v starem mestnem jedru. Po maši v tržiški farni cerkvi 13. decembra bodo ob 10.30 blagoslovili obnovljene orgle, ob 16. uri pa bo v Vili Bistrica pogovor z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem. Tretji petek decembra, 18. decembra, ob 18. uri bo v dvorani sv. Jožefa javna promocija Združenja prijateljev umetnosti -Lumen s predavanjem in nastopom mladih tržiških glasbenikov. Kino Tržič bo 25. decembra ob 17. uri povabil otroke na brezplačen ogled risanih filmov, od 26. decembra naprej se bodo po krajevnih skupnostih vrstili obiski dedka Mraza s predstavami za najmlajše, tržiška knjižnica pa bo 30. decembra ob 17. uri pripravila še uro pravljic za mladino. Poleg tega bo Zveza kulturnih organizacij pripravila ogled opere Krpanova kobila, baleta Pika Nogavička in baleta Gis-sel v Ljubljani. Ves december bo v Kurnikovi hiši v Tržiču odprta razstava članov Foto kluba in spominska razstava Franca Kolmana. Več prireditev pripravljajo tudi tržiški športniki in šahisti.• S. Saje Preverjamo govorice s ceste Teritorialci v škornjih JLA Kranj, 25. novembra - Ljudske govorice včasih ubirajo čudna pota. Nekdo nekaj opazi, to pove drugemu, oni spet opiše tretjemu malo drugače, pa je tukaj nova zgodba. Tako je prišlo do naših ušes resno vprašanje, ali slovenska vojska res obuta v škornje armade in nosi celo zimske uniforme JLA, ker sama teh nima. Vprašanje seveda zahteva odgovor; ker ga imamo, ga ne skrivamo zase, ampak ponujamo vsem v prebiranje! "Ej'ga, a veš, da sem zadnjič vidu enga vojaka kar v adida-skah," hiti razlagat Janez prijatelju svoje odkritje. Ta pa mu odvrne še bolj ponosno: "Kaj to, a ti sploh veš, da naš solda-tje kar v škornjih jugoslovanske vojske hodjo, pa še svojih zimskih oblek nimajo!" Debata v tem stilu je tekla naprej, vendar je nisem več poslušal. Dovolj meje zbodlo že prvo, da sem začel brskati po svojem "računalniku", ali sem med obiski v kranjski vojašnici opazil res kaj takega. Vsi odgovori so bili negativni, a sem kot nejeverni Tomaž sklenil vrtati dalje. »Ja, naši teritorialci so res obuti v črne škornje, ki spominjajo na obutev JLA, vendar gre za povsem novo, našo obutev, katere ne moremo samo zato zavreči,« je prijazno odgovoril na prvi del vprašanja Boštjan Blaznik, zadolžen za stike z javnostjo v učnem centru Kranj, pa pojasnil: »Mirno lahko zapišete, da Teritorialna obramba nima dovolj denarja za nakup rjavih planinskih škornjev, kakršni bi sodili k naši uniformi. Če kdo vidi vojaka v športnih copatah, pa ta gotovo ni brez škornjev, ampak jih trenutno ne more nositi zaradi žuljev na nogah! Glede uniform lahko zagotovim, da noben slovenski vojak ni oblečen v obleko JLA! Res pa je, da slovenska vojska še vedno nima delovnih oblek za zaščito bojnih uniform iz istega razloga, kot sem ga navedel že prej. Ko bo na razpolago dovolj denarja, bodo vojaki pri urjenju gotovo oblečeni v delovne uniforme, kar bo prihranilo marsikatero čiščenje umazanih bojnih uniform.« Za tiste, ki ne vedo veliko o oblačilih slovenske vojske, naj zapišemo, da se zimska bojna uniforma po videzu le malo loči od poletne. Pod njo je namreč spodnje oblačilo, ki vojaka varuje pred mrazom. Delovna uniforma iz grobega sivo-mo-drega blaga ni uniforma v pravem pomenu besede. Vojaki naj bi jo uporabljali pri umazanih delih, med poskusnim usposabljanjem pa se je dobro obnesla tudi za vaje zunaj vojašnic v slabem vremenu. Prav je, da Slovenci hočemo lepo oblečeno in obuto vojsko, ki ne bo v ničemer spominjala na osovraženo jujjo-arma-do! Toda, eno so želje, drugo pa zmožnosti države. Ce smo v enem letu uspeli obnoviti vojašnice in zagotoviti druge zahteve za normalen potek vojaškega usposabljanja, pa ne bi smeli biti nestrpni, če gre opremljanje teritorialcev počasneje. • Stojan Saje Ustanovitev Tujskega prometnega društva Preddvor pred 60 leti je pomenila začetek razvoja turizma v kraju, kjer so že pred drugo vojno imeli 500 ležišč. Zaradi nacionalizacije večjih turističnih objektov po vojni je turistična dejavnost precej zamrla, oživela pa je spet s prenovo gradu Hrib, z nastankom umetnega jezera Crnava in izgradnjo hotela Bor. V 50 turističnih sobah s 110 ležišči so v preteklosti našteli tudi po 6000 nočitev na leto, saj so mnogi tujci postali redni gostje. Zal večina lastnikov ni mogla slediti zahtevnejši ponudbi, zato je število sob upadlo, ponekod -predvsem na Bregu in Olševku - pa je zaživel kmečki turizem, je opisal razvoj predsednik TD Preddvor Miran Zadnikar. Ustanovni član Janez Krč je prejel eno od priznanj društva. - Koto: S. Saje Slavnostni govornik je med drugim naštel, da je bilo delovanje članov usmerjeno tudi v kulturno in družabno dejavnost M urejanje kraja. Društvo je v okviru Kmečke ohceti v Ljubi).mi štirikrat organiziralo fantovščino, dvakrat je sodelovalo pri Koncertu iz domačih krajev, prirejalo je maškarade, vesele večere, razne razstave in druge prireditve. Leta 1963 je ustanovilo turistični podmladek v osnovni šoli, kjer je vrsto let delovala folklorn* skupina. Za 5()-letnico društva so odprli Turistično poslovalnicOt letos pa so uspešno organizirali Kmečko ohcet v Preddvoru. Pra^ spremljajoče dejavnosti, urejenost kraja in primerna infrastruktura v njem bodo dale možnost za razvoj turizma, v katerem mora Turistično društvo Preddvor postati enakovreden partnerje š« ocenil predsednik Zadnikar. Na slovesnosti so podelili več društvenih priznanj. Prejeli so jih tudi ustanovni člani Janez Krč, Ivanka Valič in Feliks Rob; nik. čestitke za jubilej so društvu i/rekli mnogi gostje, med njirn' tudi predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar. Prireditev so s kulturnim nastopom popestrili otroški pevski zbor doma* če šole pod vodstvom Irene Vari, mladi glasbeniki i/ družine H H' bernik in igralci turističnega podmladka. Med družabnim Vm| rom pa so za zabavo skrbeli Gašperji.• S. Saje Ko se bo v podjetjih začelo lastninjenje So zadolžnice le ničvredni papir Sindikati so za premalo izplačane osebne dohodke delavcem izposlovali zadolžnice. Bo to terjatev moč konvertirati v kapitalski delež ali bo papir ostal brez vrednosti? Kljub veljavnim kolektivnim pogodbam v mnogih podjetjih niso uspeli izplačevati plač, kot jih zahteva tarifni del pogodb. Zato so sindikati letos spomladi zahtevali, naj podjetja za razliko do kolektivne pogodbe delavcem izda posebne listine, zadolžnice, po katerih bodo v uspešnejših časih bodisi lahko od podjetja izterjali dolg v denarju bodisi se bodo njihove terjatve upoštevale pri lastninjenju podjetja kot delnice. Zdaj pa sprejeti lastninski zakon zbuja dvom, ali imajo zadolžnice sploh kako praktično vrednost ali pa so sindikati delavce s preuranjenimi obljubami nemara žejne peljali čez vodo. Že v času nastajanja lastninskega zakona so sindikatom dali vedeti, naj se nikar ne zanašajo na zadolžnice, če od tega dela »plače« podjetja niso plačala davkov in prispevkov. Ali so podjetja odvedla »cesarju, kar je cesarjevega« tudi v teh primerih, pa je bilo najbrž odvisno od njihovih finančnih zmožnosti. Le mislimo si lahko, da kjer ni denarja za plače Po kolektivnih pogodbah, jih najbrž ni tudi za prispevke. 2 zadolžnicami 13 tisoč delavcev Zakon je zdaj sprejet, v prihodnjih mesecih se bo v podjetjih začelo lastninsko preoblikovanje. Kaj lahko pričakujejo delavci, ki imajo v rokah zadolžnice, listine za premalo izplačane osebne dohodke? Bodo ali ne bodo uporabne v procesu lastninjenja, ko naj bi postale vnovčljive ali zamenljive *a delnice podjetij? Slišati je neuradna tolmačenja, da to ne bo mogoče. Dodatni pesimi- zem pa sledi iz dejstva, da je skupščina, ko je sprejemala lastninski zakon, gladko zavrnila amandma o zadolžnicah, ki so ga predlagali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. »Zelo smo razočarani, da je bil lastninski zakon sprejet brez našega amandmaja,« so nam povedali v območni organizaciji svobodnih sindikatov za Gorenjsko, kjer ta čas še ne vedo natanko, kako bodo zaščitili interese delavcev, ki razpolagajo z listinami o premalo izplačanih osebnih dohodkih. Ocenjujejo, da je teh delavcev na Gorenjskem okoli 13 tisoč. Ker je sindikat pobudnik omenjenih listin, seveda ne namerava pustiti svojih članov na cedilu, saj bi to ne bilo v prid kredibilnosti delavske organizacije. Morda se bodo odločili za tožbe v primerih, ko so »listine« zajete v kolektivne pogodbe. Kaže, da v območnem svobodnem sindikatu čakajo, kako se bo do problema opredelila njihova centrala, vsekakor napovedujejo, da ne nameravajo vreči puške v koruzo. Zneske zadolžnic bomo terjali prek sodišča Drugi sindikat na Gorenjskem, ki je spomladi delavcem prav tako pozival delavce, naj za premalo izplačane osebne dohodke terjajo zadolžnice, je Svet kranjskih sindikatov. Kot trdijo, delavcev niso zavajali z lažnimi obljubami, pač pa so jim jasno povedali, da z zadolžnicami lahko marsikaj pridobijo, nič pa ne morejo izgubiti. Pridobili so tudi mnenje agencije za privatizacijo, od začetka pa tudi vztrajali, da morajo biti od zadolžnic poravnane tudi vse obveznosti državi. Sicer pa v kranjskih sindikatih ne verjamejo neuradnemu tolmačenju lastninskega zakona, ki zadolžnicam ne pripisuje nobene vrednosti. »Določbi 25. in 28. člena uradno objavljenega besedila zakona med možnimi oblikami plačila delnic naštevata tudi "obračunani, toda neizplačani del osebnih dohodkov, po poravnavi davkov in prispevkov, če se zaposleni s tem strinjajo". Zadolžnice pa so ravno potrdilo o takšnem neizplačanem osebnem dohodku,« so se v črko zakona spustili sindikalni pravniki. »Če bi se veljavnemu zakonu vendarle naredila sila in bi tudi po uradnem tolmačenju zadolžnice ne bile uporabne v lastninskih procesih, pa bomo zneske z za- dolžnic vsekakor skušali izterjati prek sodišča. Računamo celo s tem, da bodo zadolžnice spoznane kot verodostojne listine v smislu zakona o izvršilnem postopku, kar bi moralo precej olajšati izterjavo. Pravni problem bo v tem primeru predstavljalo le vprašanje zapadlosti terjatev pri zadolžnicah, pri katerih ta ni izrecno določena.« Glede sodne izterjave še več optimizma: celo to ni več bistveno, ali so bili od zadolžnic plačani davki in prispevki. Za delavce bodo terjali samo svoje, za ostalo pa naj se država pobriga kar sama! Medtem ko negotovo modrujemo o pravi vrednosti delavcem izdanih zadolžnic, pa slišimo (spet neuradno), da so finančniki nekaterih podjetij z odkupom zadolžnic od delavcev in poravnavo dolga državi sami sebi odrezali precejšen delež v prihodnjem lastninjenju podjetja. Če to drži, potem zadolžnice le niso ničvedni papir. Da so delavci pri tem deležni drobtinic, finančniki pa zajetnega režnja kapitalskega kolača, je že druga zgodba. • D. Z. Žlebir Nove aparature v radiološkem oddelku TOMŠIČEVA 36, KRANJ RADIESTEZIJSKI PREGLEDI OB SREDAH od 17. do 19. ure tel.:221-238 MALA ANKETA Jesenice, 30. novembra - S kratko slovesnostjo, ki se je je udeležil tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč so v jeseniški bolnišnici odprii prenovljen radiološki oddelek, ki so ga načrtovali že od leta 1986 naprej in so tako v zadnjih osmih letih obnovili že dve tretjini bolniške. Zato, ker so bile aparatu-re, že tako iztrošene, da zanje n'so mogli več dobiti obratovalnih dovoljenj, so na vse na-c,ne morali zbrati sredstva in Jako končno odprli tudi radiološki oddelek, ki je veljal okoli 2*6 milijonov tolarjev. Od tega Odpade 90 odstotkov na vred-n°st opreme in le K) odstotkov na vrednost adaptacije. .V jeseniški bolnišnici se šte-'«0 bolnikov povečuje, saj se Pacienti ne izogibajo več jese-n'*ki bolnišnici. Sledijo moder- nim tehnološkim postopkom na vseh oddelkih: tradicionalno travmatološko dejavnost so oplemenitili z endoprotetiko in artroskopsko operativo, imajo vedno več laparoskopskih operacij. Jeseniška bolnipnica sodi med tiste slovenske bolnipnice, ki imajo močno razvito operativno dejavnost, kratko povprečno ležalno dobo, najnižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov in dializne paciente z dolgim stažem, tudi do sedemnajst let. Jeseniška bolnišnica z radiološkim oddelkom in modernimi rentgenskimi aparaturami z najmanjšo možnostjo sevanja stare in dotrajane medicinske aparature nadomešča z novimi in se tako uvršča med sodobno opremljene slovenske bolnišnice.* D. Sedej Študentje vedo za revščino Ko je slovenska Karitas minuli četrtek prek vseh slovenskih radijskih postaj poslala v eter svoj Klic dobrote za pomoč slovenskim družinam v socialni stiski, so se s svojo akcijo pridružili tudi študentje. Klub študentov iz Kranja je priredil okroglo mizo o socialno ogroženih, literarni večer v gimnaziji, to soboto pa še lutkovne in video predstave za otroke. Kako da so študentje tako čuteči? Mar tudi oni že občutijo revščino? Oznanja devetim zdravstvenim delavcem kofja Loka, 27. novembra - Loško gledališče je v petek zvečer °°stilo ljudi iz škofjeloškega Zdravstvenega doma, ki letos slavi . let obstoja. Na kulturni prireditvi, ki so jo obogatili znani * asbeni umetniki in domači kulturni ustvarjalci, je uvodoma Pregovoril podpredsednik slovenske vlade mag. Viktor Žakelj. Zri Petkovi slovesnosti so izrekli tudi priznanja dolgoletnim ravstvenim delavcem, ki tri desetletja in več vztrajajo v tej hiši. /Jed njimi so dr. Bojan Gregorčič, dr. Ciril Pleško, dr. Franc Re-pestre Milka Fcrlan, I ani Oblak, Nadi Zakotnik, Milica Po-Jar>šek in Irena Torkuj, ter zobotehnik Viktor Poljanšek. Manjša obdavčitev družin l^UoU»»na, novembra Skupina dopisnikov Gibanja za življe-Jeje sprejela izjavo v podporo nprernembe zakona o dohodni $£■ 1 8a je marca letos v skup-P redlagajo namreč, da bi se po- il :- ki imajo nepreskrbljene pr|1''erjala skupina poslancev. več i a'° namrcc>c,a bi se poŠta* ^avcne olajšave za zave-°tr Ci'' k' 'maJO nepreskrbljene 2() , 1 111 sicer s sedanjih 8 na 2ii v *J°tkov za prvega otroka, *ta£!f*a nad*Unjega pa s sc-^rtdl odstotkov na pet. bii ° spremembi zakona je ze v skupščini, vendar je bil umaknjen. Gibanje /a življenje (izjavo je podpisala Marina Stremlelj) pa vztraja pri tako utemeljenih spremembah, saj želi prispevati k olajšanju ekonomskega položaja v slovenskih družinah. Gibanje za življenje je doslej zbralo že blizu pet tisoč podpisov v podporo spremembi zakona. Ker je še vedno aktualna, svoj podpis v podporo izjavi še vedno lahko pošljete na naslov (ribanje za življenje. Rimska 13, Ljubljana. Simon Urana, predsednik Kluba študentov Kranj, _ absolvent ■P strojništva I »Mladi vidimo, da obstajata beda in ogroženost, zato bi to radi približali vsem družbenim slojem. Mnogi namreč ne vedo, da se v njihovi bližini nekateri ljudje s težavo borijo za preživetje. Tudi med študenti so taki, ki jim starši ne morejo zagotoviti niti najnujnejšega študentskega standarda« Matjaž Sla-dojevič, študent elektrotehnike: »Vse, kar nam bodo ljudje darovali ob današnji dobrodelni prireditvi, bomo namenili socialno ogroženim. Denar, hrano, oblačila in drugo bomo izročili centru za socialno delo, kjer najbolje vedo, komu gre slabo. Tudi našim vrstnikom. Sam imam štipendijo iz združenih sredstev. Znaša 6.500 tolarjev.« Mateja Cvetan, študentka ekonomije: »Tudi študentje čutimo, da prihaja revščina. Naša družina je glede materialnega položaja nekje na sredini. Stipendijo, ki jo prejemam iz združenih sredstev, pa imam prav nizko. Sest tisočakov, kar Še za vozno karto ni.« Maja Marku- ta, absolventka pedagoške fakultete: »V socialnem smislu gre Sloveniji na slabše, ne na bolje, poraja se revščina. Prav je, da za to vemo tudi študentje in skušamo z raznimi akcijami predramiti druge ljudi k dobrodelnosti. Tudi moj gmotni položaj ni kdove kako visok, saj z mamo živiva sami, šolanje pa je precej drago.« • D. Z. Žlebir Foto: G. Sinik Tekma za 400 tisoč zavarovancev V konkurenčnem boju za prostovoljno zdravstveno zavarovanje sta že od začetka, kar so znani zakonski pogoji, dve zavarovalnici: državni zavod za zdravstveno zavarovanje in zavarovalnica Adriatic. Enako, kot sta pred dvema mesecema skoraj hkrati ponudila skupek zavarovalnih paketov, prihajata zdaj v istem tednu tudi k slovenskim upokojencem. Potem ko je odpadla možnost, da bi pokojninski zavod (tudi finančno) prevzel breme dodatnega zavarovanja za vse upokojence in je obveljala različica, da upokojenci sami nosijo stroške prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pripadata pa jim skupinski popust in administrativne storitve pokojninske zavarovalnice. Prejšnji teden so torej upokojenci dobili dvoje pisem. Ponudba zdravstvene zavarovalnice je naslednja: mesečna premija za popolni paket zdravstvenega varstva je ob 22-odstotnem popustu 780 tolarjev. Za dokazovanje upokojencem ne bo potrebna nobena posebna izkaznica, z zdravstveno knjižico bodo pri zdravniku potrebovali le še odrezek pokojnine, pa bodo oproščeni vsakega doplačila zdravstvenih storitev. Adriaticova prednost je za osem tolarjev nižja januarska premija, znaša torej 772 tolarjev. Tudi pri tej zavarovalnici obljubljajo, da upokojenci ne bodo imeli ni-kakih administrativnih sitnosti. Do konca leta bodo podpisali le zavarovalno polico in prejeli kartico, s katero se bodo izkazovali na obiskih pri splošnih zdravnikih in specialistih, v bolnišnici, v zdraviliščih ali lekarni. Ponudbi sta mikavni, upokojencem ni treba drugaga, kot izpol-■ niti priloženo izjavo in jo podpisano poslati enemu ali drugemu ponudniku, celo poštne znamke jim ob tem ni treba plačati. Ni kaj, konkurenta sta se zelo potrudila, da bi pridobila okoli 400 tisoč zavarovancev. Tolikšne klientele, ki bi zanesljivo močno napolnila zavarovalni blagajni, kajpak ne gre zametovati. In za prostovoljno zdravstveno zavarovanje se bo nedvomno odločila večina teh potencialnih zavarovalnih klientov. V poznih letih so namreč ljudje bolj nagnjeni k obolevanju, večkrat iščejo zdravnika, potrebujejo zdravila ali ležijo v bolnišnici, za vse to pa bo treba po novem letu doplačevati precej več, kot smo bili s simboličnimi participacijami vajeni doslej. In kdor ob visokih doplačilih v prihodnje ne bo želel bankrotirati, se bo dodatno zavaroval. Premiji, ki jih ponujata konkurenčni zavarovalnici (manjše se do zdaj niso upale spustiti v tekmo na novem zdravstvenem področju), sta sicer nizki. Toda upokojencem je slejkoprej jasno, da ne bosta veljali prav dolgo. • D. Z. Žlebir Socialno pomoč deli država, ne pa sindikat Jesenice, 30. novembra - Svobodni sindikati jeseniške Železarne že nekaj časa sodelujejo s sorodnimi sindikati v Belgiji. Pred dnevi so se predstavniki teh sindikatov iz belgijskega okraja Lie-ge mudili na Jesenicah, kamor so pripeljali pomoč za begunce. Ker begunskega centra na Hrušici ni več, so večino te pomoči odpeljali v begunski center v Trebnje, nekaj pomoči pa pustili tudi za tiste begunce, ki živijo pri družinah na Jesenicah. Ob tej priložnosti so se predstavniki svobodnih sindikatov Železarne, republiškega in območnega sindikata SKEI pogovarjali z belgijsko sindikalno delegacijo, ki jo je vodil gospod Jean Poti-er. V Belgiji imajo tri sindikate metalurgov in kovinarjev, ki združujejo 75 odstotkov zaposlenih. Zanimivo je, da belgijski sindikati sploh ne poznajo raznih skladov za socialne pomoči, saj za nezaposlene v vsakem primeru in v celoti skrbi država. Sindikati pa delavcem pomagajo pri pravnih zadevah zato, da se pravni spori članov hitreje razrešujejo. Sindikati v Belgiji imajo le sklade, ki so namenjeni izključno samo za pomoč ob morebitnih stavkah.* D. S. Skupinsko zdravstveno zavarovanje v podjetjih Radovljica, decembra - S 1. januarjem 1993. bo začel veljati tisti del nove zdravstvene zakonodaje, ki predvideva vključitev v prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Ta čas je v skupščinski proceduri sicer predlog za spremembo tega zakona, katerega izvajanje naj bi odložili za pol leta, vendar je vprašljivo, ali bo do spremembe res prišlo. Po Sloveniji se o zavarovalni novosti na področju zdravstva Za albanske šole na Kosovu Albancem na Kosovu je že lep čas kršena pravica do šolanja v njihovem jeziku. Časopis Rilindja, ki zaradi okupacije od letošnjega maja izhaja v Švici, je začel z dobrodelno akcijo, ki naj bi jim pomagala vrniti te pravice. Pod geslom »Za al banske šole na Kosovu« so /brali že okoli 160 tisoč švicar- skih frankov iz Evrope, Avstralije, Nove Zelandije, Amerike, skratka z vseh celin, kjer živijo in delajo Albanci. DSredstva se zbirajo na računu Schvveiz. Kreditanstalt, 4800 Zofingen: 11988-80 (Poscheckkonto -46-711-3) Rilindja: »Wir fiir die Albanischen Schulen in Kosova«. vrstijo številni posveti. Enega takih pripravljajoi tudi gorenjski svobodni sindikati, in sicer v petek, 4. decembra, ob 11. uri, v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Sindikalisti in vodje splošnih sektorjev iz podjetij bodo poleg splošnih novosti slišali tudi marsikaj novega o oblikah skupinskega zavarovanja v podjetjih. K besedi so povabili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. • D. Ž. Ob koncertu Tereze Kesovije v soboto zvečer na Bledu smo v sode lovanju z Agencijo Chebul international sredi novembra objavili nagradno vprašanje. Prejeli smo toliko odgovorov, da bi bralke in bralci, ki ste ugibali, zlahka napolnili Festivalno dvorano - vendar pa je bilo več kot pol odgovorov napačnih. V Vaših odgovorih ste namreč napovedal, da bo v soboto na Bledu pela Irena Vrčkovnik, Helena Blagne, Marjana Deržaj, Romana Ogrin,. . Izmed pravilnih smo izžrebali: Majdo IPAVEC iz Žirovnice; Anico PIVK iz Tržiča; Darinko KOKALJ z Jezerskega; Nado TROJAR iz Škofje Loke in Janka AVSENIKAiz Lesc. Vsem smo poslali vstopnice za Terezin koncert -ostalim pa prisrčna hvala za tokratno sodelovanje. CHEBUL INTERNATIONAL TURIZEM, ZASTOPANJE. TRGOVINA DO.O RADOVLJICA TEL./FAX: 064 75 905 PREDSTAVLJA Festivalna dvorana BLED sobota, 5. decembra, ob 20. uri TEREZA KESOVIJA z gosti Predprodaja vstopnic: KOMPAS BLED; Foto studio KONTRAST JESENICE; Trgovina MARINA Radovljica. Vstopnice po 600 - SIT. v KENAUU KOMPAS BLED ELfKN dd BEGUNJE KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Lipa razstavljata akad. slikar Zmago Puhar in grafik-slikar Nejč Slapar. V galeriji Kavka razstavlja pravljične ilustracije absolventka likovne akademije Lučka Zelič. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V galeriji Kosove graščine razstavlja fotografije Izidor Trojar. V razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela članov Relika iz Trbovelj. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9.do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Ivo Prančič. V galeriji Fara razstavlja slike Mateja Plave. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akrilna platna slikarka Bernarda Smid. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavljajo barvne fotografije člani Foto kluba Tržič, na ogled pa je tudi spominska razstava fotografa Franca Kolmana na temo Beneške maske. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja fotografije Dušan Lipovec. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo jutri v sredo, ob 19.30 uprizorili Milana Dekleve predstavo MI SE PA NE DAMO, premiera za izven. V petek, 4. decembra, ob 19.30 bodo uprizorili komedijo Rayja Coonevja ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. ŠKOFJA LOKA: LITERARNI VEČER - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo v četrtek, 3. decembra, ob 19. uri na literarnem večeru predstavili pesniško zbirko Roberta Simoniča s Koroške Bele pod naslovom Zvezdenje. LJUBLJANA: KONCERT MLADIH SOLISTOV - V atriju Narodnega muzeja bo v četrtek, 3. decembra, ob 20. uri v organizaciji agencije Gallus Carniolus koncert mladih slovenskih glasbenikov - solistov, kandidatov za štipendije Gallusovega sklada. KRANJ - Jutri, v sredo, ob 18. uri bodo v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo ilustracij Prešernovih pesmi Jelke Reichman in knjižne opreme Prešernovih poezij. Prešernove poezije bo recitiral Polde Bibič. RADOVLJICA: JAVNO MNENJE - V radovljiški knjižnici bo danes, ob 19.30 predavanje Franca Čopa z naslovom Javno mnenje, stališča in predsodki. BEGUNJE: RAZSTAVA - V galeriji Avsenik odpirajo danes, v torek, ob 18. uri razstavo ljudskega rezbarja Janeza Vovka s Police pri Kranju ob njegovi 80-letnici in akademskega kiparja Viktorja Konjedica iz Stražišča pri Kranju ob njegovi 50-letni-ci. TRŽIČ: MUSICAL Z MIKLAVŽEM - V tržiški kinodvorani bo jutri v sredo, ob 16.30 in 18. uri otroški musical MIKLAVŽ NA ZEMLJO NE MORE v izvedbi Gledališča Tone Čufar Jesenice. Vstopnine ni. Monografija o planinstvu STOLETJE V GORAH Cankarjeva založba je konec minulega tedna predstavila monografijo Stoletje v gorah. Knjiga, bogato opremljena z večinoma še neobjavljenimi barvnimi fotografijami slovenskega visokogorja, je izšla v počastitev bližnje stoletnice organiziranega planinstva na Slovenskem. Stoletje v gorah v svojem besednem delu govori o razvoju planinstva pri nas. Avtor prvega dela, urednik Planinskega vestni-ka Marjan Raztresen, je besedilo v kronološkem redu razporedil iz obsežnega gradiva, kot je v devetdesetih letih nastajalo v Planinskem vestniku. V drugih poglavjih je podobneje opisana gradnja planinskih koč, gradnja planinski poti, opisan alpinizem in odprave, posebno poglavje je namenjeno GRS, knjigo pa zaključujejo biografije najzaslužnejših planinskih delavcev. Knjiga, ki jo je napisala cela vrsta avtorjev, je vsekakor lep prispevek k praznovanju obletnice najmnožičnejše organizacije pri nas. Posebno privlačnost knjige pa pomenijo zares izjemne fotografije slovenskih gora, ki so razporejene v knjigi v zaporedju od zahoda proti vzhodu. Knjigo je uredil Kazimir Rapo-ša, njegovo sta tudi oblikovanje in oprema. Knjigo so v nakladi 3000 izvodov natisnili v tiskarni Mariborski tisk. • L. M. PREMIERA MUSICALA Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo, ob 19.30 predstavili drugo premiero te sezone. Milan Dekleva je napisal besedilo za musical Mi se pa ne damo, z zgodbo, ki se radoživo prepleta s humorjem, glasbo in plesom. Gre seveda za krstno uprizoritev dela nabitega z mladostnim ritmom. Predstavo so pripravili režiser Boris Kobal, komponist Lojze Krajnčan, koreografinja Mojca Horvat, avtorja songov Dušan Uršič in Milan Dekleva ter scenograf Jože Logar. V posameznih vlogah nastopajo Romana Krajnčan, Slavko Cerjak in Matjaž Višnar ter Uroš Belantič, Eva Juvan, Boris Kos, Tea Mazaj, Boštjan Pavček, Miha Podrepšek (člani plesne skupine Mojce Horvat). Mezzosopranistka Sabira Hajdarević HOTEL BOR • GRAD HRIB V PREDDVORU OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA V OKVIRU SVOJEGA POROČNEGA SERVISA od 1.12. DALJE POSOJA POROČNE IN SVEČANE MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE del čas VSAK DAN od 16 do 19. ure, sobota od 9 do 12 ure. Z GOLOBOM IN KRPANOM V OPERI Kadar neko operno delo od premiere v začetku oktobra pa do začetka decembra doživi že petnajst ponovitev, je pač treba govoriti o uspehu. In to tembolj, ker gre za novo domače operno delo Krpanova kobila skladatelja Janija Goloba na besedilo Ervina Fritza. V tem glasbenem delu ima pomembno osrednjo pevsko vlogo tudi sama Krpanova kobila, ki jo v ljubljanski postavitvi interpretirajo v alternaciji tri mezzosopranistke. Ob Glavakovi in Gorenčevi tudi Kranjčanka Sabira Hajdarević. Hajdarevićeva ima sicer že celo vrsto opernih izkušenj, vendar pa sama pravi, da ji doslej še nobena vloga ni prinesla toliko veselja. Spomnimo se samo njenih nastopov v Eru z onega sveta, Hoffmanovih pripovedkah, Faustu, Borisu Goduno-vu, v baletnem triptihu Wa-gnerjevih Matildinih pesmi, kar je bil doslej njen najbolj opazen operni nastop. Zakaj ne nastopate pogosteje na opernem odru? "Kadar me ljubljanska opera povabi, se seveda odzovem. Moje glavno delo je še vedno na pedagoškem področju, delam na kranjski Glasbeni šoli. Da me zadnje čase pogosteje vabijo tudi k opernim nastopom, je delno vzrok tudi to, da na slovenski operni sceni primanjkuje mezzosopranistk. Vse do letos pa tudi nisem kaj dosti razmišljala o petju v operi. Ko pa so mi ponudili vlogo v Krpanovi kobili, sploh nisem pomišljala, v enem mesecu sem naštudirala svoj pevski del. Kritike po premieri in dober sprejem pri občinstvu, kar kažejo tolikšne ponovitve opere, kažejo, da sem se odločila prav. K sodelovanju me je povabil direktor ljubljanske opere Brlek, potem ko me je letos januarja slišal peti na samostojnem koncertu Mozartovih arij v dvorcu Zemono." Poprej ste dosti raje nastopali le na koncertnem odru. "Pevci vedno nihamo med obema možnostima, nekateri srečno združujejo obe vrsti pevskega podajanja. Moram reči, da sem se ukvarjala z mislijo, da se posvetim le opernemu petju. To je bilo sicer že pred leti, ko sem na enem od koncertov po pevskem izpopolnjevanju v Salzburgu dvignila na noge dvorano, aplavz se ni polegel celih deset minut. Takrat sem resno razmišljala o operi. Pa se vendarle nisem odločila, ENERGIJA KOLORITA Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja slike Bernarda Šmid. Podobe izpod čopiča Bernarde Šmid predstavljajo svojstven izziv za poznavalca njenega sicer zelo obširnega slikarskega opusa. Že dlje časa so se na njenih platnih izčiščevala razmerja barvnih napetosti, notranjih razporeditev in pomenov posamičnih nadrealističnih sekvenc na vse večjih delovnih ploskvah. Očivid-no seje sproščala prvotna igriva težnja po slikanju v epsko širino pripovedovanja. Pripovedovanja o sebi, o njenem notranjem doživljanju, o tesnobi, o mnogočem. Čez vsa platna gre neka nerazumljivo občutena moč v viole-tnih ali drugih skrivnostno beige tonih. Kolorit, neotipljiv in resničen obenem, se tu in tam izkristalizira v zgoščeno sporočilo ekstrakta (lise, madeža, stičiščam seštevka barvnih mas), a le ta učinkuje bolj kot vozlišče problemov na ploskvi in ne toliko kot hotena organska rast v intenzivnost. Nadvse zanimiva je tudi pripoved o slikarskem sestavljanju likovne površine. Na svojem sprehodu po platnu zapušča njen magični realizem pravzaprav rebus njenega notranjega naboja. Iz začasne točke so na ploskvi pahlačasto ali žarkasto v prostor razprte mreže Črt. Ustvarjajo raster, ki se praviloma najbolj /gosti na zgornjem robu kompozicije in s tem še povečuje napetosti v njej (dogodek, misel ali problem »lebdenje v prostoru«). Imaginarnost v koloritu sedaj potrjuje Še s sličnim v sestavljanju ploskve. Na platnih prevladuje »nepredmetnost«. Otipljiv je le prostor, ki ga »slutimo« v »prihajanju noter«. V večini opisanih del se ploskev odpira v ozadje, odkoder prihaja vanj sporočilo. Razkriva kompozicijo črtovanja in se prebije v prvi plan kot zgoščena energija kolorita. Je kot odgovor za svoj obstoj. Nič ne vemo, odkod je prišla, kam gre, preprosto vemo, da se je »zgodila« pred nami in pustila sled na platnu. Najbolj čist dojem dajejo platna, kjer Bernarda Smid do skrajne možne točke disciplinira količino sestavin na njih. Skozi okno proseva lisa svetlobne energije, se pomudi na prežarjeni ploskvi, na presečišču obeh pa se »dogodi« skrivnostno dejanje. In bolj kot se slikarka oddaljuje od »pripovedovanja samega« bližje je likovnosti svojih del. Pričujoči opus platen daje dostojno zagotovilo, da je Bernarda Smid osvojila svojevrsten likovni jezik, s katerim pripoveduje. In da stvar še bolj drži, pripoveduje o sebi, o svojem biva nju in hotenju. Prof. Janez Šter DROG l *K 1 J A ZADOVOLJI VAŠ OKUS (Blagovni center Medvode) čeprav so mi kasnejši nastopi prinesli kar lepe uspehe tudi v opernih predstavah. Lani pa sem zelo veliko nastopala z Godčevo otroško opero Trije muzikanti po slovenskih odrih, tako šolskih kot opernih - v dveh vlogah - vlogi čarovnice in kraljice in nenadoma ugotovila, da je takšno pevsko poustvarjanje lahko izredno prijetno. V treh mesecih smo nastopili kar okoli štiridesetkrat in potem sem naenkrat ugotovila, da komaj čakam na novo priložnost nastopa v operi. S tem občutkom sem tudi 3. oktobra letos nastopila v novi pevski vlogi - in še vedno traja ta občutek. Kadar se pevec dokoplje do tega, potem je nastopanje tudi v operi svojevrstno veselje. Ponovitve predstav pa lahko, potem ko zoriš v vlogi, postajajo vedno boljše in boljše, tako pevsko kot igralsko." Vam ustreza sodobna, moderna operna glasba, ali pa vam je bolj pri srcu klasični operni program? "Krpanova kobila je opera, ki jo je kljub sodobno napisani muziki občinstvo lepo sprejelo. Tudi glasovno vloga Krpanove kobile ni posebno zahtevna. Res pa je, da ima vsak pevec, ki kdaj nastopa v operi, tudi svoje skrite želje. Naštudirane imam opere iz tako imenovanega železnega repertoarja - Car-men, Turandot na primer. Toda nadvse bi si želela peti opero Samson in Dalila skladatelja Camillea Saint Saensa." Poleg opernih nastopov pa je za vami vendarle sezona številnih koncertov, nekaj pa jih imate še decembra... "Dvakrat v tem mesecu bom pela v Krpanovi kobili, nato pa bo Še cela vrsta koncertov. Dva sta že v tem tednu, eden v Sežani, kjer bom pela operne arije ob spremljavi pianista Hinka Haasa. Drugi nedeljski koncert sodi v okvir tako imenovanih božičnih koncertov. V ljubljanski stolnici pojem s Komornim orkestrom Slovenicum musi-cum pod vodstvom Uroša La-jovica glasbo malo ali celo nič znanega Franca Brixija, nato sledi večer Kogojeve glasbe na Cankarjeve tekste na Vrhniki. Potem pa sledi še kaj." • Le* Mencinger Ob 500-letnici trških pravic Tržiča TRŽIČ V SLIKAH IN OKTAVAH I Tržič, 27. novembra - Na današnji slovesnosti so prvič predstavili knjigo V sotočju Bistrice in Mošenika s podnaslovom Tržič v 100 slikah in 100 oktavah. Kot je delo označil prof. dr. Matjaž Kmecl, so verzi labodji spev domačina Toneta Pretnarja, ki je vanje vnesel ljubečo predanost rodnemu mestecu. Nova karta je več kot geografski prikaz Tržiča. Knjiga V sotočju Bistrice in Mošenika je pesniška nostalgij11 Tržiča, ki jo je v verzih zapisal rojak Tone Pretnar. Čeprav je avtor poznal mnoge zgodovinske podatke, je na pesniški način lažje izrazil ljubezen do starega mesteca; to je nevidno zapisan med njegovimi hišami, vodami, gozdovi, gorami. Spominja, da I trajanje narejeno iz minljivosti. Slednja je segla po avtorjevem žjj vljenju le en teden pred izidom knjige, je monografijo pospremi' na pot Matjaž Kmecl. Njen tehnični urednik Peter Kobal je še ocenil, da prav poeti; čnost knjigi zagotavlja drugačnost v primerjavi z monografijam' drugih mest. Ob nastajanju knjige je spoznal, da je Tržič nenavadno mesto z mnogo bogastvi in zanimivostmi. Slikovni izbor -fotografije so prispevali Igor Pustavrh, Jože Mušič, Danijel Zupan in Božidar Šinkovec - bo s toplino nekdanjosti gotovo privabil bralce k ogledu kraja. Obiskovalcem od drugod, pa tudi domačinom, bo pri ten1 prav prišel nov načrt mesta Tržič. Pomen tega dela ni samo geO' grafski prikaz, je karto med drugim ocenil domačin Marjan Kl^ menčič. V njej je namreč vrsta podatkov s kulturno in turistično funkcijo. Zato seje župan Smuk ob koncu zahvalil vsem sodeUfl cem, tudi založbama Didakta iz Radovljice in Paralele iz Ljubljane, da so pomagali pri izidu obeh del. • S. Saje Gledališče čez cesto ŠTUDIJ DVEH PREDSTAV Kranj - V prostorih ZKO Kranj na Sejmišču te dni potekajo bral"1' vaje za 1 urrinijeve PODGANE in Iztoka Alidiča .1AMO.^ Če je v minuli sezoni že kazalo, da so v igralski skupini Gledali če čez cesto Kranj "pogasili ognje", saj lani niso v tem tudi v %jk venskem prostoru in tudi širše znanem amaterskem gledališč" pripravili nobene nove predstave, pa so to jesen že razpihali žef' javico. Že nekaj časa potekajo vaje kar za dve predstavi. Igralska skupina pod režiserskim vodstvom I/toka Alidiča in v dramam'' giji (iojka Oniča pripravlja Turrinijeve Podgane. Gre prav/api-^ za komorno predstavo, v kateri nastopala le dva igralca: And^j KrajOU m Janja Grm. Preostala igralska družina, okoli dvajs«1 nastopajočih, pa se je zbrala okoli drugega gledališkega projekta Gre za krstno predstavo avtorja Iztoka Alidiča z naslovom Jam*' Režiser predstave Bojan Bešter je o predstavi povedal, da je d°. gajanje postavljeno v okolje Postojnske jame, kjer se na sindik'1' nem izletu znajdejo ljudje, ki se jim dogaja vse mogoče. Premieri obeh predstav bosta po novem letu. Igralska skupi11' za zdaj še ne ve, kje bo lahko nadaljevala vaje, si| nima svojtf odra, denarja za najem pa tudi ne. Zato Gledališče čez cesto & sponzorja, ki bi omogočil dokončanje obeh projektov. Vmes b° do pa še nastopali s svojo predlansko uspešnico Hukovvskt'2 predstavo Barflv. • L. M. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Dr. MAKS TAJNIKAR v klubu gorenjskih direktorjev Dvor Črna luknja polna, zdaj bi se lahko začel razvoj Malo gospodarstvo nima lobija, zato morda njegova prihodnost ni tako svetla. Preddvor, 26. novembra - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor se je Emil Milan Pintar tokrat pogovarjal z dr. Maksom Tajnikarjem, slovenskim ministrom za malo gospodarstvo, ki je v zadnjih letih napolnilo socialistično črno luknjo, saj je ob polletju v Sloveniji delovalo že 14.400 takih podjetij. V povprečju pa zaposlujejo po tri ljudi, kar je še vedno zelo malo, če bi zaposlenost povečala za tri do štirikrat, bi se v Sloveniji odprlo 150 tisoč delovnih mest, ki jih tako potrebujemo. Malo gospodarstvo je v zadnjih letih pri nas doživelo neverjetno hitro rast podjetij, lani je bila kar 98-odstotna, v letošnjem prvem polletju 24-odstot-na, kar pomeni, da je bilo v šestih mesecih ustanovljenih približno 4.000 novih podjetij. Sicer pa je v Sloveniji ob polletju delovalo 14.400 malih podjetij (ki so oddala SDK poročila), kar je približno 90 odstotkov vseh v državi. Veliko novih podjetij, v njih pa malo zaposlenih Po število novih podjetij je Slovenija najbolj propulzivna med državami, ki prehajajo na tržno gospodarstvo, in v tem Pogledu ne zaostaja več za razvitimi ekonomijami. Vendar pa je v njih zaposlenih le 47.000 ljudi, v povprečju trije, kar je bistveno premalo. Na Zahodu •majo majhna podjetja v povprečju več kot deset zaposlenih, torej bi morali v naših zaposlenost povečali za tri do štirikrat, kar bi odprlo 150.000 tako zaželenih delovnih mest. Slovenska obrt ima trenutno 36.000 obratovalnic, v njih je 30.000 zaposlenih, kar je v povprečju manj kot eden na obratovalnico. Obrtniki sami pravijo, da bi lahko ponudili 60.000 delovnih mest, kar je po Tajni-karjevi oceni nekoliko pretirano, vendar so možnosti vendar-•e velike. Malo gospodarstvo slabo vključeno v izvoz -~—__ Malo gospodarstvo je edini rastoči sektor našega gospodariva, ob tem pa je zelo učinkovito, saj slabih 9 odstotkov za-Poslenih ustvari 17 odstotkov celotnega prihodka in dobrih 45 odstotkov slovenske akumu-'acije. V izgubah ima 10-odsto-tni delež, kar pa po I ajnikarje-v,h besedah ni tragično, s;i| so niala podjetja v glavnem samo-financirana. Slabo pa so mala podjetja vključena v izvoz, saj malo gospodarstvu ustvari le 6 odstotkov slovenskega izvoza, pretežno je usmerjeno na domači trg. Minister Tajnikar že od vsega začetka predlaga nadomestila prispevkov v prvem letu, če bi podjetnik oziroma obrtnik novega delavca zaposli za dve leti, kar bi povečalo zaposlenost. Za začetek bi potrebovali vsaj 1,5 milijona tolarjev proračunskih sredstev. Emil Milan Pintar je tokrat v karja, slovenskega ministra za nik Precejšen del novih podjetij se namreč ukvarja s finančnimi in poslovnimi storitvami, približno polovico toliko je trgovin, nato pa približno dve tretjini v industriji. Nato pa sledi strm padec in približno 20 odstotkov podjetij, kolikor jih je v industriji, jih je v turizmu ter nekaj še v gradbeništvu. Obrt doživela tri resne šoke Veliko podjetij je nastalo iz obrti, ki je v zadnjih letih doživela tri resne šoke. Ni več pribežališče zasebnega kapitala, saj ni več edino področje, kjer je moč ustanoviti podjetje. Zelo je bila povezana z družbenim sektorjem, mnogi obrtniki so svoje izdelke prodajali podjetju čez cesto, zato zdaj doživljajo njihovo usodo. Zelo je bila usmerjena na Jugoslovan- Jutri bodo odprli letošnji SKIEXPO Mubljana, 1. decembra - Ljubljanski sejem in SK Snežinka sta rKanizatorja tradicionalnega, letos že triindvajsetega, sejma ori Na "jem bo tokrat sodelovalo 127 razstavljalcev, ,0Ka 38 iz tujine, sejem pa bo jutri ob 10. uri odprl podpredsednik vlade Republike Slovenije Viktor /akcij. goste povabil dr. Maksa Tajnima lo gospodarstvo. Foto: G. Ši- ški trg, zato je njegova izguba za obrtnike velik udarec. Ponovno bo treba reči, kaj je obrt, zakon je že pripravljen, minister Tajnikar je dejal, da so se zgledovali po Nemčiji, kjer je nosilec obrtnega dela mojster, nanj so vezani vajenci, poznajo cehovsko organiziranost, na čelu je obrtna zbornica, ki ima tudi nekatere pravne pristojnosti, skrbi pa, da obrtniki izpolnjujejo pogoje mojstrskega dela. Obrt pa je zagotovilo kvalitete. Le približno tretjina slovenskih obrtnikov bo po tem zakonu pravih, drugi bodo postali podjetniki. Tisti, ki imajo podjetniško žilico so tako ali tako že postali podjetniki. Najbolj smiselno samozaposlovanje Veliko podjetij so ustanovili ljudje, ki so izgubili delo in dobili odpravnino, nekateri so lepo uspeli, zlasti v trgovini. Najbolj smiselno je zdaj imeti lastno podjetje, v katerem ste za- Počasi nastaja pospeševalna mreža za malo gospodarstvo, ministrstvo ima že več kot 400 pogodb med partnerji na lokalni ravni, nikjer niso manj kot štirje svetovalci. Gre za kombinacijo podjetništva in države, ki na lokalni ravni omogoča informacije od poslovnih načrtov do mednarodnih stikov. posleni sami, saj poberete sorazmerno dobro plačo in še nekaj kapitala. Ker pa je povprečna profitna stopnja v Sloveniji negativna, se ne splača vlagati v podjetje, v katerem niste zaposleni. Zato je težko zagnati podjetje, pri katerem je potrebna večmilijonska investicija in 20 zaposlenih. Tako za obrtnike kot za podjetnike bo zelo pomemben zakon o gospodarskih družbah, ki bo veljal tudi za obrt. Uvaja pa samostojnega podjetnika kot elementarno podjetniško obliko, ki jo poznajo v Evropi. To je fizična oseba s polno odgovornostjo in zelo enostavnim priglasitvenim postopkom. Registracija ni potrebna, temveč le priglasitev pri davčni upravi, kar je torej zelo liberalna praksa, ki jo poznajo zlasti v Anglji-ji, kjer 80 odstotkov podjetij sploh ni registriranih. Obrtniki si bodo torej lahko izbrali celo enostavnejšo obliko od dosedanje, lahko pa se bodo odločili za edino od družb, lahko tudi delniško družbo. Sklad daje subvencije in garancije V skladu za razvoj malega gospodarstva je premalo denarja, da bi lahko dajali posojila, poleg tega državni uradniki niso dobri posojilodajalci, je dejal Tajnikar, ki je takoj po svojem prihodu posojila ukinil in sklad zdaj daje le garancije in subvencije, s katerimi obrestne mere zmanjšajo na 8 odstotkov, posojila pa dajejo banke. Zaradi sklepa guvernerja Banke Slovenije podjetniki in obrtniki ne morejo več najemati tujih posojil za obratna sredstva. Za financiranje malega gospodarstva so tujci zainteresirani, tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki po Tajni-karjevih besedah ponuja 100 milijonov mark in išče finančne posrednike, saj sama težko pride do podjetij, všeč pa ji je zamisel o konzorciju poslovnih bank, ki naj bi ga ustanovili v ta namen. Edina oblika financiranja pri nas so posojila, predvsem srednjeročna, nimamo pa še t.i. potrpežljivega kapitala, da bi bilo podjetje lahko v inkubatorju nekaj let. Prav tako še niso dobro zaživeli rizični skladi, čeprav je bilo ustanovljenih 16, saj nihče noče deliti dobička. • M. Volčjak v hali A bodo že tradicio-razstavljali in prodajali jjjj>ttvajalci zimske športne Preme, kot sta Alpina in Elan, ijjjje mesto pa so našle tudi H**Une trgovske organizacije, nih*° /astoPmce svetovno zna-VJ proi/va|akev smuči. Se v C Jem številu kot navadno se pr^ letos predstavili /asebni 0p 1/VaJalci zimske športne t(;ken,e> posebno bogata pa bo cjI*• P»»udha /imske konfek-risV ,novno bodo na sejmu ?u '»vijah proizvajalci opreme |%ciUU 4ča' '""slične organi-stavj, pa bodo v hali A2 predli. 'e.palceu' ponudb za zim-ttoiSP ,tnice v hali D bo or rahli na komisijska prodaja jene opreme, v hali ( pa bo prosta prodaja rabljene Opreme. Kot obljubljajo organizatorji pa bo bogato tudi dogajanje ob sejmu, saj bodo organizirane številne okrogle mize, predstavitve firm in tiskovne konference. Tako bodo že jutri govorili o vlogi smučarskih učiteljev in smučarskih šol v turistični ponudbi, v četrtek bo predstavitev Salomona in zbor delegatov ZVUTS-a, v petek bo tiskovna konferenca ob jubilejni "Zlati lisici", v soboto pa se bo predstavila Kranjska Gora in "Pokal Vitranc". Sejem bo za obiskovalce odprt od jutri do nedelje, 6 de cembra, vsak dan od 10. do 19. ure, vstopnina pa 50 tolarjev. • V. Stanovnik bi:!: I bombažna predilnica in tkalnica i tržič Po sprejeti prisilni poravnavi in prekinitvi stečajnega postopka Bombažna predilnica in tkalnica Tržič objavlja prosta delovna mesta: ŠIVANJE (10 delavk) Pogoji: poklic: šivilja (IV. st. izobr.) — eno leto delovnih izkušenj — en mesec poskusnega dela Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (3 mesece) z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: BPT Tržič, splošni sektor, Predilniška cesta 16, Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Knjiga Nevena Boraka "Spočetje ekonomske samostojnosti" Današnji čas v luči sedmih desetletij Kranj, 27. novembra - SDP Kranj je pripravila predstavitev knjige Nevena Boraka, mag. ekonomskih znanosti, svetovalca slovenske vlade, angažiranega publicista (Veno Karbonare). Nastajala je sproti, v letih 1990 in 1991, v času osamosvajanja Slovenije, kar dovolj jasno pove tudi naslov knjige. Na predstavitvi so naslovu nekoliko hudomušno dodali, da ni bilo planirano. Knjigo bom sam še enkrat prebral, saj je nastajala sproti, ne po napisanem vrstnem redu. Kot državni uradnik sem pisal pripombe na ekonomske dokumente bivše Jugoslavije, vest se mi je včasih upirala, ko sem zapisoval slovenska stališča. V slovenski ekonomski dokument za leto 1984/85 sem zapisal tudi umik Slovenije z jugoslovanskega trga, saj smo takrat zaznali omejitve, nezadovoljstvo Slovenije z zvezno politiko. V knjigi sem poskušal ujeti ponavljanje jugoslovanske zgodovine od leta 1919 naprej, saj je bila to zgodovina nerazumevanja, nepripravljenosti na sožitje in nerazumevanje ekonomske soodvisnosti, v valovih so se pojavljali enaki problemi in napačne rešitve, je na predstavitvi dejal avtor. Prav zaradi te razsežnosti, ki jo lahko označimo tudi kot premislek o dediščini Srednje Evrope na Balkanu, je to nedvomno knjiga, ki jo je vredno prebrati. Že na predstavitvi je bilo moč zaznati, da spodbuja razmišljanje, predvsem o tem, zakaj je razpadla Jugoslavija in zakaj se razpad končuje z vojno, zakaj so torej čustveni vzgibi premagali razumske. Zato jo bomo morda ponovno vzeli v roke že nekaj let, saj bo ostala enako aktualna kot danes. Zanimivo je Borakovo razmišljanje o našem odporu do tveganja, kar je posledica zamude pri klasičnem razvoju kapitalizma. Ker neradi tvegamo, smo zadovoljni z majhnimi donosi v bankah, ki nam pomenijo edino vabljivo obliko varčevanja. Trg kapitala tako nikoli ni bil pomemben, mobilnosti kapitala prek njega verjetno tudi zaradi takšne narave ljudi ni bilo. Javni dolg je tako v razmerah, ko nihče noče izgubiti, videti najlepša rešitev, vendar problemi s tem niso rešeni. Reši jih lahko sveži denar iz centralne banka (kar so počeli v bivši Jugoslaviji, v Sloveniji pa zdaj ne) ali prek davčnega sistema, kar je boleče, vendar zdravo, saj ni nič drugega kot odpovedovanje takojšnji potrošnji. Privatizacija, ki ji avtor v knjigi posveča veliko pozornosti, tako pomeni le pravico na obdavčenje. Zanimivo je, da avtor posveča pozornost tudi spodletelim Markovičevim in Sachsovim poskusom oživitve Jugoslavije, saj je pojasnil, da je s tem hotel zapisati, kako je bil oktobra 1989 zavrnjen program odličnega slovenskega ekonomista Veljka Boleta, kar doslej še ni bilo zapisano nikjer. Sicer pa pravi, da je bil razpad jugoslovanskega trga nujen, ker so se z njim ukvarjali divjaki, v ekonomskem smislu, ki so srbski memorandum zapisali elementarne neumnosti, kar je tudi prispevalo k temu, da se zdaj jugoslovanska kriza rešuje z vojno. Razmišlja pa seveda tudi o prihodnosti. Banke bodo v prihodnjih letih obremenjene z državnim dolgom, prišlo bo do vlaganj ljudi, do dotoka tujega kapitala v izvozno sposobna podjetja. Če bodo prevladali sektorji, ki so konkurenčni, ne pa kmetijstvo, železnice, ceste itd. bo odpravljena 70-letna napaka, da je moč gospodarski razvoj graditi brez konkurence. Vlaganja bodo zanimiva samo zaradi izvoza, nato pa tudi z zornega kota razdelitve evropskih kontingentov na zahodnem trgu, zato se bo tujcem morda splačalo tovarne kupiti zato, da jih kasneje zaprejo in v tej tržni igri ohranijo kontingente, na kar poteze na Madžarskem že kažejo. Čeprav ste SDP-jevci, upam, da vsi prosite boga, naj se vojna na jugu čimprej konča, se je pošalil Neven Borak, ko je povedal, kako pomemben je za slovensko gosparstvo ta trg. Dvakrat v zgodovino smo nanj prišli, potem ko so se drugi tepli zanj, po prvi in drugi svetovni vojni, pravijo, da gre v tretje rado, čeprav vse kaže, da to ni zaželeno, da je celo za slovensko zunanje ministrstvo so siva cona, kar se je pred kratkim pokazalo pri makedonskem vinu. • M. Volčjak OBVESTILO ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. SPOROČA, DA NA VSEH SVOJIH POSLOVNIH MESTIH BREZPLAČNO ZAMENJUJE ZELENE KARTE. Pri zamenjavi zelene karte na mejnih prehodih pa Kompas MTS zaračunava provizijo. Upravni odbor družbe z omejeno odgovornostjo ZLIT Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, objavlja prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Od kandidatov pričakujemo poznavanje zakonodaje s področja financ in računovodstva, organizacijske sposobnosti za vodenje sektorja, iniciativnost in samostojnost pri delu. Kandidat mora izpolnjevati tudi pogoje: — da je državljan Republike Slovenije — da ima doseženo VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — ali, da ima V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi na naslov: Združena lesna industrija Tržič, d.o.o., Ste Marie aux Mineš 9, za Upravni odbor. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. Dodatne informacije se dobijo po telefonu 064/53-632 pri direktorju ali vodji splošnega sektorja. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Mazda MX-5 -svetovna uspešnica Mali Mazdin kabriolet MX-5, znan tudi pod imenom miata je eden najuspešnejših avtomobilov, saj so 9. novembra na Japonskem slavili pomemben jubilej. S tekočih trakov je namreč prišel 250.000. avtomobil, kar je od začetka prodaje maja leta 1989 res lepa številka. Sprva so prodali po 3.000 avtomobilov mesečno, že po nekaj mesecih 5.000, zdaj pa že 12.000. Razlog je seveda preprost: Mazda MX-5 je postala spoštovanja vreden projekt, saj tako tehnično kot tudi marketinško povsem ustreza današnjim časom. S svojo (za ta razred) povsem zmerno ceno si je mala miata priborila precej širok krog kupcev, o priljubljenosti pa govorijo tudi številna priznanja in laskavi naslovi številnih evropskih, ameriških in avstralskih avtomobilističnih revij. • M. G. Nadstrankarska in nepolitična organizacija Gorenjci ustanavljajo klub podjetnikov Radovljica - Iniciativna skupina Kluba podjetnikov občin Jesenice, Radovljica in Tržič vabi danes, v torek, ob 19. uri v kavarno hotela Golf na Bledu na pogovor z republiškim poslancem in podjetnikom Edvardom Ovnom in svetovalcem republiške vlade Tonetom Ropom. Oven bo predstavil cilje kluba podjetnikov, Rop pa razvoj podjetništva v luči zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in zakona o gospodarskih družbah. Na srečanju bodo spregovorili tudi o programu in poslovniku kluba, ki ga bodo za občine Radovljica, Jesenice in Tržič ustanovili januarja prihodnje leto. Kot predvideva poslovnik, bo klub nadstrankarska, nepolitična organizacija, ki bo odprta za podjetnike, direktorje in druge podjetne ljudi ne glede na njihovo strankarsko pripadnost ali svetovnonazorsko opredelitev. Članstvo v klubu bo omogočalo dostop do pomembnih podjetniških informacij, do novih poslovnih poznanstev in zvez pa tudi vplivanje na zakonodajna, formalno pravna in druga področja, ki so življenjskega pomena za podjetništvo. Klub bo za člane vsaj trikrat na leto organiziral brezplačna strokovna predavanja o podjetništvu, zakonodaji in poslovanju. Članarina naj bi bila 240 mark. • C. Z. Na Bledu so pripravili mednarodno konferenco o strategiji razvoja slovenskega turizma Ne začenjamo pri črki A JELOVICA Bled, 27. novembra - "Čeprav v Sloveniji še vedno živimo v senci dogodkov v Jugoslaviji in čeprav nas do razvite turistične države loči še kar nekaj korakov, v slovenskem turizmu vsekakor ne začenjamo pri črki A," je le ena od misli, ki je zaznamovala dvodnevno mednarodno konferenco o razvoju turizma, ki je bila minuli četrtek in petek na Bledu. Kot je že v uvodnem pozdravu poudaril minister za turizem mag. Janez Širše, v Sloveniji ni več vprašanje turizem da ali ne, temveč je vprašanje samo kako uspešno pri nas turizem lahko razvijamo. HOTEL CREINA KRANJ vas vabi nt na ples VSAKO SOBOTO OD 20. DO 01. URE Igra ansambel 0RI0N. Vstop prost! Sprejemamo naročila za poročna kosila in večerje. Vabimo večje in manjše skupine na prednovoletne zabave. Rezervacije po tel.: 064/213-650 In ravno vprašanje uspešnega razvoja je tisto, ki naj bi ga pomagala reševati tudi takšna srečanja, kot je bila tokratna mednarodna konferenca. Naši turistični delavci se namreč zavedajo, da imajo strokovnjaki na tujem dragocene izkušnje in da se njihovih koristnih nasvetov ne kaže otepati, temveč jim čimvečkrat pozorno prisluhniti. Osnovni namen konference pa je bila tudi mednarodna verifikacija strateške razvojne usmeritve slovenskega turizma, ki jo je predstavila mag. Irena Stroj Vrtačnik iz Inštituta za ZAVAROVALNICA DAJE SVOJIM STARO ZA NOVO IN NAJEM NADOMESTNEGA VOZILA Vsem avtomobilskim zavarovancem, ki imate polno kasko zavarovanje in zavarovanje po kombinaciji K, dajemo nove ugodnosti. Nov avto je ponos vsakega voznika. Če je vaš avto uničen ali vam ga ukradejo, ko ni še niti leto dni star, vam bomo dali s denar za nakup novega avta. V Zavarovalnici Triglav bomo do prvega rojstnega dne vašega avtomobila priznali, da imate nov avto. Ko bo vaše vozilo na popravilu zaradi poškodbe, ali če so vam ga ukradli, se boste z nadomestnim osebnim vozilom lahko vozili do tri dni. Plačali vam bomo najem nadomestnega vozila. Ne pozabite, da pri uveljavljanju zavarovalnine iz zavarovanja polnega avtomobilskega kaska ne izgubite pravice do bonusa, niti ne nosite franšize, če je škodo povzročil tuji voznik. ZAVAROVALNICA TRKUAVdd. i ekonomska raziskovanja. Za Slovenijo so najpomembnejša turistična tržišča Nemčija, Italija, Velika Britanija, Avstrija in Nizozemska. Osnovni cilji pri oblikovanju naše turistične ponudbe pa so: razvijanje kakovostnega turizma, ustvarjanje turistične podobe države, razvijanje integralnega turističnega proizvoda, opredelitev turistične ponudbe Slovenije, izbranim skupinam turistov prilagojena ponudba, igralni-štvo, prigojena gostinska ponudba, pomemben pa je tudi poudarek na blagostanju prebivalcev, kajti prispevek turizma k blagostanju v deželi dobiva v najnovejšem času v večini zahodnoevropskih držav, poleg ugodnega vpliva na krepitev plačilne bilance, vse večji pomen. Pri tem pa bo pomembno animiranje vseh prebivalcev za turizem in seveda tudi vzgoja za turistične poklice. Število tujcev v Sloveniji je bilo največje leta 1989, ho je našo republiko obiskalo 1.136.548 turistov in je število njihovih nočitev zanašalo 3.887.155. Strateškii cilj našega turizma so torej znani, več pa bo težav, kako do njih priti. Pri tem so udeleženci konference zlasti poudarjali, da se skrb za okolje vgradi v dolgoročni koncept razvoja kot temeljna usmeritev. Vloga države pri tem naj bo, da s predpisi zaščiti naravne in kulturne vire in v ta namen zagotovi tudi finančna sredstva ter tako onemogoči uveljavljanje le kratkoročnih interesov. • V. Stanovnik Koliko za zemljo? * Kranjčan, lastnik zemljišča v katastrskem okraju Srednja vas v Bohinju, prodaja travnik tretjega razreda (2. kategorija, 1. območje) po 200 tolarjev za kvadratni meter. * V katastrskem okraju Ribno je naprodaj travnik drugega kakovostnega razreda (2. kategorija, 1. območje) po nekaj več kot 180 tolarjev za kvadratni meter. Vsaj tako je napisano v ponudbi, ki jo je dal lastnik! * Grosupeljčanka, ki nedaleč od Radovljice prodaja njivo in travnik četrtega razreda (1. kategorija, 1. območje), za zemljišče že ima kupca. Za kvadratni meter travnika in njive bo moral odšteti 350 tolarjev. * In koliko je treba odšteti za gozd? Lastnica gozdnega zemljišča v k.o. Kropa zahteva za kvadratni meter 12,75 tolarja. * Ljubljančan, ki se je odločil, da v Bohinju proda 1,4 hektarja velik travnik, je v ponudbo za prodajo zemljišča zapisal, da ga proda le za kupnino 1,1 milijona tolarjev. * Ponudba za prodajo gozda v katastrskem okraju Višelnica (v radovljiški občini) vsebuje poleg drugih podatkov tudi ceno - 55 tolarjev za kvadratni meter in podatek, da se je kupec že oglasil. * Leščan se je namenil, da proda travnik četrtega razreda, ki je sicer razvrščen v drugo kategorijo, vendar pa je v prvem območju in torej (trajno) namenjen kmetijstvu. V ponudbo, ki jo mora po predpisih dati občini, je zapisal, da za zemljišče zahteva 15 nemških mark za kvadratni meter. Cene na gorenjskih kmetijah * Na kmetiji v okolici Kranja prodajajo drobni krompir, namenjen za krmljenje prašičev, po osem tolarjev za kilogram. * Čeprav mraz po malem sili v hiše in je večina že pokurila nekaj drv (premoga, olja), pa jih je na gorenjskih kmetijah še mogoče dobiti. Na hribovski kmetiji v Poljanski dolini so suhe hrastove klaftre ponujali po 2.300 tolarjev za kubični meter, pripravljeni pa so jih bili tudi razžagati in pripeljati na dom. * In koliko je treba odšteti za pujske, težke okrog 20 kilogramov? Na kmetiji v Poljanski dolini so jih prodajali po 7.500 tolarjev. Kmetijski pridelki - na relaciji Kranj • Celovec Na kranjski tržnici je za kilogram krompirja treba odšteti okrog trideset tolarjev, na celovški osem šilingov ali nekaj več kot 70 tolarjev. V Kranju je kilogram špinače 200 tolarjev, v koroški dežeL ni prestolnici 360. Kislo zelje je na kranjski tržnici mogoče kupiti po 60 tolarjev za kilogram, pri naših sosedih za 180 tolarjev. Jabolka so v Kranju po 60 tolarjev za kilogram, na celovški tržnici od 140 do 270 tolarjev. Kilogram korenja se na relaciji Kranj -Celovec "podraži" s 100 na 144 tolarjev... O podražitvi je težko govoriti, prav tako o tem, kje so pridelki cenejši in kje dražji. Za tovrstno "sodbo" bi potrebovali vsaj dva zanesljiva podatka: kolikšna je povprečna gorenjska in kolikšna povprečna koroška plača. Nissan micra evropski avto leta 1993 Prva zmaga Japoncev V tridesetih letih nominiranja avtomobilov za naslov Evropski avto leta se je letos prvič zgodilo, da je zmagovalec japonski avto. Nissan micra je Evropski avto leta 1993, ta zveneč naslov pa mu bo prav gotovo pomagal pri prodiranju na evropske trge. Letos je avtomobile ocenjevalo 58 novinarjev iz devetnajstih evropskih držav, Slovenijo pa je zastopal Tomaž Porekar iz revije Avto + šport. Novinarji so pri ocenjevanju upoštevali predvsem obliko vozila, udobnost, varnost, ekonomičnost, upravljanje, splošne cestne sposobnosti, tehnične lastnosti, funkcionalnost, voznikovo zadovoljstvo in ceno, ki je bila tudi glavni faktor ocenjevanja. Novo micro naj bi po zatrjevanju zastopnika Nissan Adria na naših cestah videli že marca prihodnje leto. GORENJSKI GLAS )MAKKE TRGOVINA - UVOZIZVOZ T Volltsvvagen ixn7, TOYOTA PEUGEOT RENAULT O HONDA SUZUKI $ )SUBARU Shodu NA GORENJSKEM SEJMU od 28. 11. do 4. 12. 92 HALA A (od 11 12. do 22. 12. 92) SEJEMSKE CENE!!! KREDITI ■ LEASING ^ OBIŠČITE NAS! Na drugo mesto se je uvrstil fiat cinquecento, na tretje pa renault šafrane. Lani je bil za avtomobil leta razglašen Volks-wagnov golf, ki je zmagal pred oplom astro in citroenom ZX-Sicer pa bomo letos tudi pr> nas razglasili Slovenski avto leta. Akcijo pripravlja VAL 202 v sodelovanju z revijama Avto + šport in Motorevija. Glasova; nje, v katerega se lahko vključi vsakdo, že poteka, zaključna prireditev z razglasitvijo pa bo v drugi polovici meseca. • M-G. Kmetovalci - ugodne cene: • Filln gor. ZETOR novi tip. § Antifriz ter. motorna olja • Ogrej svečke diesel motor, traktorjev in oseb. vozil, • Kiper prikolice 3,4,5,6 T • Traktorji in goseničarji UNI-VERSAL Servis in trgovina, AGR0-MIX Ljubno 27, tel. 70-009 Strojegrudnja CEHOVEC 10,08333 SEMIČ IZDELAVA STROJEV ZA OBDKIJVVO LESA TKI..: 068/60-576, 59-090, FAX: 068/60-576 ~J UGODNE CEN K! IZJAVA TEDNA DRNOVŠEK SE KRIŽA Dr. Janez Drnovšek: »Kadar seveda morem, gledam strankarske prvake v tematskih soočanjih po televiziji. Kar govorijo o sanaciji železarn in sanaciji bank, se kar križam...« • D. S. Helenina nova kaseta- V Cafe restavraciji Yasmin v Kranju je naša znana pevka Helena Blagne predstavila svojo novo kaseto pod naslovom Poleti lastovka. Obenem je bila v restavraciji tudi otvoritev fotografske razstave. Avtor fotografij o Heleni je Dean Dubokovič. - Foto: Gorazd Šinik sejemski GORENJSKI GLAS Pred desetimi dnevi je bil v Kranju zimskošportni sejem, ki sta ga spremljali tudi dve posebni prilogi Gorenjskega glasa. Izšli sta v 5000 izvodih in smo ju raznosili po gorenjskih krajih in v Ljubljani. Obakrat smo za bralke in bralce zastavili nagradno vprašanje - v prvem smo povprašali o sejemski tradiciji Kranja. Ker smo zraven zapisali, da sosednje mesto letos slavi enak jubilej, odkar ima trške pravice, so bili odgovori vsi natančni: Kranj ima petsto let sejemske tradicije! V drugi številki sejemskega Gorenjskega glasa smo spraševali o sejemskih prireditvah, ki bodo letos še organizirane na Gorenjskem sejmu. Kup pravilnih odgovorov: Miklavževi nakupi (začeli so se v soboto in se končajo v petek) ter novoletni sejem (od 11. do 20. decembra). Nagrad za obe vprašanji v sejemskem Gorenjskem glasu smo razpisali in podelili kar precej, vse nagrajence pa obvestili po pošti. Tudi v teh dneh, ko potekajo Miklavževi nakupi, se bo Gorenjski glas potrudil pripraviti zanimiv sejemski časopis in tudi v njem bo poleg zanimivosti, opisa sejemskega utripa, dobrih poslovnih namigov in povabil, seveda tudi nagradna uganka. Oddaja "DOBRO JUTRO OB KAVI" na Radiu Kranj, v kateri predstavljamo najpopularnejše Gorenjke in Gorenjce, bo do konca leta na sporedu le še dvakrat. Konkurenca je huda; na končno odločitev, kdo bo jutranjo kavico Barcaffe pil v radijskem studiu ob klepetu pred mikrofonom, lahko vplivate tudi Vi: napišite Vaš predlog na kupon in ga pošljite na dopisnici na RADIO KRANJ 64000 Kranj. Izmed prispelih predlogov bo eden nagrajen s kilogramskim Barcaffejem. Ta klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: GLAS DROGA PORTOROŽ Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v v»aki oddaji bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja NOVO LETO SE BLIŽA! GORENJSKI GLAS beleži v teh dneh dva lepa jubileja: že 92 let mineva od prve številke gorenjskega pokrajinskega časopisa in 45 let, odkar Gorenjski glas redno izhaja najmanj dvakrat tedensko Ob jubileju se spodobijo darila: tokrat Vam, spoštovane bralke in cenjeni bralci, ponujamo novoletno darilo. Če zdaj naročite poltednik Gorenjski glas, boste časopis do konca letošnjega leta prejemali kot naše darilo brezplačno. Vendar: z dnem na ročila imate vse naročniške ugodnosti. Kako naročiti Gorenjski glas? Možnost prva: izpolnite naročilni co in jo čimprej pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Možnost druga: (če se Vam zdi škoda rezati dober časopis) - zavrtite eno od naših telefonskih številk 064/218 463 ali 064/217 960 W1 poveite, kam naj Vam pošljemo časopis Možnost tretja: kot novoletno darilo podarite naročnino (torej: sporočite naslov, komu naj pošiljamo časopis, Vam pa račun za naročnino). ?A VAŠE ZAUPANJE GORENJSKEMU GLASU SE ZAHVA LJUJEMOI Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS Za najmanj eno leto in priimek................................................................................................... Točen naslov..................................................................................................... pte (štev.)....................................................................................................... ^tum: Podpis Naročitnico pošl|ite na naslov ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj PREDVOLILNE BITKE ZA TEMI OVNI NE BOM HODIL... V današnji strankarski gonji za volivci se v tej deželi sliši samo še glas strank in strankarskih prvakov. Volivci so kar tiho, celo več: prav presunljivo je, da kar polovica volilnega telesa molči kot grob. Če v anketi vprašaš, koga bo kdo volil, ti zabrusi: »Te to nič ne briga! Vem le, koga ne bom volil!« Okej! Saj res nikogar ne briga, koga bo kdo volil! Prav malo je takih, ki bi si upali kar naravnost povedati, kaj si mislijo. Zato se je treba z veseljem okleniti vsake klene in direktne ocene iz vrst molčečega volilnega telesca. En intelektualni kolešček iz te volilne baze, kulturnik, do grla sit primitivizma kampanje, nam je oni dan izjavil: »Jaz za temi ovni ne bom hodil in pod temi pastirji se ne bom pasel!«« D. S. VARČUJMO! Varčujemo - naj stane, kar hoče! To je spoštovanja vredna intelektualna misel, ki je v obliki grafita locirana v Ljubljani. Varčujmo - naj stane, kar hoče! Kdo bi se lahko ubranil asociacije na ogromne stroške predvolilne kampanje, saj je ena gospa kandidatka izjavila, da stane en plakat tisoč mark. Koliko da bo stala propagandna kampanja nas, davkoplačevalce, se najbrž nikoli ne bo vedelo, kar je svetovni unikum: v vsem razvitem svetu so te reči do zadnjega pfe-niga davkoplačevalcem predočene za vnaprej in za nazaj. In ko smo v anketi za interno rabo malo pobrskali po mnenju davkoplačevalcev o teh rečeh, nam je nekdo predočit možni tovrstni in vsaj za silo pošteni predvolilni projekt: »Veste kaj! Jaz bi vse te stranke na republiški ravni postavil v vrsto in zakomandiral: mi, država, vam plačamo en ogromen izvod ali mogoče dva izvoda Dela na 60 straneh, pa noter zapišite, kar hočete! Ti izvodi gredo na vse državljanske naslove, potem pa mir! Kar boste zganjali še dodatno, boste kar lepo čedno dodatno sami plačali. In adijo!«% D. S. HVALA ZEMLJI. HVALA NEBU... Ob nedeljah marsikdo rad posluša čestitke po željah poslušalcev. Zaradi glasbe, ki se v tej oddaji vrti ali pa kar tako, da se nekaj pač posluša. A tudi ta oddajica je doživela poživitev: zdaj nam tudi v tej oddaji »želijo prijetno nedeljsko popoldne vaši kandidati ti pa ti...« In se zavrti kakšna kremenita domača za kre-menite Slovence - poslušalce in volivce. Kako lepol Naslednjo soboto bo volilni molk. In ker bo kandidatom tedaj zelo dolgčas, saj bodo imeli zavezane jezike, bi jim take vljudnosti in prijaznosti lahko vrnili. Poslušalci, volivci kajpak, bi lahko v željah poslušalcev zaželeli prijetno sobotno po- poldne kakšno živčno zelo ra-zrvanemu kandidatu, ki si v pričakovanju volitev molče grize nohte. Pa ne s kakšno narodnobuditeljsko pesmico, saj se ob njih kar redno zjokam! Naj bo pesem všeč tudi širokim ljudskim množicam in naj se, za božjo voljo, v to oddajo počasi rekrutira tudi kakšen drugačen glasbeni ritem s kakšno drugačno temo! Z vsemi štirimi sem za to, da kakšnemu kandidatu zaželimo, da za hip odloži skrbi in delo in posluša Don Mentony Band. Krasni so! Primerni za vse trenutke, tudi za zahvalo za mukotrpni predvolilni znoj. Naj kandidati slišijo tisto:.»Hvala zemlji, hvala nebu, da sem se te končno zne-bu...«« D. S. STRANKA, KI NAM DELA REKLAMO!?! Ob vseh strankarskih parolah, ki nam bogatijo življenje, ste verjetno kar prezrli najlepšo od najlepših. VAŠ GLAS - DELO ZA VSE NAS! Priznam: ta parola me miselno hudo preokupira, mi ne da spati, ker je tako žgečkljivo enigmatičnal Vaš glas - delo za vse nas! Hmmml Ker je omenjeno delo, bodo prisluhnili vsi brezposelni: če damo glas, bomo VSI imeli delo?)? Kajti izrecno ne piše: delo za nas, ampak za VSE nas! Mar je možno, da so pri VSEH, ki bi tako dobili delo, mišljeni le člani stranke, ki da bodo potlej hudimano zaposleni, če dobijo na volitvah? Nemogoče! Kajti v primeru, da so hoteli sporočiti, da se bodo volivcem oddolžili z delom, sledi vprašanje: mar do zdaj niso nič delali in si potom volitev želijo blagohotno dvigniti iz zof, v katereh zdaj permanentno čepijo? Se za narodov blagor malo pretegniti v smislu dela? Če torej javno priznajo, da hočejo delati, potem posred- no lahko špekuliramo, da do zdaj sploh niso nič delali! Gremo dalje! Lahko tudi, da si ta stranka sploh ne želi zmage na volitvah in je plasirala DELO ZA VSE NAS v ne-gativističnem smislu. Vaš glas naj bi bil samo delo za vse nas. Dodatno delo? Dodatni napori? Lepo prosim: kdo pa si danes še želi, da bi si s tem, ko bi dajal glas, napokal še nove zadolžitve in obremenitve? Ta razglas: VAŠ GLAS - DELO ZA VSE NAS je lahko razpoznaven samo v enem kontekstu. Stranka nam dela reklamo! Komu? Nam, Gorenjskemu glasu, komu pa! Vaš in naš Gorenjski glas, na kratko GLAS, je delo za vse nas, ki pisarimo na teh straneh. In če nam vaš GLAS pomeni delo, potem ni vrag, da ne bi bili dobri! Lenuhi še nikoli niso na medijski trg poslali kaj užitne ga: mi pa delamo za vaš GLAS, cenjeni bralci. Kdo bi si mislili Vsaj ena prisrčna stranka, ki nam dela brezplačno reklamo!* D. S. Z LOTOM V EVROPO Kdo pravi, da trumoma in z velikimi koraki ne vstopamo v Evropo? Menda vsa Ljubljana in še dobršen del Slovenije intenzivno igra loto. Ne tisti naš, slovenski loto, ki zadnje čase vleče z gromozansko vsoto, ampak tudi - avstrijske in nemške igrice na srečo! Faksi z napovedmi kar brzijo čez mejo, tja, kjer so dobitki v markah in šilingih. Ta narod je naravnost neuničljiv! Ne prizadenejo ga ne naravne ujme, poplave, suša, ne gnjavatorstvo raznoraznih kandidatov za državne volitve narod igra loto in po tej poti nakazuje svoje mesto v Evropi! TOREK, 1. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Program za otroke 9.00 Zgodbe iz školjke 9.50 Šolska TV, ponovitev 9.50 Analitična mehanika 10.15 Angleščina - Follovv me 10.40 Muzzv, angleščina za najmlajše 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini 12.00 Poročila 14.35 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Mrtvaški ples, ponovitev 15.20 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Trip, ponovitev ameriškega filma 16.50 Iz življenja strank 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj! - Hladna sadna rižota 17.25 Prvi uspehi: Daša Mavric -klavir 17.30 Jakec in čarobna lučka, 8. epizoda 17.40 Denver - poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 18.00 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah 18.35 Potovanje v modro, posnetek otroške plesne predstave 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.05 Volitve '92,2. del 21.50 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 23.45 Poslovna borza 23.06 Sova Haggard II, ameriška nanizanka Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Sova, ponovitev - Brooklvn-ski most, ameriška nanizanka; Be-verly Hills 90210, ameriška nanizanka; Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija - 17.20 Svet poroča - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Orion - 19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 Besede, besede, TV igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 20.55 Svetovni dan boja proti aidsu/Večer s Colom Porterjem - 22.05 Svet poroča, ponovitev - 23.35 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/ TV koledar 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, 12. del ameriške nadaljevanke 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 S klovni so prišle solze, ponovitev nemške nadaljevanke 15.35 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Politična biografija Jeana Paula Sartra 21.00 V velikem pianu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Kar je bilo - in kar je zdaj, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka 22.10 Tri ljubezni, 11. del švedske nadaljevanke 23.05 Premiere, ki jih ni bilo - Z. Berkovič: Poišči žensko 23.56 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Volitve '92: Predsedni ška soočenja, ponovitev 19.02 Volitve '92 19.20 A Shop 19.30 MCM 19.45 A Shop 20.00 Vroče mašče vanje, ameriški barvni film 21.30 Volitve '92: Strankarski dvoboj SLOVENIJA 1 BEVERLY HILLS Učenci so romantično razpoloženi, ker se bliža spomladanski ples. Brandon pravzaprav noče iti, a ga Keliv, ki kandidira za princeso pomladi, izbere za svojega spremljevalca. An-drea, ki nima poguma, da bi Brandona povabila na ples, ostane doma in gleda grozljivko. Brenda in Dylan se tega večera še bolj zbližata. 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.15 Poročila v angleščini: Deutsche welle 23.40 A Shop 23.50 Astrološka napoved 0.00 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 12.05 Športna arena, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Lorentz in sinovi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.50 Mali sir Nicholas 16.15 Detektivi za varstvo okolja 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela dolin 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Južne zvezde, 1. del 22.45 Moj oče - moj sin, ameriški TV film; Keith Carradine, Kari Malden 0.15 Čas v sliki 0.20 Mannix 1.20 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 17.30 Orientacija 18.00 Harrv in Hendersonovi, serija 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kdor se smeji, zmaga 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la - 16.15 - V gosteh je Darja Lavti-žar-Bebler - 16.30 - Športni obzor nik - 17.30 - Sporočilo iz SGS 18.15 - Klepet s poslušalci 19.00 -V četrtek na svidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13-ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija - L radio zna 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.40 Kmetijska oddaja 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Soočanje poslanskih kandidatov za 8. in 9 volilni okraj I. volilne enote 18.00 - Novice - osmrtnice obvestila 18.30 - Vprašanja in ppobude - 19.00 -Odpoved programa - KINO 1. decembra CENTER amer pust. film ZADNJI DNEVI RAJA ob 16., 18 in 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA evrop drama EVROPA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 18 in 20. uri tJL-,- PLESNA ŠOLA STEf Kranj d.o.o. Vabi v maturantske plesne tečaje cena 16 DEM (1.000 SIT) Organiziramo kompletne maturantske plese. Inf. po tel. 327-308 SREDA, 2. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.55 10.55 11.15 11.50 12.00 17.00 17.10 19.10 19.30 20.06 21.35 22.10 22.50 Program za otroke Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila TV Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Risanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Film tedna: Cukrček, nemški film Sprehodi po stari Ljubljani TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Sova Radio FM, ameriška nanizanka Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.55 Osmi dan, ponovitev - 16.45 Sova, ponovitev - Haggard II, angleška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 TV Dnevnik HTV -20.00 Besede, besede, besede -20.30 Športna sreda - 22.30 Bodi zdrava, domovina, poje Ljubljanski oktet - PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar/ Zgodbe iz Monticella, 8. del 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.00 TV leksikon - Cirilmetodiada 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Zgodbe o lisici 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 S klovni so prišle solze, ponovitev 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Preteklost v sedanjosti: Tito Strozzi 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Antonieta, franco-sko-mehiški film 20.45 Moja hišica - moja svobodica 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Košarka: Pokal Radivoja Korača: Zagreb - Charleroy, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Najstrašnejši umor, humoristična serija 20.40 Re ka, dokumentarna oddaja 21.45 Mavrica, britanska nadaljevanka 23.46 Glasbeni večer 0.15 Horoskop 0.20 Video strani KANALA 10.15 A shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 12.00 Volitve '92: Strankarski dvoboj, ponovitev 18.00 A Shop 18.10 Male živali 18.30 Kult ura 19.02 Volitve '92 19.15 Podobe na filmskem traku, 11. del 19.25 MCM 19.45 A Shop 19.55 Dovolilnica, ameriški barvni film 21.30 Volitve '92: Predsedniška soočenja 22.30 Drugačen svet, ameriška nadalje vanka 23.17 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.40 A Shop 23.50 Astrološka napoved 0.00 MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.06 Rosean ne, serija 9.30 Kultura 10.00 Que en's Comrade, ponovitev 2 dela 10.30 Sedem let skomin, ameriška komedija 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča, telenovela 14.00 Lorentz in sinovi 14.50 Družina Me ier 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Niklaas deček iz Flandrije 15.30 Zaklad v snegu 16.15 Helmi, otroški prometni klub 16.20 Nekoč je bilo ... Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice 16.30 Hevre-kal mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Dekliška leta kra Ijice, avstrijski ljubezenski film 22.06 Pogledi s strani 22.00 Zore -človek brez meja 23.06 čas v sliki 23.10 Čudna zgodba, francoski film 0.46 Johnny Belinda, ameriška me lodrama 2.25 1000 mojstrovin/Poročila LJUBLJANA 1 CUKRČEK Življenje osemitridesetletne Marianne je monotono. Na »progi« postelja - metro - služba v pogrebnem podjetju -metro - postelja. Nekega dne pa jo predrami glas voznika metroja in vanj se zaljubi. Ljubezen jo prerodi: kupi si erotično perilo, privošči si dopust, kupi si celo ploščo s pesmijo svoje mladosti: - Cukrček... TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 Čas v sliki 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Skupaj varni 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Hišni duh. Ura duhov 18.30 Zarjovi, lev igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Sibirija, avstrijski TV film 21.35 Črno na belem 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 22.35 Spomini 23.35 Don Grolnick Quin-tet 0.15 Poročila/1000 mojstrovin PIZZA DELOVni CAS: VSAK DAN OD 8'° - 22' NEDELJA OD ll00 - 22c Želite kaj sporočiti fem^^ Izberite m »NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO § v Gorenjskem glasu 4^ fax 215-366^^ I U ■ J I M svečana Ženska in moška oblačila RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj da nes 9.20 - Novinarski blok 10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.05 -Naj viža 10.56 - Pet za pet 11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahva le - 12.20 - črna kronika 12.55 -Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 -Dogodki in odmevi 17.20 - Novi narski blok 18.00 - Gorenjska da nes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih 13.30 Napoved popol danskega programa - 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 - Do godki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindi kat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice -18.45 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - 1. RADIO žnu 14.00 - Napoved programa 14.10 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.40 - Z arniko med zelišča 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 - Pre nos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami 16.16 - Od srca do lonca 15.30 EPP 17.10 Stranke in kandidati za poslance se pred stavljajo 18.00 - Novice osmrtni ce obvestila 18.15 Stranke in kandidati za poslance se predstavljajo 19.00 Odpoved programa KINO 2. decembra CENTER amer pust film ZADNJI DNEVI RAJA ob 16., 18 in 20 uri STORŽIĆ prem amer. krim RAZJARJENI HARLEM ob 18 in 20. uri ŽELEZAR prem amer. akcij filma SMRTONOSNO OROŽJE 3 ob 18 uri evrop melodr EVROPA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer znan. fant. srhlj KOSEC ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer srhlj. MESEČNIKI ob 18 uri Anketa Kaj misliš o treh ocenjevalnih obdobjih? Tri ocenjevalna obdobja mi niso preveč všeč. Všeč pa mi niso zato, ker na polletju ne bomo dobili spričeval. Suzana M. Henrik Meni so všeč, ker imam občutek, da bomo pisali manj kontrolnih nalog. Anka Naglic To bom opazil šele na koncu leta. Simon Gašpirc Tri ocenjevalna obdobja mi niso preveč všeč. Zaenkrat še nisem opazila velikih sprememb. Ana Regberger Meni so tri ocenjevalna obdobja bolj všeč kot štiri. Všeč so mi zato, ker na polletju ne bomo dobili spričeval. Saša Zupan Meni se zdijo tri ocenjevalna obdobja slabša od štirih, ker na polletju ne moreš več popravljati ocen. Žana Poličar Ne vem, če je kaj bolje, kot je bilo prej. To bomo šele videli. Učitelj Milan Perne Anketirala Sandra Roblek, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Za šolo v begunskem centru Tudi v osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih smo se vključili v humanitarno akcijo občinskega odbora Rdečega križa Škofja Loka. Zbirali smo šolske potrebščine in učne pripomočke za šolo v begunskem centru. Odziv učencev na akcijo je bil presenetljiv, kar prav gotovo kaže na našo zavest. Ni nam vseeno, kako se godi vrstnikom, ki so se pred grozotami vojne zatekli v našo občino. Učenci smo zbrali veliko zvezkov, različnih pisal, radirk, torb in drugih pripomočkov. "Tja smo se odpravili tudi zato, da spoznamo, kako živijo begunci. Ogledali smo si tudi učilnico, kjer se učijo in jim tam izročili potrebščine." Bojana Zupane, 7. c "Imajo večje in manjše sobe. V večjih jih je celo od 20 do 25. Proti koncu smo videli razne izdelke, ki so jih naredili begunci. Bilo je veliko lepih reči." Lidija Pratljačič, 7. c "Moji vtisi z obiska v centru so dobri. S stvarmi, kot so obleka, hrana, so dobro preskrbljeni." Monika Bernard, 8. a "Še bolje bi morali zapolniti prosti čas, drugače pa je vse v redu." Janja Bevc, 8. a "Videli smo, kako starejše ženske pletejo in kvačkajo. J majo tudi poseben prostor, v katerem razstavljajo svoje izdelke in jih tudi prodajajo." Monika Pungart Vtise zbral mentor Krožka RK Damjan Slabe Ta pomoč bo učencem-begun-cem, po besedah njihove ravnateljice, še kako prav prišla. Predstavniki razredov, člani krožka Rdečega križa, smo v spremstvu ravnatelja in učiteljic 11. novembra obiskali zbirni center ter izročili zbrano pomoč šoli v centru. Rodila se je tudi ideja, da nam vrnejo obisk. Upamo, da jo bomo lahko s skupnimi prizadevanji tudi uresničili. Člani krožka smo se o življenju v begunskem centru na enem naslednjih naših srečanj še posebej pogovarjali in zapisali nekaj vtisov. Iznajdljivi Martin Učiteljica je pregledala domačo nalogo. Martin je ni imel. Učiteljica: Zakaj je nisi napisal? Martin: Majil sem koruzo. Učiteljica: Pa si jo moral tako dolgo majiti, da ti je zmanjkalo časa za nalogo? Martin: Ne, saj bi mi je ne bilo treba, pa sem jo majil zato, da mi ni bilo treba napisati naloge. Vsi smo se zasmejali. Rušanka Rozinger, 2. c r. OŠ Ivana Tavčarja Cerenja vas Promet Prvič sem šla sama čez cesto v prvem razredu. S sabo nosim rumeno rutico in kresničko, da sem varna na cesti. Dobro vem, da ne smem iti čez cesto, kadar gori rdeča luč. Na cesti se ne smem igrati z igračami. Cesta ni igrišče. Vse znake že dobro poznam. Nina Brulc, 1. č r. OŠ Matije Čopa Kranj Pojdimo v kino V soboto ob pol štirih popoldne in v nedeljo ob desetih dopoldne bodo v kranjskem kinu Center zavrteli Disnevjevo risanko Peter Pan. Pripoveduje o pravljičnem Petru Panu, ki nikoli ni hotel odrasti. Peter je odpeljal Wendy, Michae-la in Johna Darlinga v Neznano deželo, kjer se bojujejo proti kapetanu Hooku in njegovim piratom. Risanka je precej bolj simpatična od igranega filma Kapitan Kljuka. Po Kranju bo na ogled tudi v kinu Železar na Jesenicah, v Tržiču in na Duplici. Vabimo vas, da si film ogledate, objavljamo pa tudi kuponček, s katerim bo- ste imeli pri blagajnah vseh omenjenih štirih kino dvoran 50 tolarjev popusta. K U P O N -----xš-- Zverinska grapa V letošnjem šolskem letu smo pouk slovenske književnosti začeli s poglavjem o slovenski slovstveni folklori. Učiteljica nam je tudi povedala, da za zbirko Glasovi, ki izhaja pri Kmečkem glasu in naj bi zajela povedke s celotnega slovenskega ozemlja, pripravlja gradivo s škofjeloškega konca. Seveda je še nas učence prosila za sodelovanje. Od sorodnikov in znancev naj bi poskušali izvedeti za povedke ali vsaj razlage krajevnih in ledinskih imen, ki doslej še niso bile zapisane oziroma objavljene; tako bi jih pomagali iztrgati pozabi. Ko sem se o tem pogovarjala s svojimi starši, mi je mamica povedala, da je njena sodelavka, preden si je ustvarila družino in zgradila nov dom, s svojimi starši živela v Zverinski gra- Z Domelom v Železnike pi. Pri njih se je po domače reklo Pr'Jazbec, pri ostalih dveh domačijah pa Pr'Medved in Pr'Lesičnk. Uradno se ta kraj imenuje Lom nad Volčo in spada k Poljanam v Poljanski dolini. Sta pa v bližini še dve kmetiji, ki sta domači imeni dobili po živalih: Pr'Zejc v Delnicah in Pr'Petelin v Gorenjem Brdu. Zajec in petelin se pač bojita zverin, zato sta ušla iz grape, razlagajo ljudje. Danes se Zverinska grapa prazni. Jazbečeva mama se je preselila s hčerko, Medvedova mama živi v hiši sama, tudi Pr'Lesičnk živita le mama in sin. Se pa Medvedov zet piše Volčjak in če se bo hčerka nekoč odločila in z družino vrnila, bo v grapi spet "zverina". Tanja Laznik, 7. e r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka TANJA LAZNIK VSAK G0RENJC TA PRAV BO V L0N TOLARJE DJAV HRANILNICA LON Hranilnica LON d.d. Kranj je v mesecu varčevanja - oktobru razpisala nagradni natečaj za prispevke na teme iz varčevanja in hranilništva in sicer: 1. Hranilništvo na Gorenjskem po letu 1900, 2. Varčevanje v Hranilnici LON d.d.: Tolar na tolar 3. Varčevalni slogan za hranilnico LON Strokovna komisija je ocenila prispevke, ki so prispeli na sedež Hranilnice LON d.d. do konca meseca oktobra in se soglasno odločila: Prvo nagrado za pisni prispevek z naslovom "VARČUJEM", prejme Tina Balantič iz 4. a razreda OŠ Franceta Prešerna iz Kranja. jgA^jrrr Aux An>Uj AjiMslmJj. Lom/r AoKjr Xrm+. rnJLrfKcrriAsisjr aAIlAjt vttruiv^ptL. S tem kuponom velja ogled Disneveve risanke Peter Pan v kinu Center, Železar, Tržič in Duplica 100 tolarjev. j Kino podjetje Kranj Gorenjski glas Kranj 4^/ry AsoJim. snjt>^r»t, ^mjlr JL»vdidatka LDS - Liberalno-de-, ^kratske stranke v Radovljici Golica Bled - Bohinj). MARIJA PIČULIN. ekonomistka, rojena 1949, vodja SDK v škofji Loki, kandidatka LDS - Liberalno-demokratske stranke, kandidatka na volitvah v Kranju (Planina, Stražišče, 2abnica, Orehek). ZORAN THALER, dipl politolog, rojen 1962, poslanec skupščine Republike Slovenije, namestnik ministra za zunanje zadeve, kandidat LDS - Liberalno-demokratske stranke v škofji Loki (mesto). SAŠO GOVEKAR. I95?m'rani zgodovinar, rojen rrtu ' 2aPoslen v Gorenjskem ' Lib ,U V Kran)u' kandidat LDS ke v lrlan°-clemokratske stran-Hadovljici (center). gimnazijski maturant, rojen 1962, namestnik sekretarja Skupščine občine Kranj, kandidat LDS - Liberalno-demokratske stranke v Kranju (Naklo, Br-niki, Kokra, Jezersko, Preddvor). 4. volilni okraj: DUŠA TROBEC BUČAN, Kranj, dipl. pravnica SLOVENIJA NE SME POSTATI BEGUNSKO TABORIŠČE! Begunski problem je treba rešiti tako, da se s sodelovanjem mednarodnih organizacij v Bosni oblikujejo varna območja, kamor se begunci preselijo. Sodelovanje mednarodne skupnosti pri tem je treba po potrebi tudi izsiliti s tem, da Slovenija napove izselitev beguncev. NOČEMO POSTKOMUNIZMA V SLOVENIJI! Hočemo uveljavitev resnične demokracije v Sloveniji, s tem, da se odločno in na pošten način odpravijo vsi ostanki socialističnega režima. Le tako bo mogoče oblikovati družbo tretjega tisočletja, ki bo vsakomur omogočala iskanje osebne sreče in uspeha ob skupnem miru in blagostanju. PRISELJEVANJE MORA BITI OMEJENO! Skrbeti je treba za rast slovenskega prebivalstva in uvesti strogo omejevalno prise-litveno politiko; prizadevati si je treba za ustvarjanje možnosti za razvoj družine. UKRADENO BO TREBA VRNITI! Izvesti bo treba dosledno revizijo vseh že opravljenih privatizacij in doseči vrnitev kakršnekoli protipravne in neupravičene premoženjske koristi. PODEŽELJE NAJ NE BO ZAPOSTAVLJENO! Kmetijstvo in podeželje sta bila pomemben steber slovenstva. Nadaljnji razVoj kmetijstva mora temeljiti predvsem na družinskih kmetijah. UPOKOJENCI NISO SOCIALNI PODPIRANCI! Svoje pokojnine so zaslužili in jih tudi že vplačali v pokojninski sklad, če ga je država ukradla, naj jim ga tudi vrne. NARODN DEMOKRATI NOVIH "SLOVENSKIH" DRŽAVLJANOV JE PREVEČ! Slovensko državljanstvo morajo izgubiti tisti, ki so dvojni državljani, ki torje niso izgubili sovjega prejšnejga državljanstva in tisti, ki so bli v času osamosvojitvene vojne nelojalni. Slovenski izseljenci naj lažje pridobivajo državljanstvo. SPOSOBNE JE TREBA STIMULIRATI! Podpirati je treba razvoj turizma, podjetništva, zaposlovanje in samozaposlova-nje. Težka, energetsko potratna in okolju škodljiva industrija v Sloveniji ni dobrodošla. BREME NEPOSREDNIH DAVKOV NAJ NOSIJO PREMOŽNEJŠI! Nesprejemljivo je, da dohodnino plačujejo delavci, kmetje in upokojenci, ki imajo dohodkov komaj za svoje življenje. 5. volilni okraj: ANDREJ ŠTER, Kranj, dipl. pravnik 6. volilni okraj: FLORIJAN BULOVEC, Preddvor, dipl. inž. arhitekt. 7. volilni okraj: STANISLAV POLLAK, Tržič, dipl. ekonomist m m 8. volilni okraj: dr. ANDREJ RANT, zobozdravnik 9. volilni okraj: TONE MLAKAR, Škofja Loka, dipl. inž. arhitekt PREDSTAVLJAMO STRANKE IN KANDIDATE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Vizija države Slovenije, kot jo vidimo člani Socialdemokratske stranke Slovenije, je preprosta: Slovenija naj bo država, ki temelji na demokraciji, svobodi, pravičnosti in solidarnosti. Država torej, ki bo vsaki državljanki in vsakemu državljanu nudila enake osnove, in obenem država, kjer se bo vsakdo počutil varnega ter ga ne bo dušil strah pred jutrišnjim dnem. V preteklem obdobju je bilo storjenega resnično veliko, a delo še ni končano. Naša nova država bo ostala prazna lupina, če ne bomo zmogli strniti moči, enakomerno porazdeliti bremena, pozabiti na zamere ter spraviti gospodarstva v nov razvojni ciklus. Slednjega ne bo brez ustreznega delovanja pravne države, kar je predpogoj za aktiviranje domačega in pridobitev tujega kapitala. Kapital pa moramo usmeriti v gospodarstvo, predvsem v najšibkejšo to£ko -izgradnjo (avto) cest, hitrih železnic in času primernega telekomunikacijskega sistema. Sele z močnim gospodarstvom je možno trajno zmanjšati brezposelnost ter zgraditi kvalitetno socialno državo z zares brezplačnim šolstvom, dobrim zdravstvom in vsem drugim, kar spada zraven. Naš program je preverljiv. Našo vlogo v preteklem obdobju lahko člani Socialdemokratske stranke Slovenije pokažemo z dvignjeno glavo, saj nihče ne more zanikati ključne vloge naše stranke, dr. Pučnika in Janeza Janše v času nastajanja nove slovenske države. Odraz poštenosti in realne usmeritve SDSS je tudi dejstvo, da je bila Socialdemokratska stranka Slovenije kot edina stranka iz območja nekdanje Jugoslavije sprejeta v SI- svetovno združenje strank socialdemokratske usmeritve. Pridružite se torej tudi Vi največji svetovni družini in glasujte za preizkušen in v Evropi nadvse cenjen socialdemokratski politični program - glasujte za Socialdemokratsko stranko Slovenije. SKUPAJ BOMO ZMOGLI! NAŠI KANDIDATI ZA DRŽAVNI ZBOR DR. BOŽIDAR BRUDAR, 1. volilni okraj Jesenice Kot vaš poslanec se bom trudil za ustrezno reševanje zadolženosti in za sanacijo železarn. Pri tem morajo odločilno sodelovati domači strokovnjaki, prevzeti pa morajo tudi odgovornost za izvedbo sanacijskih programov. Zavzemam se za začasno uvedbo carin, ki naj ščitijo naše gospodarstvo, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za enakovredno vključevanje v Evropo. Jasnim programom za sanacijo celotnega gospodarstva naj sledijo tudi jasne možnosti za razvoj vseh tistih dejavnosti, ki so potrebne za zagotavljanje kvalitete življenja. DIP. INZ. BRANKO GRIMS, 2. in 3. volilni okraj Radovljica V parlamentu si bom prizadeval predvsem za učinkovitost in racionalno organiziranost države Slovenije. Za državo, ki bo sposobna postaviti temelje za uspešnejše gospodarstvo, kar je osnova za večjo socialno varnost državljanov, vključno z novimi delovnimi mesti. Za državo, ki bo sposobna dokončati gorenjsko avtocesto brez cestninske postaje na Brezjah, ter obenem izboljšati lokalne ceste in okoli večjih naselij zgraditi obvoznice. Da bo onesnaževanje okolja luksuz, ki ga bo treba plačati. Da bomo razvijali okolju prijazen, kvaliteten turizem, ki ne bo temeljil na masovnosti. Da bo država za enakopraven razvoj vseh regij, s staro industrijo preobremenjene Gorenjske pa še posebej, morala prispevati svoj delež. Za državo Slovenijo, ki se bo sposobna znebiti bremen propadle Jugoslavije. Za varno, pravno urejeno, gospodarsko stabilno in prijazno Slovenijo. ELEKTRO INZ. NIKOLAJ BEVK, 4. in 5. volilni okraj Kranj Zavzemal se bom za: - sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo omogočala učinkovitejše gospodarjenje; - programe, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta in s tem manjšo brezposelnost; - sprejem zakonodaje, ki bo v procesu lastninjenja zaposlenim omogočila čim večji lastninski delež; - boljši standard ljudi; - večjo socialno varnost. vanje različnosti, medsebojna strpnost, pravično plačilo za pošteno delo in živeti človeka vredno življenje. BOGOMIR LIČ0F, 6. volilni okraj Kranj - Zaposleni mali kmetje so vedno nosili največje breme razvoja, tako industrije kot kmetijstva, zato je treba njihov status v družbi bolj upoštevati. - Okolica mesta naj se ne industrializira - tu naj se ohranja kmečka proizvodnja, turizem, družinsko podjetništvo, servisna dejavnost in osebne storitve. - Sposobnim in marljivim ljudem privoščimo dobre plače, z vsemi močmi pa pomagajmo državljanom z majhnimi dohodki. - Vsakdo naj ima enake možnosti za življenje in delo, vsakdo naj dobi priložnost, da pokaže svoje sposobnosti. - Naše pravilo naj bo: zaupanje v človeka, spošto- IRENA SEIFERT, 7. volilni okraj Tržič Se.danjo vlado in parlament bolj zanimata delitev kot pa ustvarjanje narodnega dohodka. Previsoki davki, preveč beguncev, nove oblike dodatnega zdravstvenega zavarovanja so za državljane nova bremena. Izmišljajo pa si jih le tisti ljudje, ki jih zanima zgolj njihova eksistenca, čeprav na račun popolnega razpada družbe, pomagajte nam spremeniti to stanje in glasujte za našo stranko. DIPL. EK0N. BOJAN STARMAN, 8. in 9. volilni okraj Škofja Loka Sem človek iz gospodarstva in brez političnih ambicij. S svojim delom v Alpini sem dokazal, da znam dobro gospodariti. Na žalost pa bo v državi, ki je tako slabo in neučinkovito vodena, gospodarstvo kmalu propadlo. Zato sem se odločil za kandidiranje v Državni zbor. S svojim znanjem in izkušnjami bom pomagal, da se prejšnja trditev ne bo uresničila. V Alpini smo izgubili 80 odstotkov trga, pa nismo obupali, temveč poiskali nove-," i. Nobenega delavca nismo odpustili, v petih letih smo jih celo 450 zaposlili. Ne obljubljam nič, vendar vem, da bomo vse to, kar obljubljajo drugi, lahko uresničili, če bomo gospodarsko in ekonomsko uspe- šni. Za to pa smo sposobni in to znamo doseči. Če bi bil izvoljen za državnega poslanca, bi še naprej delal tudi v gospodarstvu. IGOR PODBREŽNlKi 10. volilni okraj Kamnik Končno je prišel čas, ko lahko svobodni in samostojni živimo bolje. Volitve morajo pokazati, da delov-nopravna zaščita in splošna socialna raven nista zadovoljivi in da smo od sedanje vlade pričakovali več posluha za naše težave. Navzočnost naše stranke v prihodnjem Državnem zboru bo zagotovila, da bodo ukrepi za zaščito zaposlenih celovitejši, vrste brezposelnih pa krajše. Naša navzočnost bo hkrati zagotovila, da se ekološka vprašanja ne bodo reševala z zapiranjem tovarn, ampak z ekonomsko in ekološko uravnoteženim razvojem našega gospodarstva. DIPL. EKON. MARIJA LONČAR, 11. volilni okraj Idrija Vračam se v domače kraje. Ne bo lahko, vendar obljubljam, da se bom z vsem znanjem, izkušnjami in srcem, ki je ostalo pri vas, zavzemala za: - nova delovna mesta, ki naj pripomorejo k temu, da bodo mladi ostajali doma; - modernizacijo ceste od Robiča pri Kobaridu prek Idrije na Kalce; - telekomunikacije in kolesarske steze; - dejansko uveljavitev žensk, katerih delo mora postati cenjeno. NAŠA KANDIDATA ZA DRŽAVNI SVEt ZVONE PREŽELI, =—===== 10. volilna enota Radovljica - Jesenice bomo zmogli pot in pravične Skupaj do: - svobodne družbe. - socialne in solidne države, - ekološko odgovornega gospodarjenja* - gospodarsko močne Slovenije, - demokratične in enakopravne družbe. PETER ČOLNAR, 9. volilna enota Kranj - Tržič - Škofja Loka Slovenci smo pred leti v parlamentu dali prednost posvečenim poklicnim politikom. Kasneje so nas prepričevali, da brez ekonomi stov ne bomo preživeli. V zadnjem parlamentu so tekmovali v domiselnosti pravniki. Smo novinarji slabši7 Nekateri nam želijo zapirati usta in trdijo, da ne bi smeli kandidirati. Razsodite na volitvah! Najlepša stvar v Ljubljani Ljubljano želim i*' pogled na avtobus, ki pc gledat ta avtobus, amPj lic na Gorenjsko. Da tO drži, zastopat prevečkrat Z*S potrjuje gneča na IJublJan- marjene interes«- pokraj" ski avtobusni postaji. V pod Triglavom Janez Žakelj, kandidat kranjskih socialistov v 5. volilnem okraju za državni zbor Le na znanju lahko temelji naš razvoj Le sta/no izobraževanje lahko prepreči zastarevanje znanja, kije edini temelj za prihodnji razvoj. Tako trdi Janez Žakelj, ki je s stalnim izobraževanjem od strugarja segel do mednarodnega tržnika. Se lahko na kratko predstavite Rojen sem 1951 v Predosljah, kjer tudi z družino v lastni hiši živim. Najprej sem se izučil za strugarja. nato ob delu končal srednjo tehnično šolo ter nato iz dela študiral za varnostnega inženirja. Leta 1978 sem diplomiral na Višji tehniški šoli. Vseskozi, torej od leta 1969 sem zaposlen v Iskri. Ves čas zaposlitve sem se izobraževal, saj sem poleg že omenjenega pridobival tudi pedagoško-andragoška znanja na Pedagoški akademiji, sodeloval v nekaj managerskih Šolah za kadrovike, lani pa sem se vpisal na postdiplomski študij v okviru Gospodarske zbornice in Ekonomsko poslovne fakultete Maribor smer mednarodno trženje ter ga letos tudi uspešno zaključil. Sedaj delam na področju nabave doma in v tujini v podjetju Iskra TEC, usposobil pa sem se tudi za presojevalca sistemov po standardih ISO 9000. Poleg rednega dela, nepretrganega izobraževanja, sem veliko delal z mladimi in v krajevni skupnosti. V zlasti prijetnem spominu mi je ostalo delo v krajevni skupnosti, kjer smo uspeli s takratno Socialistično zvezo kraja veliko narediti. Ste tudi poslanec družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine. Katera področja so vas še posebej zanimala in ali ste z doseženim zadovoljni? Najširše rečeno so me zanimali življenjski pogoji občanov Kranja ter pogoji gospodarjenja v tej občini. Predvsem sem opozarjal na pravilnost delitve proračunskega denarja in se pri tem zlasti zavzel za smotrno izrabo denarja od prodaje stanovanj. Gre za zelo velika sredstva, zato sem zagovarjal strokovno ravnanje z njimi in danes *al ugotavljam, da o tem nimamo zadovoljivih informacij. Posebej pozorno sem spremljal tudi delo sekretariata za družbene dejavnosti in zlasti šolstva znotraj tega. saj me izredno moti vedno večja neenakost otrok pri možnostih za izobraževanje. Opozarjal sem na nujnost dodatnega učenja jezikov ter računalništva ter sploh potrebne preveritve šolskih pro-9ramov, ki potrebam in razvoju Vedno ne slede. S stanjem nikakor nisem zadovoljen, ker zade-Ve niso urejene, najhuje pa je to. da je otrokom onemogočeno omenjeno dodatno izobra- ževanje, ker je potrebno tak pouk plačati. Končno bi se morali zavedati, da naravno, pa tudi drugače nismo bogata dežela in da je prav znanje lahko edina naša prednost. Kakšno je dejansko stanje najbolje priča poročilo o raziskovalnem delu, ki ga vsaj stimuliranega s strani občine praktično ni več. Verjemite, da bi odpustitev nekaterih občinskih uradnikov že veliko rešila. Kandidirate za državni zbor slovenskega parlamenta. Katerim področjem boste posvečali še posebno pozornost in skrb? Vsakemu poslancu bi morala biti prva skrb reševanje problemov svojih volivcev. Vsekakor je katastrofalno, da Kranj kot ena izmed najbolj gospodarsko razvitih občin v preteklosti v Slovenji v republiškem parlamentu ni dobil niti enega razvojnega projekta. To je kaj slabo znamenje za znanost in razvoj v občini. Skrbi me tudi materialni položaj ljudi z nizkimi plačami, nujno je namreč doseči, da tisti, ki se komaj preživljajo, ne bodo plačevali davka oz. dohodnine. Pri pobiranju davkov je naša država izredno skromna in neučinkovita, saj kar nekatere dejavnosti preprosto ne obvladuje. Če bi znali pobrati davke od določenih sektorjev oz. kategorij prebivalcev, bi lahko ta bre- ■»ctalistiriia afranka ■Imvenijc mena bolje razporedili. Ker mi je področje izobraževanja sorazmerno blizu, se bi želel angažirati tudi na tem področju, kjer žal vedno bolj zaostajamo. To pa zahteva temeljito prever-bo šolskih programov ter vnos najnovejših znanj, ki jih razvoj v svetu zahteva. Samo primer: v Slovenji nimamo nikaršni pravih podatkov o tehnologiji predelave odpadkov, kar je v svetu izredno aktualno področje. Opraviti bi bilo potrebno tudi togost univerzitetnega študija, saj bi morali organizirati predavanja po menujih. Zato spoznanje, da vsako znanje, ki se ne obnavlja, v nekaj letih zastari, bi v praksi morali uravnotežiti s sistemom izobraževalnih organizacij oz. podjetij za odrasle. Še na eno zelo aktualno vprašanje bi rad opozoril: priliv tujega kapitala je neizbežen in le od nas je odvisno, ali ga bomo znali primerno kontrolirati in omejiti na želena področja. Za tako delo pa mi bo okvir program socialistične stranke, ki ima zagotovo v teh smereh najbolje izdelan program. Janez Hafner, kandidat za državni zbor v volilnem okraju Jesenice GOSPODARSTVO NAJ BO SVOBODNO LIBERALNA STRANKA Ste poslanec v kranjski skupščini. Kako ocenjujete njeno delo in kakšne so vaše izkušnje, kako ste zastopali interese drobnega gospodarstva? Izkušnje so zelo pozitivne, čeprav je delo v skupščini težko. Počasi se bomo morali na to navaditi, saj gre za včasih težko usklajevanje različnih stališč, vemo pa, da je to najmanj slaba oblika uveljavljanja demokracije. Kljub drugačnim ocenam, mislim, da je bila skupščina dovolj učinkovita, pri čemer je treba vedeti, da je položaj v občini v veliko večji meri odvisen od izvršne oblasti, kot od skupščine, zlasti na ravni občine. Liberalna stranka je predvsem stranka individualnih gospodarstvenikov, ki so v svetu gonilna sila razvoja, smo torej gospodarska, svobodnjaška stranka. Zbrani smo ljudje, ki že zaradi svojega dela zelo dobro poznamo vse pogoje za gospodarjenje, delovanje države m nadvse grobo občutimo pomanjkljivosti pri tem. Zlasti sporno pri tem je veliko obremenjevanje gospodarstva, ki onemogoča spodobno nagrajevanje dela, pa tudi vlaganja in s tem nova delovna mesta oz. odpravljanje nezaposlenosti. Kot stranka mislim, da smo napravili maksimalno možno v zastopanju omenjenih interesov, čeprav v Kranju, kjer nismo imeli na tem področju primernega človeka, m bilo storjeno dovolj. Samo primer, da se ni uredila obrtna cona, je dovolj zgovoren. Mnogi naši pogledi so naleteli na velika nasprotovanja in ugotoviti moram, da se odnos in miselnost do tega področja še zdaleč ni dovolj spremenila. Ste kandidat za poslanca v državnem zboru republiškega parlamenta. Katere so tiste najpomembnejše točke, za katere bi se zavzemali, če bi bili izvoljeni? Rad bi poudaril dve-točki mojega in strankinega programa. Na prvo mesto bi želel postaviti skrb za ohranitev in razvoj sloveske države, da jo znamo spoštovati, ceniti in zanjo znati tudi kaj žrtvovati. Vsekakor je prvenstvena naloga izgraditi zakonodajni sistem, ki bo omogočal svobodno gospodarjenje in onemogočal vmešavanje ter siromašenje s strani države in bank. To je hkrati tudi naš socialni program: če bo gospodarstvo sposobno vlagati v razširitev proizvodnje, bo to ustvarjalo nova delovna mesta in s tem reševalo vedno težji socialni položaj. Pri tem želim poudariti, da nikomur od obrtnikov ali malih podjetnikov ni v ponos odpuščanje delavcev, saj je vendar to tudi osebni poraz, vendar se to pod prisilo razmer včasih zgodi. Zavzemal se bom seveda tudi za izgradnjo komunikacijske infrastrukture, ki je za razvoj gospodarstva izrednega pomena. To je tudi področje, kjer bi morali s tujim kapitalom napraviti največ, ta vlaganja pa bi hkrati zaposlila naše ljudi in spodbudila razvoj. Jože Smole, kandidat radovljiških socialistov za poslanca državnega zbora Poslanske obveznosti do volivcev in države 44-letni Jože Smole s Koritnega pri Bledu je kandidat radovljiških socialistov za poslanca državnega zbora v drugem volilnem okraju, ki obsega območje Bleda in Bohinja. Ko se volivci odločajo med različnimi kandidati, jih poleg strankarske pripadnosti zanimajo tudi podatki o tem, kaj je kdo po poklicu, kje živi in dela, s čim se ukvarja... "Živim na Koritnem, kot kalilec orodja sem zaposlen v leski Verigi, sicer pa imam tudi srednje veliko kmetijo, na kateri se ukvarjam predvsem z vzrejo pitancev. Ker sem doma blizu Bleda, ki je s svojimi turističnimi zmogljivostmi velik porabnik zelenjave, razmišljam, da bi se usmerili še v pridelavo vrtnin. Pred nedavnim so me izvolili tudi za predsednika kmetijsko gozdarske zadruge Bled. Sem poročen in oče dveh sinov: starejši študira matematiko, mlajši pa še obiskuje osnovno šolo. Že v otroških letih sem se vključil v gasilske vrste. Zdaj sem predsednik Občinske gasilske zveze Radovljica in član predsedstva Gasilske zveze Slovenije. Ko sem bil mlajši, sem plesal v folklorni skupini in igral na amaterskem odru v domačem kulturnem društvu. Že nekaj časa sem aktiven v krajevni skupnosti Ribno, med drugim sem bil tudi predsednik sveta KS." "Ker so društva s stoletno in daljšo tradicijo v preteklosti veliko prispevala k ohranitvi slovenstva, je naloga države, da jih ohrani in jim zagotovi boljše pogoje za delo. To še posebej velja za društva s posebnim družbenim pomenom: za gasilce, planince in gorske reševalce, jamarje, lovce, Rdeči križ..." Čeprav niste član socialistične stranke, ste se odločili, da ste njen kandidat za poslanca državnega zbora v drugem okraju. Kako to? "Odločil sem se zato. ker socialistična stranka dopušča razmišljanje z lastno glavo oz. razmišljanja ne omejuje v neke stroge strankarske okvire. Podpiram njen program, vodstvo stranke pa soglaša tudi s programom, s katerim kandidiram za mesto v državnem zboru." Za kaj se predvsem zavzemate? "Novi parlament bi moral najprej sprejeti zakon o poslancih, ki bi določil njihove obveznosti do volivcev in do države. Nesklepčnost skupščinskih zborov, kakršna je bila v tem mandatu, ni sprejemljiva. Še zlasti je težko razumeti, da na sejah ni bilo poklicnih poslancev. Sklep- čnost je namreč prvi pogoj za dobro delo parlamenta in za to, da dobimo zakone, ki bi jih sicer morali že v tem mandatu. Zdi se mi tudi potrebno, da bi novoizvoljeni poslanci imeli vsak teden ali vsaj vsaka dva tedna "poslanski dan", vsak mesec pa "poslanski večer", na katerem bi volivcem poročali o delu v parlamentu ter sprejemali njihove pobude." V programu dajete velik poudarek turizmu ter povezovanju turizma s kmetijstvom. "Turizem je dejavnost, ki nam lahko z razmeroma majhnimi vlaganji najhitreje omogoči izhod iz sedanjih težav in nam omogoči gospodarski razcvet. Tujci hvalijo našo lepo neokrnjeno naravo, usklajeno poseljenost krajine, prijazne ljudi in bogata kulturna izročila. Prav to pa so pogoji, ki nam omogočajo razcvet turizma, kakršnega poznajo v Avstriji in v Švici. Velikih hotelov na Bledu in v Bohinju imamo že dovolj, zdaj naj bi z manjšimi družinskimi hoteli iri penzioni, ki ne bi kvarili podobe krajev, turistično ponudbo prenesli na podeželje." Ste delavec in kmet, zato verjetno razmišljate tudi o tem, kaj s kmetijstvom, kako povezovati kmetijstvo in turizem... "Turizem in kmetijstvo se morata dopolnjevati. Na Gorenjskem, kjer prevladujejo težke pridelovalne razmere, ne bi smeli gledati samo na litre in kilograme, ampak tudi na to, da bi hribovska pokrajina ostala negovana in poseljena. Planinske pašnike, ki so bili nekdaj skupna last kmetov, pa so bile kasneje podržavljeni, bi morali vrniti nekdanjim lastnikom. Prepričan sem, da bi z njimi bolje gospodarili kot država in da bi jih znali ob kmetijski rabi vključiti tudi v turistično ponudbo. "Sedanja lokalna samoprava ni sprejemljiva, zato jo je treba čimprej spremeniti in jo približati krajevnim potrebam. O razvoju kraja, njegovi prostorski in komunalni ureditvi ter o drugih osnovnih vprašanjih lahko odločajo le ljudje, ki tam živijo, ne pa tudi drugi. Primer napačne politike, ko se je o kraju odločalo zunaj njega, je Bohinj, o katerem je več besede imela Ljubljana kot domače prebivalstvo. Tudi za zakon o Triglavskem narodnem parku velja, da premalo upošteva interese ljudi v parku." Ko bi bolje izrabili visokogorske pašnike, bi "sprostili" obdelovalno zemljo v ravnini in povečali tudi možnosti za pridelovanje povrtnin, kar je za kmetije v turističnih krajih oz. v njihovi okolici pomembna razvojna perspektiva. Samo kmetijstvo je premalo donosno, zato kmetije lahko prihodnost iščejo le v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi." Ker razprave o blejski obvoznici, trasi avtomobilske ceste in o čistilni napravi še niso končane, bi bilo zanimivo slišati vaše mnenje. "Radovljiška občina vse te objekte potrebuje, vendar naj jih zgradi tako, da bo čimmanj prizadela naravo in ljudi. Kje naj poteka obvoznica mimo Bleda -na severu, jugu ali kar v predoru, in kje odsek avtomobilske ceste, mora odločiti stroka. Kar zadeva kanalizacijo, ni sprejem Ijivo, da blejske odplake tečejo naravnost v Savo Bohinjko. Če je bil denar za kanale, bi moral biti tudi za čistilno napravo." miklavž, prinesi mi... Dragi Miklavž! Pri nas dobiš sadne, čokoladne, schwarzwaldske, sahar, skutine in somiojške torte, sadne kupe, sladoled Sammontana, frapeje, palačinke Darka... Za očka in mamico pa več vrst cocktaiiov, sorbete, vrhunaska vina znanih zasebnih proizvajalcev... Znani smo po evropski in vegetarijanski kuhinji s solatnim bifejem! CAFE RESTAURANT Cankarjeva 1, Kranj CREA - DECOR, d.o.o. • BOŽIČNI IN NOVOLETNI OKRASKI in DARILA • SVILENO CVETJE IN DREVESA • MODNI NAKIT Največja izbira in najnižje cene na Gorenjskem! Obiščite nas v kinu »Stor- žič« Prisrčno vabljeni! otpoci/ kftum Velika izbira LEGO KOCK za vse starosti Avtomobilčki BBURAGO različnih velikosti • FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN • PONUDBA NOVOLETNEGA PROGRAMA - ROKOVNIKI IN STENSKI KOLEDARJI • KOMPLETNI PROGRAM PISAL »PILOT« Pri nakupu nad 4.000 SIT lahko plačate na dva čeka! Gregorčičeva 8 (za Globusom), 64000 Kranj - tel.: 064/213-162 Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. ZIDK TRGOVINA Tavčarjeva 29, Kranj, TEL: 211-340 Ze veste, KJE in KDAJ bodo Miklavž, Božiček in dedek Mraz nakupovali igrače? V Merkurjevi prodajalni GLOBUS so se decembra dobro oskrbeli s pestro izbiro igrač iz uvoza. Punčke Barby, Steffi in Jenny, LEGO kocke, puzzle, avtomobilčki Majorette, Tamiya, Siku in še mnogo drugih igrač. Za otroke do 16. leta imamo veliko izbiro lahke konfekcije... majice, hlačke, trenirke, bunde, kape, šale, rokavice... Poleg tega pa tudi kvalitetno metrsko blago! Miklavž, obišči nas! izberit MERCA TOR - IZBIRA zbir0 KRANJ Trgovsko podjetje, d o. o. KRANJ SUPER PONUDBA NAJRAZLIČNEJŠIH IGRAČ ZA MIKLAVŽA IN NOVO LETO! • V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI V HRASTJU • DISKONTU OB ŽELEZNIŠKI POSTAJI ter v • TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM V HRASTJU z^jcek_ KRANJ, TRG RIVOLI - Janka Puclja 7, tel. 325-103 ODPRTO: od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Vse za otroka do 14 let Igrače, oblačila, kozmetika, vozički (tudi za dvojčke), stajice, otroški avtosedeži, previjalne mize,... ortopedska obutev Petejan,... MIKLAVŽ! PRI NAS DOBIŠ NAJLEPŠE IN NAJUGODNEJE! di o&ei Ua Vera Maistrov trg 7. 64000 KRANJ NAD MESNICO MERCATORJA v I. nadstropju # CELOTNI CHICO PROGRAM 0 IGRAČE - uvožene Lego, Barbike # KOZMETIKA - ženska, otroška in moška ... SKRATKA DARILA ZA VSE STAROSTI. CENE SO UGODNE, izbira pa več kot pestra Obiščite nas, ne bo vam žal! otroška trgovina TTC BLED Obiščite nas, kajti Miklavž vam pripravlja presenečenje Za program WALT DISNEY 2-14 let vam ponujamo 10 °/o popust. Iz koša pa vam bo Miklavž stresel tudi kape, rokavice, žabe, nogavice in cel kup majhnih, pa tako toplih stvari! Obiščite našega Miklavža. Prodaja na 2 ali 3 čeke! BONBONIERA - ZRNO Li kozar jeva 13 Kranj - Primskovo VELIKA IZBIRA bonbonov, čokolad, darilnih zavitkov, bonbonier in domačih keksov Ugodne cene kave BAR Droga Portorož in Whiskyja OLD GUARDIAN 741 SIT Darilne steklenice LORENZI Trebnje * Sprejemamo naročila za darilne zavitke in parkeljne iz domače pekarne. Obiščite nas na Miklavževih nakupih na Gorenjskem sejmu od 28.11. do 4.12. SITOTISK CEHNER obvešča cenjene kupce, da ima svojo prodajalno šlK v Šenčurju, Pipanova 22, odprto vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Hkrati vas obveščamo, da smo včeraj odprli novo prodajalno ŠlK v Škofji Loki, Mestni trg 33, ki je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. V prodajalnah vam nudimo lepe izdelke iz porcelana, stekla, keramike in druge predmete, primerne za darila in vsakdanjo rabo po izredno ugodnih cenah. Darila tudi dekoriramo! Pridite in se prepričajte! Verižice, zapestnice, uhane ali prstane iz zlata ali srebra Zlatarna GOLDIE Cankarjeva - Radovljica hk. mru. Trgovina SONČEK, Cankarjeva 7, Kranj MIKLAVŽ! Čaka te največji izbor glasbenih kaset, pravljic, glasbenih CD in LP plošč! Pri nas prodajamo glasbo drugače SALON VOZIL CIMOS CITROEN vas vabi na sejem MIKLAVŽEVI NAKUPI od 28.11.do4.12 BOUTICjUE SPODNJEGA PERILA mm DAJE V SVOJIH PRODAJALNAH REGINČEVA 6, KRANJ LANGO HIŠA-KINO STORŽIČ, KRANJ CANKARJEVA 68 a, RADOVLJICA MIKLAVŽEV POPUST Trudimo se, da vam vstopa v prodajalne Romana ne bo žal. SPOROČAM« Vse vrste Citroenovih vozil so v Merkurjevem Salonu vozil v teh dneh po še posebno ugodnih cenah. TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 MIKLAVŽ! Čaka te velika izbira igrač m oBarbic ,n tomy m« t avtomobilčki BBURAGO in MAJORETTE In ČOKOLADE Milka, Cadburv's, Sprengel, Alpia in seveda tudi bonbonov La giulia in Cadburv's PO ŽELJI DARILA TUDI ARANŽIRAMO! Delovni čas: 9. - 12., 15- 19., sobota 8.-12. ure. tel.:324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO ne d. o. o. Preddvor 62 64205 PREDDVOR Vas vabi na 3. MIKLAVŽEV SEJEM, ki bo od 2. decembra do 5. decembra 1992 v trgovini Vencelj in sicer vsak dan od 16. do 20. ure in v soboto od 8. do 20. ure. Obiskal nas bo tudi sveti Miklavž! V firmi Vencelj smo Vam pripravili veliko blaga po ugodnih cenah, pri večjih nakupih pa z odlogom plačila. Tudi letos bo sveti Miklavž naše stalne stranke nagradil, zato ne zamudite! icoknu/ Kranj - Veleblagovnica Globus vam nudi * na svojih oddelkih obilo možnosti za nakup Primernih daril za vaše najmlajše družinske člane Kranj, Veleblagovnica GLOBUS na Miklavževem sejmu na Gorenjskem sejmu od 28.11. do 4.12.1992 PRODAJA igrače in otroško konfekcijo 10 % SEJEMSKI POPUST Možnost nakupa na 2 osebna čka. «9 A GORENJSKI GLAS + 16. STRAN PREDVOLILNE ODPRTE STRANI Torek, 1. decembra 1992 P R o E D D V p O L 1 R L T s T R A N N MARJAN CLPERLE, rojen leta 1943, iz Preddvora, podjetnik -elektrikar, kandidat za državni zbor v I. volilni enoti, 8. okraj GOSPODARSTVO JE PREOBREMENJENO "Predvsem moram ugotoviti, da vsa naša prizadevanja za razvoj podjetništva in obrti niso rodila veliko sadov zaradi sistema, ki je vladal. Kot predsednik Obrtne zbornice Kranj to dobro vem. Prav tako v naši državi še niso spoštovane človekove pravice, zato pa tudi še ni prave demokracije. Za kaj se boste zavzemali, če boste izvoljeni v državni zbor? Kakšen je vaš volilni program? "Najprej za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter za demokracijo. Razen tega pa se kaže ogromno dela in nalog v gospodarstvu. Njegove hibe podjetniki najbolj občutimo. Gospodarstvo je nasplošno preveč obremenjeno zaradi drage države, zato gospodarstvo, z njim pa tudi obrt in podjetništvo, ne more na boljše. Sedaj, ko smo se odcepili, se šele kaže, v kolikšni meri smo bili gospodarsko in poslovno vezani na južni trg. Da je bilo tako, ni bilo krivo gospodarstvo, ampak predvsem politika. Zato je nepravilno, da nas država še naprej odira z velikimi dajatvami in banke z visokimi obrestmi. Že zaradi izgube teh trgov in denarja je to dodatna velika škoda, ker pa se te vrzeli ne da nadomestiti preko noči, so naše zahteve po pomoči še bolj upravičene. Nam podjetnikom in obrtnikom in vsem gospodarstvenikom, ki razumno razmišljajo, je jasno, da moramo dobiti trg drugje. Sami smo pri- pravljeni v to vložiti vse napore in znanje, saj smo si morali tudi doslej predvsem sami pomagati, vendar gre v tem primeru za trge, ki zahtevajo tako potrebne količine kot visoko kakovost blaga. Sami tega ne zmoremo, zato1 se bom kot poslanec zavzemal, da država pomaga s subvencijami ali ugodnimi krediti pri naložbah v modernizacijo proizvodnje in za nakup opreme. Nekateri sicer govonjo tako ali drugače, vendar je to za nas tudi edini način za zmanjševanje nezaposlenosti, to pa je prvenstveni državni interes. Za to sem pripravljen zastaviti vse svoje moči in znanje." LIBERALNA STRANKA FRANC ČEBULJ, rojen 21. avgusta 1952, zaposlen pri Petrolu v Kranju, kandidat za Državni zbor v 1. volilni enoti v 6. volilnem okraju SEM PROTI NAČRTOVANI CENTRALIZACIJI "Zakaj sem se odločil za Liberalno stranko. Sem že enkrat poudaril, da ostajam zvest svojim volil-cem v krajevni skupnosti Veleso-vo, kjer sem tudi predsednik sveta krajevne skupnosti. Ob tem pa naj še poudarim, da me je k odločitvi za članstvo v stranici vodila tudi ugotovitev, da je liberalizem prihodnost Evrope. Moje stališče je tudi, da ni nujno, da je član stranke lahko samo obrtnik. Mislim, da prav z mojim prihodom stranka v Kranju dobiva prave somišljenike liberazliz-ma, pravo identiteto, saj so zdaj v njej pretežno obrtniki. Sicer pa kot kandidat na volitvah tudi opažam, da se med kandidati pojavljajo spet na prvih mestih pretežno stara imena, ki jih predlagajo različne stranke. To pa lahko pomeni le, da bomo z že "razvpitimi" kandidati, če bodo izvoljeni, spet imeli parlament in parlamentarno krizo, kot jo imamo zdaj v državi." Kakšna pa je potem vaša opredelitev za delo in naloge, če boste izvoljeni? "Kot predsednik krajevne skupnosti izhajam iz podeželja in ze doslej sem se zavzemal za razvito infrastrukturo na podeželju, za tunzrem, kulturo, šport, za čisto okolje... Za to se bom še naprej, t za male družinske kmetije, za pogoje (vendar ne s subvencijami) za kmečki turizem, da se kmetom ne bo treba potrjevati in vzdrževati svojega statusa na ta način, kot ga moram tudi sam, da sem ob kmetiji še redno zaposlen. Območje, kjer kandidiram, ima predvsem realne možnosti na turističnem področju. Bolj določno pa bo treba v državi opredeliti tudi malo gospodarstvo in ga pravilno usmerjati, saj vidimo, kaj imamo na primer danes v kranjski občini od nekdanjih velikih industrijskih gigantov - veli ko ljudi je brez dela. Sicer pa je danes gospodarstvo pri nas pre- več obremenjeno; najbolj v primerjavi z Evropo. Razbremenitev mu bo dala zagon, povečala kupno moč, razvoj, delo in možnost za ostale družbene in društvene dejavnosti. Kar pa zadeva lokalno samoupravo in razvoj (turizma...) na podeželju, je sedanje načrtovanje v zakonodaji o lokalni samoupravi preveč centralistično. Preveč je poudarjeno odločanje samo v Ljubljani. Zato bom proti takšnemu zakonu. Sem za zakon, ki bo krajevnim skupnostim dal več pristojnosti pri odločanju; tako pri denarju kot na razvojnem področju. In nenazadnje, če bom izvoljen, bom sprožil postopek za razveljavitev zakona o "privilegijih" poslancev; čemur je Liberalna stranka v parlamentu že doslej nasprotovala. Kar pa zadeva na primer zunanjo politiko, mislim, da mora biti Slovenija nevtralna; tako, kot je Švica in na vseh mejah naj bodo dobri odnosi." Kaj pričakujete od volitev oziroma volivcev na volitvah? "Pričakujem, in svetujem jim, da na volitvah na volilnem listku obkrožijo številko 8, pod katero kandidiram." STANKO KERN, rojen leta 1941, iz Kranja, inženir, gospodarstvenik, kandidat za državni zbor v I. volilni enoti, 4. okraj FUNKCIONARJI NAJ BODO ODGOVORNI ZA SVOJA DEJANJA Katerih napak si država Slovenija po bližnjih volitvah ne bi smela privoščiti? "Podcenjevanja gospodarstva. Politika je bila vedno v prednosti, gospodarstvo pa je bilo zapostavljeno. Premalo je bilo trženja in preveč je bilo vse diktirano. Sloj pametnih in ambicioznih ljudi se sploh ni mogel uveljaviti. Tudi sedanja vlada je preveč politična, v gospodarstvo pa se premalo poglablja. Do naroda je bilo premalo spoštovanja, premalo je bilo spoštovanja človečanskih pravic in svoboščin, zato je moj cilj pravna in demokratična država Slovenija." Za kaj se boste zavzemali, če boste izvoljeni v državni zbor? "Moje programske točke so naslednje: vsi funkcionarji z ministri vred morajo biti odgovorni pred parlamentom in javnostjo in morajo za napake tudi odgovarjati; družbena oziroam državna lastnina, sedaj sicer nikogaršnja, naj se pravično razdeli med Slovence; domači kapital mora imeti prednost, tuji kapital pa kaže postopoma spuščati v državo in še to samo v določene panoge; naravno bogastvo naj bo javna last, vendar se mora natančno vedeti, kdo z njo gospodari in kako, skratka, biti mora javno nadzorovano; obremenitve občanov se morajo zmanjšati, saj je država preveč lačna denarja in ljudem dobesedno krade iz žepa; nove obdavčitve moramo uvajati postopoma in ne prek noči, nižje obremenitve gospodarstva bi pospešile zaposlovanje, potem pa bi lahko uvajali evropske davčne standarde; monopole bank in drugih podobnih organizacij je treba razbiti; ker je država preveč centralizirana in je preveč komande v Ljubljani, je nujno treba dati več besede in denarja občinam." In kaj bi storili v Kranju? "Ker je gospodarsko oropan, ga je treba dvigniti. Šolstvu je treba dati večjo veljavo, prav tako pa tudi kulturi in športu. Mlade moramo dobro izučiti in izobraziti, da bodo koristni v gospodarstvu. Popravil bi nevarna križišča na cesti proti Brniku in Cesto Staneta Žagarja ter zgradil cesto od Britofa proti Jezerskemu, razen tega pa bi si prizadeval za gradnjo industrijske in obrtne cone, katere gradnja je padla v vodo." PETER SMUK iz Retenj pri Tržiču, star 52 let, diplomirani inženir strojništva, župan Tržiča in podjetnik, ustanovni član Liberalne stranke, kandidat za državni zbor v I. enoti, 7. okraj OSNOVA JE FINANČNA DISCIPLINA Pogosto poudarjate, da je pretekla prevelika odvisnost od jugoslovanskega trga vzrok sedanjih gospodarskih težav. "Celotno gospodarstvo je bilo v preteklosti preveč usmerjeno na Balkan. Zaradi položaja v industriji in zaradi tega, ker so bili mnogi naši direktorji še po začetku demokratičnega razvoja v Sloveniji prepričani, da bo ta jugoslovanski trg ostal, so nekatere srbske firme še lani naročale velike količine blaga, ti direktorji pa so naročila sprejemali, čeprav je bilo že možno sklepati, da to blago ne bo plačano, so posledice se hujše. Predolgo smo živeli v tem, da smo bili veseli le naročil, premalo pa smo razmišljali o plačilu. Ta trg je bil tudi manj zahteven od tega, ki nam je ostal. Pa tudi določeni politiki so še dolgo nihali med trenutnimi koristmi jugoslovanskega trga in dolgoročnimi slabimi obeti, če se bomo predolgo vezali na jugoslovanski trg, pozabljali pa na evropskega. Posamezne gospodarstvenike smo opozarjali, naj razmišljajo o pravočasnem umiku njihove imovine z jugoslovanskega trga, vendar niso bili sposobni dojeti, v katero smer se politika razvija. Tu od naše volje ni bilo veliko odvisno. Liberalci ne mislimo, da se je treba tega trga braniti. Treba jo le objektivno zaznati razmere in se jim prilagoditi. Smo zainteresirani za ta trg, vendar ob pogoju, da bo ta trg sposoben naše izdelke plačevati. Žal nas niso dovolj poslušali in bolj gledali zunanje učinke našega delovanja, ne pa vsebine. Umik Slovenije iz Jugoslavije je naša samoobramba in to ni kaprica ali zaplankanost, ampak pragmatično reagiranje na tisto, kar se je pripravljalo in se sedaj uresničuje." Kaj boste zagovarjali v parlamentu? "Precejšen del leve politike in tiste, ki se razglaša za sredinsko, še vedno razmišlja po jugoslo- vansko. Tu prednjači predvsem LDS, ki je kazala in kaže svojo projugoslovansko usmerjenost. Korenine tega so v bivši komunistični internacionali, iz katere izhajajo sedanje leve stranke, in tega razmišljanja se ne morejo otresti. Kljub težavam v Rusiji leva internacionala v bistvu še vedno deluje tako v Vzhodni kot Zahodni Evropi. Zavzemali se bomo za pragmatične cilje in interese Slovenije. S tem ne mislimo zapirati kakršnegakoli sodelovanja, vendar bo pri tem vodilo korist Slovenije in Slovencev, medtem ko razmišljanje levih strank še vedno temelji v drugih okoljih in jim interes Slovenije ni prvi. Tako so se pač naučili med delovanjem v Beogradu. Za nas so bila vedno bistvena trenutna odrekanja odrekanja v prid dolgoročne samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ste gospodarsko usmerjena stranka, saj so v njej v večini obrtniki in podjetniki. Kaj moramo spremeniti v gospodarstvu? "Jedro ustanovnih članov so obrtniki in podjetniki, vendar je stranka odprta za članstvo in cehovska. Mi imamo vedno več članov ekonomistov, juristov, delavcev in ljudi vseh vrst izobrazbe. Smo pa gospodarsko usmerjena stranka. Žal ugotavljamo, da je bilo za obrtnike najboljše ta- krat, ko se je o obrti najmanj govorijo. Takrat so se obrtniki na]' bolj svobodno razvijali in delovali. Velika ovira je vprašanje prav; nega reda. Napak je razmišlja0, naj država garantira plačilo do-bavljenega blaga. To je neke vrste DUR. Tega roka država n« more garantirati, saj gre za odno5 med dvema partnerjema in sam" ta dva lahko to medsebojno utf-jata. Seveda pa je treba nesp? štovanje teh pogodb sankciofl)' rati in neplačnik ali nereden p'3' čnik bo temeljito premislil ali b° še naročal blago ali ne. Seved* pa mora dobavitelj vedeti, s ko* posluje, ali je kupec sposob^ plačila ali ne. Ne more država f vse garantirati, da bodo izpolni* vali svoje obveznosti." Zanimivo, da problema ^ šokih obremenitev in dav' kov ne postavljate na p^c mesto. "Tudi to ie problem. Mislim M da naj z denarjem razpolaga t^; ki ga ustvarja, ne pa tisti, lici z d* narjem nima nič skupnega. tika naj ustvarja pogoje za ^ lažje delovanje gospodarst*? eden od pogojev pa je, da po» ka oziroma država dela te uslujr čim ceneje. Država naj bo ^ cenejša, čim več denarja pa K ostane tistim, ki ga ustvarjajo . oni bodo sami najbolje vedf? kam bodo denar naložili. To *^ do vprašanja, ki jih bom nače' parlamentu. V Tržiču imanio * daj, ko je davkarijo prevzelo nančno ministrstvo, tri zaposl6 več, prostore pa so najeli v w bolj eminentni tržiški hiši. Za^ no ne vem, vendar to plača m va in posredno mi. To že f čno ne deluje dobro. Kaže, da. institucijo, ki pride pod drž* okvir, ni problem stroškov, *L šen problem pa je dobiti kald*, tolarje za občino. Je pa žalost da je naša vlada najela turje ^ kovnjake, da so ji povedali-.j smo glede davčnih obremeflo v evropskem vrhu. To mi t0 Si go vemo in čutimo Za sodo^j državo morajo biti vsi seg# cenejši, ne pa samo en del PREDVOLILNE ODPRTE STRANI Dr. Nace Potočnik (kandidat v 2. volilnem okraju) "UPAM, DA VOLIVCEV ZGODOVINSKI SPOMIN ŠE NI ZAPUSTIL!" "Rodil sem se 31. julija 1949 v Ljubljani, kjer sem preživel svoja dijaška in študentska leta. Po diplomi sem kot pastoralni delavec spoznaval tegobe in stiske ljudi na Vrhniki in v Stari Loki. Leta 1978 sem odšel v Rim in po petih letih doktoriral. Po vrnitvi v Slovenijo sem služboval na Bledu, kjer sem srečal svojo ženo Majdo. Tu sva si ustvarila dom in podarila življenje hčerkicama Ireni in Alenki. Za gospodarsko ureditev samostojne Slovenije sem se najprej prizadeval kot sekretar Slovenske zbornice obrti in podjetništva, nato pa v službi namestnika ministra za drobno gospodarstvo. Volilno geslo Liberalne stranke in tudi moje osebno načelo je: "Za pošteno demokracijo!" To je še posebej pomembno v predvolilnem času, ko vse stranke obljubljajo demokracijo. Pri tem so še posebej glasne stranke t.i. levice. Upam, da volivcev rti zapustil zgodovinski spomin in da še vedno vedo, kdo je sestavljal ljudsko oblast, ki je bila več kot štiri desetletja le krinka za različne totalitarizme, za obsojanje nedolžnih, za preganja- 3'e in pobijanje ljudi... Drugi ra-og, da zagovarjam geslo "Za pošteno demokracijo!", je v tem, da demokracija ne more biti programirana in vodena, ampak Je lahko le izraz volje ljudstva. Tudi glas preprostih ljudi se mora slišati v parlamentu! e Moti me, da nekatere stranke t.i. levice uporabljajo za svoja volilna gesla celo svetopisemske misli in izreke. Povojne oblasti so rade ponavljale besede sv. Pavla "kdor ne dela, naj ne je", a vendar so prav te oblasti jemale cerkvi, kristjanom in katoličanom temeljne pravice in svoboščine. Se zgodovina ponavlja? Tudi zdaj Poskušajo nekatere stranke z zlo- rabo svetega pisma prevarati kristjane in jih pridobiti za svoje ideje in obljube. Gospodarske razmere v državi so res slabe, vendar naj volivci ne pozabijo, kdo je obljubljal raj na zemlji, a nas nazadnje pripeljal na prag pekla. Zavzemanje levih strank za tržno gospodar- stvo je le fraza in prevara, ki naj bi tistim, ki so nas štiri desetletja vodili, omogočila, da bi še naprej ostali privilegiran razred. To se mora nehati. Kot kandidat Liberalne stranke se zavzemam tudi za socialno državo, ki naj temelji na obvezni in prostovoljni solidarnosti med ljudmi. Tisti, ki lahko delajo, naj pomagajo invalidom, resnično bolnim in vsem, ki iz objektivnih razlogov ne morejo delati, ne pa tudi lenuhom. Kar zadeva našo zunanjo politiko, se zavzemam za gospodarsko neodvisno Slovenijo, za enakopravne odnose z vsemi sosedami, za nikakršno popuščanje pri ozemeljskih zahtevah Hrvaške, za odprtost v svet, za obrambo Slovenije pred raznimi konfederacijami, asociacijami ali balkanskimi navezami. Govorjenje, da hočemo v Evropo, je smešno. V Evropi smo že, vendar nam prejšnji režim ni dovolil, da bi v njej polno zaživeli." LIBERALNA STRANKA MILAN FRELIH, rojen 15. septembra 1954, avtomehanik - inženir strojništva, kandidat za državni zbor v 1. volilni enoti v 9. volilnem okraju DOSLEJ VSE POBUDE IN UGOTOVITVE PRAVILNE Opredelili ste se za Liberalko stranko. Zakaj? "Delam in živim v Žireh, kandidatu pa v Selški in Poljanski do-Pi, Ocenjujem, da je Liberalna franka ena redkih, ki ima realne P°glede in pobude na dogajanje ^razvoj. Njena značilnost je: od-pita in pokončna drža. Vse ugotovitve in pobude članov te stran-*e so se doslej izkazale za pravil-p Po prepričanju sem kristjan H1 sem pravzaprav nihal med psčansko demokratsko stranko ^ Liberalno. Članstvo v obeh je pavzaprav podobno, vendar pa j® v Liberalni poudarek na gozdarstvu, v Krščanski demonski stranki pa ga nisem za-ttal z dovolj velikim poudarkom srvTer sem prepričan, da je gozdarstvo tisto, ki zagotavlja za-■PO vsem ostalim dejavnostim in '»'jenju, sem se odločil za Libe *mo stranko. Predvsem pa so mi opredelitve, stališča stran glede pravic, svoboščin... dostavno in jedrnato je Liberal-vs s,ranka zapisala, da upošteva kult prav'Ce' ki veljajo danes v rilrrnern svetu, pa naj gre na t mer za materinstvo, abortus... me« stranka. kjer ni prostora in za drobnjakai Kateri pa so vaši glavni cilji, za katere se boste zavzemali? "Nimam visokoletečih obljub, cilji pa so iz gospodarskega področja. Sem samostojni obrtnik in vidim ter dobro vem in občutim, kako je gospodarstvo danes obremenjeno z vsemi mogočimi dajatvami. Veliko jih ne ve na primer, da danes vsak delavec velja firmo poleg plače še enkrat toliko in še kakšnih 20 odstotkov več. Dajatve je torej treba zmanjšati. Le tako se bodo tudi osebni dohodki lahko povečali, in če bodo manjše obremenitve, se bodo povečala tudi vlaganja. Ob povečani kupni moči bo zaživel trg, ob povečanih vlaganjih pa bodo nova delovna mesta. Moje geslo je: Dajmo že enkrat zadihati tistim, ki ustvarjajo! Tisti, ki ustvarjajo, praviloma ne zapravljajo. Sicer pa se bom zavzemal za razreševanje problemov in uresničevanje interesov na območju, kjer kandidiram. Ni potrebno, da razlagam, kakšne so pri nas ceste in koliko časa se ze govori o nemogočem stanju le-teh. Lep primer zainteresiranosti sedanje oblasti zanje je cesta Logatec -Žiri. Nekaj podobnega je, kar zadeva skrb za okolje. Za obe Sori na primer večkrat slišimo, da sta med najčistejšimi rekami, pa vendar sta že polni mulja in če bo šlo tako naprej, še mi ne bomo dočakali spodobnega konca, kaj šele zanamci. Deponije odpadkov so danes na primer prave ekološke bombe. Odpadke je treba začeti ločevati in razvrščati. Še enkrat pa naj se povrnem h gospodarstvu: Če bo gospodarstvo zaživelo, bo odveč zaskrbljenost in poudarjanje za socia-lo, pomoč, za urejeno življenje vseh. To so moja in načela moje stranke. In nenazadnje je to edini način, da se približamo Evropi, pri čemer pa menim, da vanjo (v Evropo) ne kaže hiteti." Jana Debeljak (kandidatka v 3. volilnem okraju) KO JE TREBA VOLITI, ŽENSKE VOLIJO ■ MOŠKE Jana Debeljak iz Radovljice je kandidatka Liberalne stranke za poslanko državnega zbora v tretjem volilnem okraju, ki obsega območje Lesc, Radovljice, Begunj, Brezij, Mošenj in Lipniške doline. Povrnimo nasmeh na otroška usta! "Čeprav sem v Liberalni stranki šele kratek čas, sem z njenimi idejami in člani simpatizirala že dolgo. Ugajajo mi strankina pokončna drža, močno zagovarjanje slovenstva in tradicionalnih vrednot, med katere Slovenci štejemo tudi krščanski etos. Lansko štetje prebivalstva je, denimo, pokazalo, da je to vrednota, ki jo ceni in spoštuje kar 75 odstotkov Slovencev. Zakaj sem se odločila, da kandidiram za poslanko državnega zbora? Preprosto zato, ker opažam, da so ljudje vse bolj nesrečni, da nasmeh izginja tudi z otroških ust... Pripravljena sem in želim storiti vse, kar je v mojih močeh, volji in znanju, da nasmeh spet povrnemo na otroška usta. Če starši niso zadovoljni in srečni, tudi otroci niso. In če otroci nimajo srečnega otroštva, če niso deležni ljubezni in pozornosti, tudi odrasli ne morejo biti zadovoljni. To je "veriga", ki {'o je težko prekiniti, a vendar jo )o treba - v dobro otrok, odraslih in družbe! Starši so se zaradi težkih gospodarskih razmer in skromnih zaslužkov primorani pehati za osnovne dobrine in delati več, kot je normalno in za človeka dostojno, pri tem pa jim - obremenjenim s problemi preživetja - zmanjkuje časa za to, da bi se lahko s srcem in dušo posvetili otrokom. Postajajo tudi zagrenjeni, apatični, nacionalno nestrpni... To še posebej, ker opažajo, kako država v skrbi za obstoj drugih pozablja na lastne državljane. Če npvi parlament prav na tem področju, v odnosu do malega človeka, ne bo nekaj spremenil, nam tudi visoka politika in velike gospodarske teme ne bodo dosti pomagale. Ker kot ženska najprej razmišljam čustveno in šele potem razumsko, ne bi govorila o gospodarskih problemih, ki jih tudi ni mogoče reševati po nekih vnaprej pripravljenih načrtih, ampak le tako, kot jih prinaša življenje in kot jih kažejo trenutne okoliščine. Neumno je, denimo, govoriti o dvajset tisoč novih delovnih mestih, ko ne vemo niti tega, ali bo privatizacija podjetij potekala tako, kot bi bilo potrebno, ali bomo enostavno "privlekli" tuji kapital. Cilj, ki si ga zastavljam -kaj storiti, da bodo Slovenci spet zadovoljni in srečni in da bodo srečni tudi njihovi otroci - je tudi cilj, kako rešiti gospodarske probleme. Osnova za srečo in zadovoljstvo je človeka vreden in dostojen življenjski standard, ki bo tudi ženski omogočil, da si ob vsem delu v družini najde nekaj prostega časa. Prav ženska se je znašla v najtežjem položaju. Prejšnji režim je poskušal iz nje narediti samoupravljalko in jo na silo stlačiti v politiko; verjetno samo zato, da bi odpovedala kot mati in da bi namesto nje otroke vzgajala družba po svojem načrtu in na svojem nakovalu. To se kaže na prvi generaciji učencev usmerjenega izobraževanja, za katero se mi zdi, da ima premalo človeške vedrine. Mladi, žalostni in brez življenjske perspektive, iščejo uteho v alkoholu, mamilih... Novi parlament se bo moral ukvarjati tudi s tovrstnimi stiskami in tegobami, s problemi malega človeka, na katerega pozabljajo skoraj vsi veliki politiki in tudi domala vsi moški. Prav zato je nujno, da v parlament pridemo tudi ženske. Za dobrobit slovenske države "Ko sem se odločala o kandidaturi, me je begalo vprašanje, kako "Rodila sem se 27. aprila 1947 v Zgornji Bistrici na Štajerskem. V Ljubljani sem maturirala na gimnaziji, nato pa sem se preselila v Piran, kjer sem odprla obrt. Pri osemindvajsetih letah sem ob delu študirala na Višji pravni šoli v Mariboru in diplomirala dve leti kasneje. Zadnja štiri leta živim na Gorenjskem, kjer imava z možem v Tržiču optiko, ki je daleč naokrog poznana predvsem po profesionalnem odnosu do dela in do strank. Živim v Radovljici, na katero me vežejo lepi spomini iz otroških dni. Moja mati je bila namreč kmečka hči, doma pri Vogvarčku na Zgoši, kjer sem Ereživela rudi veliko počitnic. Judje me poznajo tudi z Radia Kranj, odkoder se poslušalcem oglašam vsak petek dopoldne. Tisti, ki bolj natančno spremljajo oddajo, priznavajo, da iz nje "veje" pokončna slovenska drža. Sem tudi mati dvanajstletne deklice. Nikoli nisem bila članica Zveze komunistov." močna je skušnjava, da poslanec, ki v parlamentu odloča o tem ali onem, dobi občutek, kot da o vsem vse ve. Ne bi želela, da bi me ob morebitni izvolitvi za poslanko prevzeli takšni občutki; bolj si želim to, da bi tudi potlej živela z občutkom, da sem le ena od tistih, ki poskuša delati v dobrobit slovenskega naroda. Prepričana sem, da bom znala ločiti, kaj je dobro in kaj slabo za državo, kaj so interesi celotne Slovenije in kaj le interesi posameznih lobijev." Da Slovenija ne bo Jugoslavija v malem! "Skrbi me, da iz Slovenije ne bi naredili Jugoslavije v malem. Dobili smo 160 tisoč novih državljanov, ki imajo drugačno kulturo, vero in civilizacijske navade kot Slovenci, ter okrog 100 tisoč beguncev. Čeprav nam oblasti govorijo, da so v Sloveniji le začasno, razmere na Balkanu obetajo, da bodo pri nas ostali za zmeraj in da jih bo treba socializirati in všteti v nacionalna povprečja. Gre za veliko odgovornost države, ki povrh vsega za reševanje tovrstnih problemov nima (zadosti) denarja. Zelo me ie prizadela izjava ministra za kulturo ter ministra za šolstvo in šport, češ da že iščeta stanovanja za politične azilante iz Zvezne republike Jugoslavije. Ker Miloševič ni od včeraj, ampak ga poznamo že nekaj časa, ni mogoče govoriti o azilantih, marveč le o podganah, ki bodo prve zapustile potapljajočo se ladjo. To je treba preprečiti, ne pa kasneje popravljati. In da sklenem: če bo Slovenija postala Jugoslavija v malem, potem skorajda ni bilo razloga, da smo se osamosvojili." Komunizem je zapravil prihodnost naših otrok "Nekatere javnomnenjske raziskave kažejo o precejšnjih možnostih, da se k nam še povrne komunizem. Zakaj? Zato, ker ljudje ne morejo pozabiti, kako (materialno) dobro so živeli v šestdesetih in sedemdesetih letih; pozabljajo pa, da so dobro živeli samo zato, ker je tedanji komunizem zapravljal denar prihodnjih rodov. Posojila, ki jih je najemal, bo treba vrniti; vračale pa jih bodo sedanje in prihodnje generacije - in tudi naši otroci. A čeprav bi se komunizem morebiti povrnil, to ne bi bil več komunizem šestdesetih in sedemdesetih let. To bi bil "komunizem brez denarja", "komunizem revščine", od katerega bi tudi Evropa dvignila roke." Zakaj ženske usode krojijo moški? Ženske se vedno pritožujejo, da so preslabo zastopane v parlamentu, v državnih in drugih organih in da njihovo usodo krojijo moški. Ko pa je treba voliti, ženske volijo - moške, velikokrat ne zaradi drugega kot zaradi lepih oči. Naj jih ob tem spomnim: Margaret Tatcher in Goldo Meir so izvolili konzervativni Angleži in konzervativni Židje; Slovenci, ki se imajo za napredne, pa pravijo: "Ženske za štedilnik!" In ker enako razmišljajo tudi številne ženske, volijo - moške. Ženske naj se zavedajo, da brez svojih predstavnic ne bodo mogle zahtevati, da bi drugi njihove drobne življenjske probleme razumeli in obravnavali. Kot obrtnica sem si ustvarila dokaj dober standard, zdaj pa lahko nekaj časa in energije vložim tudi v to, da naredim kaj koristnega za slovensko družbo in za prihodnje rodove." Današnja šola otrokom ni prijazna "Zavzemam se za pravico otrok, predvsem za njihovo pravico do izobrazbe. Današnja šola otrokom ni prijazna, otroci ne hodijo radi v šolo. Problem je v tem, da imajo bistri učenci preslabo šolo, manj bistri pa prezahtevno. Ker ne prvi in ne drugi niso zadovoljni, zagovarjam selektivne programe ter vse zasebne, elitne ali kakršnekoli druge šole, ki imajo dober program. Grozljivo mi je gledati učitelje, ki čakajo samo na upokojitev; generacije šolarjev pa ne dobijo znanja, ki bi ga morale in za kar slovenska država plačuje precejšnje denarje." Nacionalno občutljiva področja naj vodijo le zavedni Slovenci! "Slovenci moramo biti gospodarji v svoji hiši, hkrati pa tudi pošteni do gostov, ki živijo z nami in ki so pošteni tudi do nas. Nič nimam proti gostom, ki so lojalni državljani in dobri ljudje; tistim, ki so zašli na kriva pota, pa bi bilo treba odvzeti državljanstvo. Ker slovenstvo postaja ogroženo, bi vsaj na nacionalno občutljivih področjih, kot je tudi šolstvo, morali vodenje politike zaupati le zavednim Slovencem. Strinjam se s poslanci Liberalne stranke, ki so na nedavnem zasedanju kranjske občinske skupščine nastopili proti izvolitvi Srba za člana izvršnega sveta, odgovornega za šolstvo. To ni nacionalizem ali šovinizem, to je le nagon po samoohranitvi." KOMENTAR Pozabljeni Slovenci PREDVOLILNO BRBOTANJE PO GORENJSKI PROVINCI Industrializacija plus elektrifikacija- Bogimir Ličof, kandidat SDSS za 6. volilni okraj, 1. enota Ob evforiji vseh slovenskih medijev, ki so vrnitev bosanskih Slovencev obešali na veliki predvolilni zvon, se človeku stisnejo zobje in nastane slab občutek, če pozna dejstvo, da veliko število pravih Slovencev ni bilo deležno osnovnega človeškega odnosa. To se je zgodilo z nasilno mobiliziranimi slovenskimi fanti v nemško vojsko. Brezobzirno odvedeni rosno mladi so morali služiti eni od dveh morilskih ideologij. Njihova krije tekla in njihove kosti so pokopane od Narvika do Libije, od Rusije do Francije. Ob prihodu v Slovenijo, po končani vojni, pa jih je ne krive in nevedne, zadelo maščevanje druge morilske ideologije. Mnogi, še niti ne zavedajoč se življenja, so se znašli v taboriščih, zaporih in zaslišanjih, kamor so jih pošiljali ljudje istega naroda. Tako je sprejemala komunistična Slovenija svoje državljane. Ker sedaj tujce lepše sprejemamo, naj se tem žrtvovanim Slovencem lastna država čimprej oddolži tako, da jim prizna pravice, ki jih imajo žrtve vojne po vsem civiliziranem svetu. Slovenija naj zato takoj sprejme zakon, da se vsi mobilizirani Slovenci priznajo kot žrtve vojne in da javno obsodi ravnanje povojne oblasti do teh ljudi. Namesto da zunanji predstavniki Slovenije letajo po Aziji, naj čimprej z Nemčijo sprejmejo ustrezni sporazum, ki bo zadovoljivo uredil pravice prisilno mobiliziranim. Pri tem je treba javno povedati, kdo in zakaj je preprečeval, da bi Ministrstvo za borce in vojaške invalide urejalo skupne zadeve za vse Slovence, udeležence v vojni. Ali država Slovenija s svojimi resor ji skrbi samo za tuje državljane, pravice svojih pa jim ni mar. Naredimo že enkrat konec razlikovanju ljudi po komunističnih kriterijih. Državo Slovenijo smo pomagali ustanoviti zato, da v njej uresničujemo interese vseh državljanov in da v lastni državi odpravimo stoletne krivice, ki so jih tujci počeli nad nami. Predvolilni zbori in shodi, ki jih je utrpela Gorenjska, so bili vsebinsko, z nekaj zares redkimi izjemami, odraz večine strankarskih programov. Volilni programi pa očitno niso nič drugega kot konglomerat nekih aktualnih in načelnih zadev, ki se le redko spustijo na količkaj uporabno raven. Vsi s pretresljivo preprostostjo govorijo o vsem: zdravstvu, sociali, ekologiji, beguncih, revščini in z malopo-membnimi zgodbicami iz prakse privabljajo volivce na gladki led aktualnosti. Slovenija nima razvidne gospodarske vizije, zato si vsak pomaga, kakor ve in zna. In ker je predvolilni čas, se mora o vsem vedeti in znati. Strankarske vizitacije po gorenjski provinci so bile po naših zabeležkah dokaj stihijske, kar kaže na to, da so stranke »ciljale« na vse volivce. Strankam je očitno zmanjkalo takega območnega strankarskega kadra, ki bi bil na teh shodih zmožen vsaj v papirnatem leporečju komunicirati z z radovednim avditorijem, zato so »boju« za volivce nujno prisostvovali tudi govorniško spretnejši strankarski prvaki ali vsaj strankarski ministri. A večinoma maloštevilna publika je bila razočarana, saj je naveličana vedno istih miselnih kliše-jev in sporočanjskih ritualov. Le mož, ki brusi svoj rating z izdelovanjem domoljubnih budnic in ki deluje po načelu »stranka, to sem jaz« je zaradi svoje neugna-ne govorniške spretnosti, odreza-vosti in stalne mimične prisebnosti navdušil zadnjo vaško krčmo. Bežno se ozrimo na konglomerat tem in predvolilnega brbo-tanja predvolilne Gorenjske. V Kranju je strankarski prvak že koj na začetku folkloristično za vriskal: »Sv. Martin je slovenski nacionalni praznik, zato ga proslavimo«; v kulturnem domu na Brezjah je bila nadvse žgoča tema sanacija jezer; v gostilni Osvald v Žirovnici so se gnjavili s temo uveljavljanja integralnega proračuna v javnih financah; V Triiču je prišlo do izraza prepričanje, da je treba biti prijazen do ljudi v Triiču; v Kranju so načeli Slovenija v drugem stanju Izgled naše predvolilne Dežele je tak, da je daleč od njene resnične pogodbe. Je kot nevesta, sicer v takšnem stanju, toda brez ženina. Razen če pomislimo, da je nevesta posiljena od oblasti v medvladju med prejšnjo in prihodnjo oblastjo. Današnja ob-cestja me spominjajo na nekdanje barikade, med zadnjo vojno. Toliko železja so tja navlekli. Od tod moja pomisel na drugo stanje Dežele in je to potem pomisel na obsedno stanje. Možnosti za to misel mi daje videz te obsedenosti in ta videz govori celo to, da se Dežela bori zoper oblast, razočarana nad prejšnjo oblastjo, nezaupljiva do prihodnje. Zaman je govoriti o zlikovcih, ki uničujejo predvolilne plakate. So neulovljivi, ilegala Dežele. Mogoče rivalstvo med strankami, ki marsikje pripelje do tega, da je uničen tovrsten marketing posameznih strank ali kar vseh skupaj. Ne vemo, ali ima vsaka stranka svoj hitlerju-gend, ki jih pošilja na ilegalne nočne pohode. Ali pa so ti zlikovci le duh te dežele, ki deluje v različnih pogojih. Drugače na samih predvolilnih shodih, na katere prihajajo bolj somišljeniki strank in takšni, ki si obetajo brezplačnega priboljška in so zanj pripravljeni tudi zaploskati, ko to zahteva ritual in spodobnost. In drugače na nočnih pohodih, kijih mogoče sploh ni treba organizirati. Vse se dogaja nepojasnjeno, v spontaniteti, nemara kot izraz mentalne nepripravljenosti in neusposobljenosti ljudi za demokracijo, v zbegano- sti spričo rezultatov dosedanje politike, spričo brezposelnosti, spričo brezizglednosti mladine te dežele, spričo vnete razprodaje te dežele, kot oblike natihe in postopne nove okupacije, pred katero nas ne bo rešil nihče več. Moja Dežela ima vso pravico do nezaupljivosti, do takšne zdrave nezaupljivosti, ki je obenem lahko tudi tvorna, ki je zmožna presoje in najbolj primernih odločitev, spričo skorajda prave džungle strank, spričo karnevalskega šopirjenja vsega »dobrega« in »vsega najboljšega«, kar nas čaka po volitvah. Seveda nas nič ne čaka. Vsaka stranka se trudi nastopiti s sprejemljivim programom. Da bi človek pomislil, ali ne bi bilo bolje, ko bi vsi skupaj v glavnem sestavili enotni nacionalni program. Če se stranke pri podobnih programih med sabo onemogočajo in izključujejo, se ob tem lahko nekdo hahlja in si mane roke, na škodo vsemu narodu, ki se je dovolj natrpel. Ali pa še premalo. Kajti še zmeraj velja tiska Cankarjeva o sodbi, ki si jo bo pisal narod sam. In še tisto o fraku in tolarju. Saj je mogoče prav, da ljudje ne marajo gledati vse te gospode na plakatih, vseh teh spakljivih kravatarjev in šminkaric, ki se zdaj pulijo za oblast. Če bi bila stvar res tako brezizhodna, se nikomur, ki se ne grebe za oblast, ne bi bilo treba vznemirjati zaradi volitev. Spoznanje, da posameznik tako nič ne more, je prav zares prenagljeno in kratke pameti. • Ni nam treba nasedati nobenemu vnanjemu blišču in lepim programom. Ne slediti strankarskim simbolom in zastavam, prvakom in pastirjem čred. Če začnemo pri najslabšem koncu, lahko rečemo tisto znano; zločinci so med nami. nekdanji vojni zmagovalci in povojni režimski dobičkarji, pa novi zmagovalci, ki jih je izlegla »sprava«. Vsi so se, vsak po svoje, trudili, da bi uničili naše gospodarstvo in si ga nagrabili z izgovorom, da tako hoče tujina. Slovenski nacisti bi »sčistili« Deželo vseh južnjakov. Predstavljajo si jih kvečjemu kot čistilce čevljev in smetarje. Pa si predstavljajo tudi Nemce in Italijane pri nas kot manjvredne nekvalificirane ljudi? To da slovenska politika razprodaja naše tovarne tujcem, to naše naciste seveda nič ne moti. Prej ali slej jim bo tuji kapital priskrbel uniforme in orožje. Ne bojo ostali samo pri baretkah in verbalnih grožnjah nedolžnim ljudem. Veliko stvari je, ki jih je treba v tem času premisliti. Premišljena izbira je naše poseganje v usodo in naše premagovanje usode. Volimo ljudi, ki jih dobro poznam in ki jim lahko zaupamo vladanje. V to ni treba mešati ideologije, religije in tudi strankarstva ne! Ne bomo nekoga volili, ker je v določeni stranki, ampak zato, ker nam prav on odgovarja! Seveda, so razlogi, zakaj imajo pri tem dame prednost! Franci Zagoričnik lastninsko zakonodajo, nato pa smiselno skoknili nič manj in nič več do rešitve plavalnega bazena. Isto tam, v Kranju, so ugotovili, da še nismo revni, da pa v revščino lahko pademo, pa še na zdravje moramo paziti, ko pa odgr-nemo sedem tančic, vidimo, kako šovinistična je država do položaja žensk. V gorenjski metropoli so strankarji predstavljali programska izhodišča v zvezi s krajevnimi problemi - ali so programska izhodišča tudi izhodila, vir ne navaja. Spet v Tržiču so na shodu trenirali logično zaporedje treh infrastruktur; turizma, prometa in lokalne samouprave. V Lesce se je na pogovor v osnovno šolo »pomujal« sam direktor slovenskih železarn, v gasilskem domu v Tržiču je strankarski prvak nazdravil gasilskim senior-jem, ki so se formirali v klub. V Gorjah so ob citrah meditirali, kako bo, ko bodo postali podjetniki, na Jesenicah so se konkretno zmrdovali, da na borzi dela dobiš same pijančke in lenuhe, iz česar sledi, da je ta podvrsta imuna za delovne napore. V radovljiškem okraju so z gnusom obsodili navadni turizem, kajti v svetu prosperira pro-fi-tni turizem in v isti sapi odločili, da cestninske postaje na Brezjah ne bo. Kar vsekakor sodi k enakomernemu regionalnemu razvoju in škandalu v zvezi z odlašanjem s sanacijo blejskega jezera, pa k zdravstvu, dohodnini, cenejši državi, stabilnim cenam in človeka vrednemu življenju... O kulturi, šolstvu, znanosti in drugih imaginarnih vedah pa nič! Sama industrializacija plus elektrifikacija! • D. Sedej Pojasnilo V petek, 27. novembra, je bil med pismi bralcev pod naslovom Tudi neresnica v volilni kampanji pride prav objavljen protest direktorja TV Slovenija Janeza Čadeža, v katerem opozarja, da na javno tribuno Demokratske stranke o problematiki Kanala A v Škofji Loki ni bil povabljen ter se pritožuje nad objavo dejstva, da je bil na nogometni tekmi v sosednji športni hali. V zvezi s tem naj pojasnim, da je bilo na javni tribuni to dejstvo večkrat ogorčeno povedano skupaj z oceno položaja (tudi vodilnih) na RTVS iz ust ministra za informiranje. S prireditve nismo poročali za to. da bi delali strankarsko reklamo, pač pa v prepričanju, da se bo morda ob tej priložnosti le vsaj nakazala rešitev problema, ki Ločane še kako razburja. Žal temu predvsem zaradi odnosa vodstva RTVS ni bilo tako, kar je sicer razvidno tudi iz našega, čeprav pri objavi močno okrnjenega, poročila. Pri tem mimo večkratnih ogorčenih protestov nad neudeležbo na javni tribuni in prisotnostjo na nogometni tekmi v sosednjem prostoru preprosto nismo mogli, organizatorji pa na dejstvo, da direktorja TVS niso povabili, niso opozorili, kot bi bilo to v tem primeru edino korektno. Janezu Čadežu se za objavo slišanega vendar nepreverjenega opravičujemo. # S. Ž. Vprašanja Slovenski nacionalni stranki! Ker se v SNS lahko zgodi, da voditelj Zmago posodi svojo moško silo strankarski svečenici Ireni Oman, potem je vseeno, če vprašam kar SNS, če mi lahko odgovori na nekaj enostavnih vprašanj. Irena Oman mi namreč ni razbila dvomov, ki mi jih puščajo javni nastopi SNS. In če opredelim svoj odnos do domovine Slovenije, potem ji želim pomagati, da se bo razvila v samozavestno, tolerantno, mednarodno odprto in konkurenčno skupnost. Da pa bo postala taka, Slovenija po nacifašizmu in komunizm i rabi mir. V nastopih SNS je žal veliko strupenega šovinizma in nestrpnosti, ki človeštvu nikakor ne prinaša miru. Šarmantna Irena mi je 24. novembra napisala: »Uživamo, ko gledamo, kako trepetate, kaj bo.« In vendar je v svojem programskem izcedku, objavljenem v Gorenjskem glasu, 20. novembra, nakazala neko izhodišče SNS: »Z vodilnih delovnih mest bodo Naslovenci morali oditi. Tudi navadni delavci, Neslovenci, iz tovarn.« In v zvezi s tem postavljam SNS naslednja enostavna vprašanja, na katera jo prosim, da mi odgovori z DA ali NE: 1. Ali so Neslovenci, ki bodo morali oditi iz vodilnih delovnih mest tudi solastniki ali lastniki podjetij (npr. Henkel - Zlatorog, Tobačna tovarna Ljubljana)? DA NE 2. Ali med Neslovence štejete tudi potomce neslovenskih staršev, ki so bili rojeni v Sloveniji in so celo življenje preživeli v Sloveniji (npr: Mišo Dačič)? DA NE 3. Ali med Neslovence štejete tudi potomce, ki so se rodili Slovencem, Slovenkam v zvezah z Neslovenci, Neslovenkami (npr. Spomenka Hribar)? DA NE 4. Ali med Neslovence štejete Rome, pripadnike italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji? DA NE 5. Ali boste vsem, ki jih šteiete za Neslovence vzeli slovensko državljanstvo ? DA NE In da bo SNS lažje predstavila svoja operativna izhodišča, sprašujem še naslednje: Kaj boste potem, ko boste Neslovence pognali z vodilnih delovnih mest, storili z njimi? V pričakovanju vaših odgovorov vas lepo pozdravljam! Jože Dežman Šobčeva 23 a 64248 Lesce Jože Dežman: 0 turizmu in pogledih g. dr. Mencingerja G. Jože Dežman je dne 9. oktobra 1992 v Gorenjskem glasu objavil članek, s katerim želi čimbolj diskreditirati prizadevanje dr. Mencingerja in tudi moje glede razvoja turizma na turističnih območjih občine Radovljica. Kljub večkratni razlagi in pogovorom z g. Dežmanom o razvojni strategiji turizma je članek poln nestrpnosti in nerazumevanja. Svetoval bi g. Dežmanu, naj se raje na spušča v stvari, na katere se očitno preveč ne spozna. Citiranje Manca in Engelsa v zvezi z ekonomsko samostojnostjo prebivalstva na območjih občine in celo Adolfa Hitlerja v zvezi z nekakšnim »rasizmom« pa presega vsako razumno mero. Če to morda pomeni že uvod v volilno tekmo, se je v članku izkazal v posebni luči prav avtor sam. Vsa sodobna razmišljanja in evropski trendi o razvoju turizma, posebno še na območju Alp. gredo v smeri spoštovanja in varovanja kulturne, arhitektonske in splošne identitete posameznih alpskih območij. Gre za ohranjanje kulturnih značilnosti in varovanje naravne dediščine na posameznih alpskih območij. Gre za ohranjanje kulturnih značilnosti in varovanje naravne dediščine na posameznih turističnih območjih v Alpah. Še posebno pa to velja v naši državi za območje Triglavskega narodnega parka. Popolnoma jasno je, da tak razvoj ni mogoč brez gospodarske trdnosti domačega (v Alpski konvenciji »avtohtonega«) prebivalstva, ki stalno živi na turističnih območjih Bleda, Bohinja, Krope, Begunj itd. Kakšno usodo sicer lahko pričakujemo od gospodarsko nemočnega domačega prebivalstva v popolnoma odprti in tržni ekonomiji, si lahko ogledamo na slo- venskih obmejnih območjih v Avstriji in Italiji. Gre preprosto za to, da v gospodarskem, s tem pa tudi v turističnem razvoju prebivalstvo določenega turističnega območja (Bohinj, Bled) obdrži odločanje v svojih rokah. O tem govori tudi I. čl. evropske listine o lokalni samoupravi. Če je stalno naseljeno prebivalstvo dolžno odgovorno ohranjati in vzdrževati naravno in kulturno dediščino s.ojega kraja, ima tudi pravico bistveno določati o njegovem nadaljnjem razvoju. To pa lahko uresniči le, če je gospodarsko tako trdno, da zdrži prodor zunanjih negativnih vplivov, ki preko svoje večje kapitalske moči sčasoma popolnoma izsilijo in uveljavijo svoje razvojne vizije, po katerih se kar po pravilu izgubi kulturna identiteta krajev. Domačini so resignira-ni in potisnjeni v stran; v položaj, ko ni mogoče pogosto popolnoma nič več vplivati na svoj gospodarski in splošni razvoj. Glede na to, da je v sedanjem položaju gospodarski potencial (kapital) domačega prebivalstva majhen, je predlagani model krajevnih turističnih združenj, pri katerih prebivalstvo združi inerese in sredstva za večje, okolju primerne skupne turistične projekte, še najbolj primeren. Ne gre za v članku omenjeno delniško družbo g. CVETKA, ampak za TURISTIČNO ZDRUŽENJE BOHINJ, d.d., ki omenjeni model že uresničuje v praksi. G. DEŽMAN se spotakne tudi ob Programska izhodišča in smernice razvoja turizma v naši občini. Vanje je bilo vloženega veliko truda komisije za turizem in drugih, saj predstavljajo velik preobrat v razmišljanju o razvoju turizma. Smernice so obvezna osnova za program razvoja turizma in za posege v prostor. Dokument je skoraj soglasno sprejela Skupščina občine Radovljica.Zato bom raje različna ideološka obtoževanja prepustil g-DEŽMANU. Posebej pa bi se rad zahvalil našemu poslancu v zboru občin g. dr. MENCINGERJU, ki odločno zagovarja omenjeni koncept razvoja turizma, temelječega na domačem prebivalstvu in podpira uveljavitev lokalne samouprave - naših manjših občin, kakršne so že dolgo znane v Evropi. Srčno želim, da bi tako uspešno delal še naprej, v dobro prebivalstvu na Gorenjskem. Lep pozdrav! Prof. Jože Cvetek Spoštovani predsedniški kandidat g. Milan Kučan! Močno me preseneča in me hkrati zaskrbljuje Vaše mnenje, da se v slovenski politki iz prestižnih razlogov zastavlja vprašanje, kdo nekaj sme oziroma ne sme storiti, namesto da bi se spraševali, kdo je kaj sposoben napraviti (Delo, 24. oktora 1992. Sobotna priloga str. 21). Verjetno Vam ni potrebno razlagati osnovnih načel demokracije, saj ste človek, ki ima že trideset let izkušenj na različnih političnih funkcijah v enopartijskem sistemu in dve leti v demokraciji. Kljub navedenim dejstvom pa se mi postavlja nekaj pomislekov z Vašim pojmovanjem demokracije. Gotovo Vam je znano, da ima vsaka voljena politična funkcija določene pravice in dolžnosti-Med dolžnosti v demokracij' prav gotovo spada tudi delovanje v okviru svojih pristojnost'-in ne preseganje le-teh. Na vprašanje, kdo je kaj sposoben narediti, dajejo odgovor v demokraciji volivci in ne politični funkcionarji, ki so vsak za sebe prepri' čani. da je njihova lastna sposobnost najboljša. Odkrito Vam povem, da se bojim politikov t demokraciji, ki trdijo, da je vprašanje, kdo nekaj sme oziroma ne sme storiti samo prestižni razlog. Demokracija ima "pravi" la igre", v katere prav gotovo spada tudi, kaj kdo sme oziroma ne sme storiti. Primož Bule domače dobrote Pecimo za praznike Njj ne Miklavževega peharja, v katerem ne bi bilo doma spečenih de •|^V' *n ve^ vrst naJ J'n °°» skorajda pa ne smejo manjkati me-lahk ^° ^ater'^ fako rado sega staro in mlado in tudi dolgo jih "ko hranimo. Če zdržijo pri sladkosnedih, seveda. ^edeno pecivo z limonovim ledom surovega masla ali margarine, 2 jajci, 12 dag sladkorja v pra-* ?,c' medu, 1/2 žličke cimeta, 1/2 žličke zmletih nageljnovih žbic, sesekljane limonine lupinice, 1/2 žličke jedilne sode, 1/2 kg žl'ca mleka in še 1/4 kg bele moke; maščoba in moka za pe- rf« 12 dag sladkorja v prahu, 1/2 beljaka, sok 1/4 do 1/2 limone. m„SxVed' mešamo nekaj minut mo na podolgovate rezine, ki Da bodo preživele zimo Sobne rastline Maščobo, dodamo jajci, sladkor, med, dišavnice in mešamo, da se masa poenoti. Dodamo p°l kg moke z jedilno sodo in m'eko, premešamo in stresemo na desko, kjer pognetemo v te-*° še ostalo (1/4 kg) moko. °obro ugneteno testo razvalja-na 1/2 prsta debelo in potožimo v namaščen in pomo-kan pekač ter spečemo v srednje vroči pečici. Pečeno zreže- jih premažemo z limonovim ledom. Če hočemo, da bodo ti piškoti še bolj vabljivi, jih obložimo še z mandeljni. Lahko se tudi poigramo in naredimo v obliki domin. Limonov led: Sladkor preseje-mo, mu dodamo beljak in limonin sok. Mešamo, da postane glazura gladka in bela. Mandljevi rogljički H. dag moke, 10 dag margarine ali surovega masla, 6 dag sladkorja v Prahu, 1 rumenjak; maščoba za pekač; raztepen beljak, sesekljani Mandeljni Ker je novembra vse manj svetlobe, rastline ponehavajo rasti. To se pozna tudi pri porabi vode. Zato zalivamo mnogo pre-vidneje kakor poleti. V bistvu smemo zalivati samo takrat, ki je zemlja na vrhu dovolj suha. To velja za rastline v toplih in tudi v hladnih prostorih. Ko pa zalijemo, naj se zemlja nasrka dovolj vlage. Kako uro potem odlijemo iz poDstavka preostalo vodo. Ni bistevno, ali naj nalijemo vodo od zgoraj ali v podstavek. Bolj pomembno je, da med zalivanjem, zlasti pozimi, ne polivamo listov. To še posebno drži za ciklame, saj tako rade gnijejo. Za zalivanje rastlin v toplih sobah uporabljamo vodo, ki ima enako temperAturo kakor soba. Hladna voda izpod vodovodne pipe rastlinam ozoroma koreninam močno škoduje. V močno kurjenih sobah je zrak za sobne rastline presuh. Za vlaženje ozračja skrbimo tako, da zrak napršimo z vodo. Posebej je to važno za listnate rastline. Pri cvetočih rastlinah, kakor so ciklame, primule in podobne, pa tega ne delamo, ker bi z rosenjem poškodovali cvetove. Zrak navlažimo tudi s posodami, dovolj širokimi seveda, v katere nalivamo vodo. Če take posode stojijo na peči oziroma radiatorju, je izhlapevanje še večje. Danes po stanovanjih že pogosto uporabljamo vlažilce zraka, ozke posode, ki jih obesimo med rebra radiatorja, pa tudi električne vlažilce zraka. Male kuharske skrivnosti Moka Ni vsaka moka za vse dobra, to ste gotovo že opazile. Ostra moka je uporabna za palačinke in večino peciva, medtem ko je mehka moka boljša za pripravo vlečenega in vzhajanega testa. Če niste prepričani, katera moka bi bila prava za pecivo, ki ste si ga zamislili, vzemite vsake pol. Ne delajte velikih zalog moke. V stanovanju moka že po mesecu dni izgublja na kvaliteti in se ne veže tako dobro v testo. Peki in slaščičarji pravijo, da je za peko potic in vseh vrst peciva najboljša leto dni stara moka, ki pa je bila hranjena v suhem prostoru. Mandeljni Oluščeni celi mandeljni pa tudi grobo zmleti ali narezani, bodo pridobili na okusu in bodo mamljivo dišali, če jih malce po-pražimo na vroči ponvi (na suho, brez maščobe). Dobe naj le malo barve, nikakor pa jih ne smemo prismoditi. Domači zdravnik Ko se oglasijo prehladi, angine moko, ki je na deski, sesekljamo maščobo, primešamo sladkor in rumenjak ter ga na ^itto ugnetemo v testo, ki ga ra*režemo na 30 kočkov. Zva- ljamo za prst dolge svaljke, ki jih polagamo na pomaščen pekač v obliki rogljičkov. Pomažemo jih z beljakom in potrosimo s sesekljanimi mandeljni. Pečemo pri 200 stopinjah C. Čim občutimo, da se je mikrob vgnezdil v naše telo, poskušajmo z vsemi sredstvi in takoj povečati odpornost telesa, svetuje francoski zeliščar M. Messegue. Pri prvem znamenju prehlada moramo seči po rastlinah, ki izzovejo potenje, ker ItoBrln ® (061) 40-787 ® (061) 271-135 ® (068) 46-568 shuj sevalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem V$i dosedanji preparati za hujšanje, Vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja Realne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang, čaj za reduciranje dlesne teže po kitajski recepturi. Je Pravilen, iz naravnih sestavin in-ga 'ahko uporabljamo za posebno nego ^lesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja Izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ^*ng - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo Postalo gladko in gibčno. Čaj Gang -*lang je sestavljen iz posebnih ^stavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S P'tjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Skatlica-Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Slang, čaj s tradicijo več kot '•700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi "Odo rešeni. Zaradi izgube telesne teže neboste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek ]*>ste dosegli, če popijete dve skodelici V*ng - Šlanga pred spanjem. Cang - Šlang lahko naročite po Pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Mubljana in po telefonu: (J61)40 787, (066) 33 734. ^°-g - Šlang prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džir'o, d.o.o., Ljubljana. ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Cena Čang-Šlanga je 599 SIT + Poštni stroški. Plačate po povzetju. Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana bomo z močnim potenjem izločili strupnine, potenje pa pospešujejo tople pijače. Presku-šeno domače zdravilo je grog (pijača iz kropa, ruma in sladkorja). Če ne prenesemo alkohola, pa sezimo po zeliščnih čajih, ki pospešujejo potenje. Taka zelišča so kamilica, sivka, rožmarin, timijan, boraga in bezgovo cvetje. Ko popijemo čaj, se dobro zavijmo v tople odeje in si nadenimo več kosov obleke, da se bomo hitreje spotili. Če bomo kljub temu dobili vročino, storimo vse, da jo znižamo. Pri tem pomagajo nekatere rastline: česen (raje v juhi, kako v čaju!), limona in kot vedno kamilica, evkaliptus, tavžentroža, pelin (kot preliv ali v alkoholu). Predvsem pa takoj začnimo tekočinsko dieto, ki močno pospeši izločanje. Najbolje je, če izmenoma uživamo zelenjavne juhe, zdravilne čaje in sadne sokove, ki imajo obilo vitamina C (pomaranče, limone). Če je bolezen res le samo navaden nahod, moramo storiti vse, da si preženemo napetost iz glave in pozdravimo nabreklo nosno sluznico. Poskušajmo kihati! Globoko vdihnimo majaron ali žajbelj v prahu. Najboljše sredstvo za čiščenje dihalnih organov pa je še vedno inhalacija. Za inhaliranje uporabimo za to namenjeno napravo ali pa si po starem preizkušenem načinu ovijemo glavo z brisačo, da bi ohranili kar največ toplote, in podržimo nos nad lonec kadečega se zeliščnega zraka. V lekarnah in trgovinicah z zelišči dobimo že dobre inhalacijske pripravke, morda iz evkaliptusa, lahko pa jih pripravimo tudi sami iz ma-jarona, timijana, rožmarina in žajblja. Če se bolezen zasidra v žrelu in se počasi spreminja v angino in hud kašelj, tedaj pomaga grgranje, ki olajša dihanje in hkrati razkuži grlo. Resnično čudežno zdravilo za žrelo je med, ali z medom osladkan prevretek iz robidovih, jagod-njakovih in malinjakovih listov ali pa preliv iz slezenovca in žajblja. Če smo hripavi, nam %. Mes-sague priporoča česen. Vsak dan zjutraj na tešče prežvečimo dva debela stroka česna. Dober glas je vreden te žrtve, pravi. ČETRTEK, 3. decembra 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.00 10.10 10.50 10.50 11.20 11.45 12.00 14.40 17.00 17.10 17.10 17.40 18.30 19.10 19.30 20.05 22.30 22.55 0.10 Program za otroke Jakec in čarobna lučka, ponovitev angleške risane nanizanke Tina in Nejc v etnografskem muzeju Šolska TV Analitična mehanika Učenje angleščine s pomočjo videa (slovenska verzija) Muzzv, angleščina za najmlajše Poročila Športna sreda, ponovitev TV Dnevnik Program za otroke Ebba in Didrik. švedska nadaljevanka Živ žav Že veste..., svetovalno-izo-braževalna oddaja Risanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Volitve '92: Soočenje kandidatov za predsednika TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Sova Dragi John, ameriška nanizanka Zastrupitve v Blackheathu, angleška nadaljevanka 1/3 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.45 Sova, ponovitev - Radio FM, ameriška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Vi-deolestvica - 19.30 TV Dnevnik Koper - Capodistria - 20.00 Besede, besede 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 20.55 Podnebje in človek, poljudnoznanstvene serije - 21.45 Umetniški večer/Ro-senkrantz in Giuldenstern sta mrtva, britanski barvni film - l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticela, 9. del 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mlade 12.00 Točno opoldne/ Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Mavrica 15.50 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 18.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Spekter 20.50 Iščem sorodno dušo, humoristična serija 21.25 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.55 Liza in velikani, ponovitev nemškega mladinskega filma 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Košarka - Euroliga: Cibona - Scavolini, Zadar - Estudiantes, prenos iz Zadra 21.40 Mavrica 22.40 Pepsi DJ Mag 23.40 Horoskop 23.45 Video strani KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Volitve '92, strankarski dvoboj, ponovitev 19.02 Volitve '92 19.15 A shop 19.25 MCM 19.45 A Shop 20.00 Dance session, oddaja o plesu 20.30 Podoba, dokumentarna oddaja 21.00 BMX: Tone in Si mon Stojko 21.30 Volitve '92: Strankarski dvoboj: SKD - NDS 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Poročila v angle ščini 23.40 A Shop 23.50 Astrološka napoved 0.00 MCM 1.00 Video stra TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Roseanne, serija 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Zvestoba, ameriški film 11.40 Jura 11.50 Črno na belem 11.55 Tele skop: Ruska zima 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Lorentz in sinovi 14.45 Antični bogovi in junaki 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Mai sin Nicholas 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 Nasveti 17.00 Mini LJUBLJANA 1 ZASTRUPITVE IZ BLACHEATHA Roger Vandervent je poglavar klana Collardovih in Vander-ventovih, znanih izdelovalcev igrač. Gospodarica hiše, v kateri stanujejo, pa je Harriet Collard, ki ima otroke Beatrice, Georgea in Charlotte. George je poročen s privlačno Isabel, za katero nihče ne sluti, da je Rogerjeva ljubica. Vse se zaplete, ko Roger nenadoma umre... čas v sliki 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Fascition 21.20 Pogledi s strani 21.35 Južne zvezde, 2. del 23.00 Čas v sliki 23.10 Bellissim,. italijanska melodrama 1.00 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Dinozavri, serija 18.00 Hišni duh, Ljubezniv duh 18.30 Kdo je kdo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Teleskop: Leto, ko se je Nemčija združila - protokol nemške revolucije 0.00 Mannix 0.45 Poročila PIZZ A DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8"'- 22* HEDCLJA OD n00 - 22° RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan - 16.10 - Obvestila - 16.30 - Kaj se danes dogaja po Tržiču - 17.00 - Neodvisni se predstavijo 17.30 - Novosti iz ZKP RTV Slovenija - 18.05 - Tržiški hit - 18.50 - Novosti iz uredništva Gorenjskega glasa - 19.00 - Jutri na svidenje 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno. Naše stranke so stranke • 11.30 -Novice, zimzelene melodije danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popol danskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice 18.45 - Do godki jutri, prenos Radia Slovenija 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse o cvetju - 15.00 - Do godki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Soočenje predsedniških kandidatov - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 18.15 - Športni utrinki - 19.00 - Odpoved programa - KINO 3. decembra CENTER amer. pust. film ZADNJI DNEVI RAJA ob 16. in 18. uri, evrop. drama EVROPA ob 20. uri STORŽIČ amer. krim. film RAZJARJENI HARLEM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE 3 ob 18. in 20. uri BLED amer. avant. film BATMAN SE VRAČA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer znan fant. srhlj. KOSEC ob 20 uri ŽELEZNIKI amer. srhlj. MESEČNIKI ob 19. uri KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Opozorilo dekletom, ki ponoči dvigajo palec Namesto domov na stransko pot Kranj, 30. novembra - 18-letno dekle, ki je v noči s soboto na nedeljo, bila je že nedelja navsezgodaj, ob cesti pri Texasu v Lescah dvignila palec, bržkone nikoli več ne bo stopala. V svoj avto (vartburg) jo je sprejel voznik, močnejše postave, star 44 ali 45 let, ki je bil namenjen proti Kranju, torej v njeno smer. A namesto da bi jo peljal domov, je možakar zavil s ceste na makadamsko pot. Punca, ki je zaslutila njegove zle namene, je ušla iz avta, vendar je stekel za njo, jo ujel, zgrabil in prisilil k nekaterim spolnim dejanjem. Izpustil jo je šele, ko je bil zadovoljen. Dekle je dogodek prijavila, kriminalisti pa neznanega spolnega izprijenca še iščejo. Izkušnja avtoštoparke, ki na Gorenjskem nikakor ni osamljena, naj bo hkrati svarilo številnim mladim dekletom, ki se iz diskotek pogosto nepremišljeno vračajo domov z neznanimi vozniki. • H. J. V Škofji Loki gorel kiosk Ogenj zanetila plinska peč Škofja Loka - 27. novembra ob štirih zjutraj so Ločani opazili požar na avtobusni postaji. Gorel je montažni kiosk, last Azira Zečirija. Govorice omenjajo, da gre bojda za nameren požig ekstremnih nacionalistov, kriminalisti, ki so ozadje požara raziskali, pa pravijo, da je ogenj povzročila prižgana plinska pečica. Požar so pogasili škofjeloški gasilci, škode pa je za okrog 200 tisočakov. V montažnem kiosku so prodajali hitro pripravljeno hrano, kot krompirček, burek, sladoled. Ogenj je oplazil tudi sosednji kiosk Lota in zasebno trgovinico Pagat s šolskimi potrebščinami, vendar jima posebne škode ni prizadejal. • H. J. Na Karavankah zasačili dva tihotapca Češko strelivo za ljubljanske lovce Hrušica - V nedeljo ob pol desetih sta skozi predor pripeljala na mejni prehod Karavanke avtobus in tik za njim osebni avto. V avtobusu sta bili dve vrečki s 35 zavoji lovskega streliva, v avtu pa skritih v rezervnem kolesu še 19 zavojev streliva.E Mejni policisti so strelivo zasegli, dva osumljenca pa poslali k sodniku za prekrške. V avtobusu je prepovedano blago tihotapil 32-letni Agim Lotsi, organizator avtobusnih nakupov na Češkem, in 38-letni Senad Hadžič Kolar, državljan BIH, oba sta prijavljena v Brnu. Povedala sta, da lovsko strelivo tihotapita za ljubljanske naročnike. # H. J. Že štirideseta žrtev Kranj, 30. novembra - Prejšnji teden je bilo na Gorenjskem osem hujših prometnih nezgod, ranjenih je bilo devet ljudi. Dobili smo že štirideseto letošnjo žrtev in s tem že za dve presegli lansko celoletno bero. Zaradi posledic nezgode je 25. novembra umrl 80-letni Rudolf PerčiČ iz Kranja. Perčič je 10. novembra zvečer po prehodu za pešce s kolesom prečkal cesto v križišču pri Jaku. Pri tem ga je z avtom zbil 37-letni Nenad Djkovič iz Kranja. Zloraba meglenk Kranj - Prometni policisti zadnje čase opažajo vedno pogostejšo nepravilno uporabo meglenk na osebnih avtomobilih. Inšpektor Ivan Demšar pravi, da je luči za meglo dovoljeno uporabiti le v megli in v občutneje zmanjšani vidljivosti zaradi slabega vremena. tPrecej voznikov prižiga meglenke celo v povsem jasnih nočeh in tudi med počasno vožnjo po mestih, s tem pa utrujajo oči in motijo voznike, ki vozijo nasproti ali za njimi. Precej voznikov namreč nepravilno uporablja tudi zadnje meglenke. Kazen za nepravilno uporabo znaša tisoč tolarjev. • H. J. Ugotovitve delovnega inšpektorja Brezposelni in celo begunci delajo na črno Kranj, 30. novembra - Na Gorenjskem je delo na črno in delo s pogodbami, ki niso usklajene z Zakonom o delovnih razmerjih, dokaj razširjeno. Zato edini gorenjski delovni inšpektor (ki pa v kratkem pričakuje okrepitev) tudi ne more zaznati vseh kršitev in preganjati vseh kršiteljev. Samo v šestih mesecih od aprila do septembra je delovni inšpektor (tudi s pomočjo policije, sindikatov in dav-karjev) v petih gorenjskih občinah od blizu pogledal 187 delodajalcev. Ugotovil je, da zaposlujejo na črno 73 delavcev, z neustreznimi pogodbami o delu pa 54 delavcev. Za zaposlene na črno je značilno dvoje; večina jih je prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, kjer dobivajo nadomestilo oziroma denarno pomoč za brezposelne, zadnje čase pa zasebni delodajalci vse pogosteje zaposlujejo tudi tujce, predvsem begunce. Pogodbe o delu so neustrezne zlasti zaradi napačnega tolmačenja pogodbenega dela in nepoznavanja Zakona o delovnih razmerjih ter kolektivne pogodbe. Delovni inšpektor pripominja, da v statistiki nepravilno zaposlenih ni zajetih približno 800 delavcev, s katerimi so stečajni upravitelji sklenili pogodbe o delu namesto pogodb o zaposlitvi za določen čas. Na ta pojav je opozoril ministrstvo za delo, saj so "kaznovalne" pristojnosti delovnega inšpektorja ob sedanji, še veljavni inšpekcijski zakonodaji, tako rekoč nikakršne. • H. J. Pogovor o drogah in skupnosti Srečanje pri Sv. Duhu Pomembnejši od programov ljudje z znanjem in s srcem Škofja Loka, 30. novembra - V petek zvečer so škofjeloški demokrati pripravili pogovor o drogah, na katerega je povezovalec Blaž Kavčič povabil strokovnjake, ki se s problematiko zlorabe drog in posledicami tega poklicno ukvarjajo: prof. Dušana Kebra, Barbaro Ceh in Zvoneta Horvata. Pogovora se je udeležilo tudi precej šolnikov, dijakov in študentov, kar dokazuje njihovo živo zanimanje za to, kako se učinkovito postaviti po robu lažni omami, po kateri sega vse več mladih. Prof. Dušan Keber je vztrajal, da se je treba pogovarjati o vseh drogah, ne samo o prepovedanih. Trenutno je v Sloveniji glavni zdravstveni problem kajenje in alkohol. Po ocenah samo zaradi pasivnega kajenja v državi umre 200 do 300 ljudi, zaradi ciroze jeter pa kar 800 na leto. Nelegalne droge so sicer, tudi že precej prisotne (preverjene raziskave o številu uživalcev in zasvojencev še ni), vendar bi se jih s takojšnjimi ukrepi proti zmanjšanju ponudbe, predvsem pa proti zmanjšanju povpraševanja (preventiva) dalo ubraniti, še preden povzročijo povodenj. Na podlagi meril, ki veljajo v drugih državah (ZDA, Nemčija), naj bi bilo v Sloveniji približno 2500 odvisnikov, uživalcev heroina. Uživalcev drugih mamil, predvsem marihuane in hašiša, pa je po oceni kriminalističnega inšpektorja MNZ Martina Vrančiča neprimerno več. Barbara Čeh, asistentka na Filozofski fakulteti, trdi, da je šolski sistem s svojimi velikimi zahtevami eden od vzvodov, zakaj se mladi v stiski zatekajo k drogam. Šola zato ne bi smela biti tako storilnostno narav- nana, preventivni programi pa bi morali soditi v obvezen učni program tako osnovnih kot srednjih šol. V boju proti drogam so programi seveda potrebni, vendar pa so pomembnejši od institucionalnih okvirov srčni ljudje z znanjem, ki potencialnim ali že zasvojenim narkomanom lahko največ pomagajo, je prepričan Zvone Horvat iz slovenske Ka-ritas. »Pred poldrugim letom so na škofijsko Karitaš začeli prihajati starši, ki so po več letih odkri-. li, da so njihovi otroci narkomani. Želeli so pomoč. Ker je Karitaš tedaj iskala svojo identiteto, želela delati na področjih, kjer so državne službe bolj šibke, je navezala stike z italijansko skupnostjo Srečanje in njenim očetom Don Pierinom Gelmini-jem. Terapevtska skupnost Srečanje ni komuna, azil, ampak šola življenja, v katero lahko pridejo samo zasvojenci, ko so že najmanj tri mesece abstinira-li. Za skupnost Srečanje smo se med petnajsterico različnih programov, kolikor jih je v Italiji, odločili zato, ker daje najboljše rezultate, ker nam je bil Don Pierino takoj pripravljen sprejeti slovenske narkomane v svoje skupnosti, nam pa obljubil finančno in strokovno pomoč.« Zvone Horvat je povedal, da bo skupnost Srečanje pod streho uršulinskega samostana pri Sv. Duhu zaživela po novem letu. Gre za prvo tovrstno ustanovo v Sloveniji, proti kateri krajani niso zagnali vika in krika. Zakaj so jo sprejeli z razumevanjem, je pojasnil Jože Ta-ler. Gre predvsem za zaupanje ljudi do uršulink, ki se je spletlo v letih po vojni, ko so bile iz Škofje Loke pregnane v napol podrti Ajmanov grad pri Sv. Duhu. Če so one pripravljene prevzeti "tveganje", se tudi krajani nimajo česa bati. V tem je tudi ključ, po katerem bi kazalo ustanavljati skupnosti v drugih krajih Slovenije. Škofjeloški demokrati, je dejal Jože Taler, bodo uršulinke predlagali za visoko občinsko odlikovanje. Leta 1989 je zaradi odvisnosti od droge v Sloveniji umrl eden, leto kasneje trije, lani pet, letos že osem. Skokovito narašča tudi število kaznivih dejanj v zvezi s proizvodnjo, prodajo in omogočanjem uživanja mamil; medtem ko jih je bilo leta 1989 skupaj 126, jih je bilo lani že 210. Obsojeni na zaporno kazen so bili 1989. leta štirje, lani 20, v letošnjem prvem polletju 31. Koliko so droge dejansko prisotne med mladimi Škofje-iočani, se ne ve, ocenjujejo, da je slika podobna kot v drugih srednje velikih slovenskih mestih. Dijaki so .izrazili željo, da bi o problemu drog v šolah več govorili, Zvone Horvat pa je povedal, da so se ta mesec na Karitas oglasili trije zasvojenci iz Škofje Loke, ki bi radi v skupnost Srečanje. Z drogami so začeli eksperimentirati petnajstih letih, ko so na spi0" mladi najbolj občutljivi in do* jemljivi za droge. Ob tem sta povezovalec p0' govora Blaž Kavčič in ravnatelj škofjeloške gimnazije Marja" Luževič prišla v rahlo navzkn-žje. Blaž Kavčič je namreč o£ jal, da ve za mesto (v gimnazi' ji), kjer se odvija promet z drogami, Marjan Luževič pa J* odvrnil, da pri 1500 dijakij treh različnih šol, ki so p0" skupno streho šolskega centr3 v Podlubniku, tega pač ne ve' Po njegovem se vse preveč g0' vori na pamet. Ne verjame, d3 bi dijaki v šoli trgovali z drog0' nekateri indici iz minulih jet kažejo na to, da droge prihaja' jo od zunaj. V gimnaziji se psl" hologinja izjemno suptilno 1°' teva problemov zasvojenosti-res pa je, da so učitelji premrl0 oboroženi z znanji in da je šk°' da, ker je zdravstvena vzgoja. ušla iz predmetnika. Šole tu* ne morejo biti podaljšek krim1' nalistične službe, je dejal Mat' jan Luževič. Stvar kriminali' stov je, da iščejo trgovce, šola mora mlade zaščititi. Šola tud' ne more spuščati svojih zahtev-nostnih kriterijev samo zato, d3 dijaki ne bi doživljali stresni"! situacij. Korenine stresov, B naj bi mlade pehale v droge> niso (samo) v šoli, pač pa v splošnem načinu življenja, po'' nem stisk, brezčutnosti, spr^' menjenih vrednot. • H. Jelo*' čan Družinska tragedija v Gradu Umor in samomor? Kranj, 30. novembra - Danes (ponedeljek) popoldne bodo na cerkljanskem pokopališču pokopali zakonca Martinjak iz Gradu pri Cerkljah, ki so ju prejšnji teden našli mrtva v domači spalnici. Umrla sta nasilne smrti, okoliščine oziroma razloge družinske tragedije kriminalisti še raziskujejo. V svojih izjavah so zato še zelo skopi. Ljudje, ki so Martinja-kovim bliže, vedo povedati več. Govorijo, naj bi se v spalnici najprej zgodil umor 44-letne žene Veronike, nakar naj bi 50-letni mož Franc sodil še sebi. Bojda je imel že dalj časa preganjavice, bil nerazsodno ljubosumen, brez dela, ne nazadnje je bil dan pred tragičnim dogodkom mlaj, kar nikakor ni nezanemarljivo... Zakonca Martinjak sta za seboj pustila dva otroka, na srečo že odrasla, stara 23 in 18 let. Hči seje že pred časom osamosvojila, sin je doma. Nasilna smrt staršev bo seveda na obeh pustila neizbrisne sledi, težko jo bosta prebolela, vendar bosta lahko živela brez varuhov. Zadnja podobna trage- dija se je zgodila pred leti v Škofji Loki, v neurejeni družini, ko je oče ubil mater, ženo, pet še majhnih otrok pa je bilo skupaj s truploma zaprtih v stanovanju dva dni, preden so jih prišli odrešit. • H. Je-lovčan 061 - 323 - 353 TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE VSAK DELAVNIK od 12. do 16. aro Spolni napad na otroka Zlorabil sosedovo punčko Kranj, 30. novembra - Kriminalisti gorenjskega urada kriminalistične službe so letos raziskovali že nekaj primerov spolne zlorabe otrok (mlajših od114 let). Zdaj imajo pred seboj nov primer. Gre za 34-letnega slovenskega državljana L. A., ki je v svoje stanovanje zvabil sosedovo dekletce, ko njenih ni bilo doma. V hiši živi več družin, stanovanjske razmere so slabe, tako da so stanovalci hočeš nočeš prisiljeni v tesnejše stike. Iztirjenec je punčko prisilil v razna spolna dejanja, pri tem pa ji grozil, da bo vsem povedal, da je "kur-ba", če ga bo izdala. Štirikrat v dveh mesecih jo je zvlekel k sebi in zlorabil. Da nekaj ni v redu, je posumil dekletčev oče. Kriminalisti so osumljenega L. A. prijeli prejšnji teden in ga privedli pred preiskovalnega sodnika. Ta je odredil pripor. • H. J. Zavarovalniške goljufije Kuponček oddan, avto pa cel Kranj - Med dejanji, ki jih obravnavajo gorenjski kriminalisti, so vse pogosteje tudi zavarovalniške goljufije. Nekdo se z avtom zaleti v škarpo, znak, zdrsne s ceste ali podobno, vozilo ni kasko zavarovano, pa prepriča znanca, da mu "posodi" svoj kuponček obveznega zavarovanja in z njim terja odškodnino od zavarovalnice. Človeška domiselnost res nima meja, vendar so pri zavarovalnici Triglav prav zato v obravnavah škod postali zelo pozorni. Cenilec, ki podvomi o verodostojnosti prijavljene škode, gre pogledat tudi avto, ki naj bi bil povzročitelj prometne nezgode. Izkaže se, da je avto lepo cel. Precej goljufij te vrste odkrijejo tudi policisti. Tako so pred GAULOISES BLONDES kratkim jeseniški policisti P^ javili 21-letnega Matjaža V., ^ je od zavarovalnice zahtev3 okroglo 90.000 tolarjev jj škodnine za svoj jugo flori°V zavarovalnica pa mu je °° škodnino odklonila kot n«" pravičeno. ( Primeri, da bi vozniki svoj. avtomobile, ki jih v Slovet™ ne morejo dobro prodati, peU . li na tuje, jih tam pustili, Pot* pa prijavili krajo, ki jo krije ► J sko zavarovanje, v Kranju n'5 pogosti. Resnici na ljubo so JE di zelo težko dokazljivi. V og1 morebitnim goljufijam so v v varovalnici Triglav zavarov nje proti tatvinam avtomobil^ z julijem izključili iz osnovne^' kasko zavarovanja. Vozfi'^ morajo odtlej skleniti dodatr^ t.i. K kasko zavarovanje primer kraje. • H. J. NAJUGODNEJŠA PRODAJA DEVIZ MENJALNICA D-D Publikum KRANJ na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK BORZNI IZRAZI borzni posredniki Osebe, ki na borzi trgujejo z vrednostnimi papirji za tuj račun in svoje delo zaračunavajo provizijo. Pravico do trgovanja na borzi jim daje lastništvo sedeža, ki ga lahko kupijo borzne posredniške hiše in banke. Razlikujemo med tečajnimi in prostimi Posredniki (glej tečajni posrednik, prosti posrednik). borzni zaključek / lot P* določitev tečaja določeni najmanjši paket vrednostnih papirja, s katerim trgujemo na borzi. borzno naročilo (order) j^aročilo stranke za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev. V Avstriji lahko borzna naročila izvajajo samo banke preko svojih Pooblaščenih borznih trgovcev. Naročilo stranke, ki je lahko Jjstno ali pisno, mora vsebovati: označbo vrednostnega papirja, Količino (število lotov ali nominalno vrednost), način izvedbe fapr. limitirano ali nelimitirano), čas veljavnosti naročila, ali gre nakup ali prodajo. Ob vsakem sklenjenem poslu preda borzni Posrednik trgovcu pisno zaključnico. borzno poročilo Poročilo o dnevnih dogodkih in najaktualnejših tendencah trga, P ga po borznem sestanku objavijo tiskovne agencije, zbornice tečajnih borznih posrednikov ipd. borzno razsodišče Borzno razsodišče je pristojno za reševanje sporov, ki nastajajo Pri borznem trgovanju. Običajno ga sestavljajo člani zbora borze. broker I anglosaških državah (med drugim v ZDA in Kanadi) izraz za °sebe, ki na borzi sklepajo posle o nakupu in prodaji vrednostnih papirjev. Za razliko od borznih posrednikov lahko brokerji sklepajo posle tudi za privatne stranke. bulland bear Biki in medvedje so simbolične figure špekulacije na borzi v |kW Yorku. "Biki" stavijo na hausse, torej na dvig tečajev čez Ooločna čas "medvedje" pa pričakujejo baisse, torej padec teča-Jev na borzi. Borzni polom dramatični padec borznih tečajev v najkrajšem času kot zname-JJje ali izraz strahu pred splošno svetovno depresijo. Zgodovina oorzništva pozna dva dramatična padca borznih tečajev, leta 1929 in 1987, oba na borzi v New Yorku. mmmm tat 294 (axx 212*422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Koliko {e vreden tolar d@IMlKrcJJ©3EIIGLAS VSAK TOREK IN PETEK V VSAKEM DRUGEM GOSPODINJSTVU NA GORENJSKEM WBS UPOŠTEVAJTE TO PRI IZBIRI NAČINA OBVEŠČANJA GORENJCEV 0 VAŠI PONUDBI IN DEJAVNOSTI! POKUČITE OGLASNO TRŽENJE GORENJSKEGA GLASA TEL 064/218-463, fax 064/215-366 Ko je (ni) kupec kralj menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 61,40 61,90 8,60 8,73 12/16 Aval Bled 6130 62.20 8,65 8,83 _ COPIA Kranj 61,60 62,60 8.65 8,90 _ CREDITANSTALT N. banka Lj. 61,00 61,75 8,60 830 _ D-D Publikum Kranj 6135 62,19 8,65 832 13/17 EROS (Stari Mayr), Kranj 61,70 62,00 8,70 835 15/18 Geoss Medvode 61,50 62,00 8,60 8,85 13/18 Hranilnica LON, d. d. Kranj 6130 62,18 8,60 832 — HIDA - tržnica Ljubljana 6135 61,95 8,71 8,79 14/16 Hipotekama banka, Jesenice 6130 62,40 8,60 835 13/20 INVEST Škofja Loka 6130 6230 8,69 8,88 11/18 LB — Gorenjska banka Kranj 6030 62,95 8,43 8,94 — Merkur — Partner Kranj 61,77 62,35 8,77 8,86 — Merkur — Železniška postaja 61,77 6235 8,77 8,86 13/17 MIKEL StražišČe 61,80 62,05 8,75 8,85 13/17 Otok Bled 61,20 61,81 8,70 8,79 12/16 Petrol 61,70 62,10 8,70 8,85 _ Poštna banka, d. d. (na poštah) 6130 62,10 8.40 8,69 _ SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 61,60 62,20 8,65 8,75 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 61,15 62,97 8,69 8,95 10/15 Sloga Kranj 61,65 62,25 8,68 830 — Slovenijaturist (Boh. Bistrica) 61,40 61,90 8,60 8,73 12/16 Slovenijaturist (Jesenice) 6030 62,95 8,43 834 WILFAN Kranj 61,80 62,04 8,70 830 — Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur zaračunavata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5 %. B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d. d. IIMVESTMEIMT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENTd.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Medbančne obresti Kranj, 27. novembra - Banka Slovenije je novembra začela izračunavati povprečno obrestno mero na medbančnem denarnem trgu, ki jih bo dnevnemu tisku pošiljala v objavo. Znotraj povprečne ponderirane obrestne mere na določen dan jo bodo posebej izračunavali za denarni trg med dnevom in na večernem denarnem trgu, ločitev je koristna, saj ima svoje značilnosti, saj denimo za "nočne" intervencije ne zaračunavajo stroškov plačilnega prometa SDK. Banke poleg dnevnih telefonskih podatkov BS pošiljajo tudi tedenska pisna poročila za vsak dan, kar zagotavlja kontrolo in služi izračunu povprečij za določen mesec. Pišite nam, povejte dobre in slabe *Hino boste napravili sami. Blazine Relax Akviziter K.K. mije 31. okto-pokazal prospekt blazine *nertno relax in na široko razlagi njeno zdravilnost ter kazal ^ročilnice, koliko jih je že pro-jOl- Ko sem izrazila pomislek, J1 hi pred naročilom blazino ra-ao videla in da denarja nimam a°ma, je dejal, da blazine nima s seboj, ker jo je zelo nerodno n°siti in da so pogoji prodaje le Q dan še tako ugodni, saj jo za-fQdi popusta lahko dobim za *0 mark v tolarski protivredno-slj> že 1. novembra pa bo stala J*0 mark. Predlagal je, naj mu fB»i 200 mark. da bo blazino °hko dvignil in mi jo prinesel 3. ^embra, imela jo bom lahko r*a do tri tedne, če mojemu jtjravju ne bo koristila, mu bom £Qzino lahko vrnila, on pa mi 0 vrnil denar. Če jo bom obdr-pa bom preostanek lahko P'ačala kasneje, v letu 1993. Ko podvomila, ker je na naročnici pisalo, da se ara ne vrne, primere, rubrika bo takšna, ka- 5. novembra popoldne sta me obiskali znanki in povedali, da sta blazine prodajala K.K. in M.K., ki sta jima podobno propagirala blazine Relax ter kazala naročilnice, na katerih je bilo tudi moje ime. Rekla sta jima, da sem blazino že dobila, zato sta se odločili, da jo prideta pogledat k meni. To sem napisala, da ne bi še kdo nasedel lažem K.K. in M. K. • I.M., Radovljica TENETISE OBVEŠČA SVOJE GOSTE O NOVEM DELOVNEM ČASU ponedeljek - petek od 15 - 24 ure sobota od 12 - 24 ure nedelja in prazniki od 12 - 23 ure PoomieNrUmišep&e izmtšHBPeči klub je zatrjeval, da je resen in po- ten akviziter, da je veliko blazin e Prodal in sta doslej samo dve rQnki blazini vrnili. Kot garonjo mije na naročilnico napisal °j polni naslov. Tako sem mu erJela in napisala ček. Toda 3. novembra ga ni bilo, 'efoniral mi je 4. novembra in Poročil, da bo prišel popoldne r da so se pogoji prodaje že Pomenili in bom morala dopla-^50 do 300 mark. Takoj sem 7* Povedala, da na nove pogoje l Postajam in da naj ne pride blazine. Popoldne je prišel, Svez blazine, me prepričeval o j"0n' P°štenosti. naj mu dam še mark, da bo lahko dvignil 4qZi*}°' saJ sam nima denarja, p °i ga založil. Vztrajala sem f0A?irvotn'h pogojih, sicer od na-j "o odstopim in naj mi vrne ne Qr- Odvrnil je, da mi denarja dQlnore vrniti, ker ga je že od- CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KK-ŽIŠNIKA Škofja Loka, Stara Loka 31 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 3 ure dnevno Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — visoka strokovna izobrazba - profesor telesne vzgoje — strokovni izpit in dodatna znanja iz tiflopedagogike — 2 leti delovnih izkušenj — 6-mesečno poskusno delo Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prinesejo v splošni sektor v 8 dneh po objavi razpisa. /IPROM #Jfcd.©.o.,TRŽIĆ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju tel. 222-268 vam nudi pohištvo priznanih proizvajalcev po posebno ugodnih cenah KUHINJE Marles, Svea 35 % popust pri gotovinskem plačilu Gorenje 30 % popust pri gotovinskem plačilu SPALNICE iz Brežic Avona Lux za 94.116,00 SIT Avona Rose za 98.208,00 SIT STROKOVNA POSTREŽBA -BREZPLAČNA DOSTAVA Del. čas od 9. do 11.30 in od14. do 19. ure sobota od 9. do12, ure v času sejemskih prireditev od 9. do 19. ure _SE PRIPOROČAMO! 40 let zaupanja b0zicn0 novoletna ponudba Artikel Maloprodajna cena Viljamovka PRESIDENT 0,751 Fructal 2.216,00 SIT Vrhunsko vino BELI PIN0T 0,751 Gor. Brda 240,00 SIT Vrhunsko vino Grajski Sauvignon 0,751 Gor. Brda 395,00 SIT Kava mleta "LOKA" kg 495,00 SIT Kava pražena "LOKA" kg 485,00 SIT Kava pražena "LOKA"-NOVA kg 430,00 SIT Čokoladni MIGN0N 500 g Koestlin 290,00 SIT Čokolada lešnik 300 g Žito 245,00 SIT Salama ljublj. mini Emona kg 390,00 SIT Salama pizza mini Emona kg 530,00 SIT Salama suha Delikates - uvoz Madžarska kg 1.600,00 SIT Q_ O ar o CD KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Ustanovni zbor gozdarsko kmetijske zadruge Gozd Zadruga kot zaščitnik gozdov in kmetov GKZ Gozd bo nadomestila nekdanjo temeljno organizacijo kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled. Bled, 27. novembra - Člani temeljne organizacije kooperantov so se že septembra in oktobra na referendumu odločili, da TOK preoblikujejo v gozdarsko kmetijsko zadrugo. Kmetje, ki so vplačali zadružne deleže, pa so v petek na ustanovnem zboru na Bledu sprejeli zadružna pravila in izvolili šestčlanski upravni odbor, ki ga bo vodil kmet Andrej Cundrič s Poljšice. Poglejmo, kaj določajo zadružna pravila! Zadruga se bo ukvarjala s trgovino z gozdnimi sortimenti in z rezanim lesom, z odkupom lesa na panju, z organiziranjem in izvajanjem del pri gradnji in vzdrževanju gozdnih cest ter pri gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov, z izobraževanjem in svetovanjem, s kmečkim turizmom in še z nekaterimi dejavnostmi. Obvezni zadružni delež je sto mark oz. ustrezna tolarska protivrednost, jamstvo pa dvakratna vrednost deleža. Premoženje zadruge je premoženje TOK-a in premoženje, ki ga bo dobila na podlagi predvidene pogodbe o razdružitvi premoženja GG Bled. Štiri petine presežka se deli med zadružnike na osnovi njihovega poslovnega sodelovanja z zadrugo, petina pa na podlagi plačanega obveznega deleža. Upravni odbor imenuje direktorja na podlagi javnega razpisa. Na zadružna pravila ni bilo dosti pripomb, bilo je le nekaj vprašanj o vlogi direktorja, o jamstvu, o premoženju TOK-a, o pogojih za sprejem novih članov v zadrugo, o tem, zakaj bivši zadružnik oz. njegovi zakoniti dediči odgovarjajo za obveznosti zadruge še eno leto po koncu poslovnega leta, v katerem ji je prenehalo članstvo... Jože Skumavece iz GG Bled je dejal, da premoženje TOK-a zadošča za normalni začetek delovanja zadruge. Pravila ne določajo, koliko lesa morajo člani na leto prodati zadrugi, ampak bo to predvsem odvisno od tega, ali bo pri cenah konkurenčna ostalim odkupovalcem. Les bo odkupovala od članov in nečlanov, pri tem pa bo skrbela, da člani ne bodo na slabšem od ostalih. Zadruga, ki bo zelo skrbela za strokovno delo v gozdovih svojih članov, naj bi v začetku imela le direktorja, medtem ko bi za vsa dela v gozdovih, za strokovno in svetovalno delo sklenila pogodbo z Gozdnim gospodarstvom z Bled ali s kom drugim. O teh in podobnih vprašanjih naj bi člani zadruge odločali na izrednem občnem zboru, ki ga nameravajo pripraviti po vpisu zadruge v sodni register. Na ustanovnem zboru, ki se ga je od 59 članov udeležilo le 30, so za predsednika upravnega odbora in zadruge izvolili kmeta Andreja Cundriča s Poljšice pri Podnartu, za podpredsednika Franca Burja z Bleda, za njuna namestnika pa Tomaža Čopa s Krnice in Franca Paplerja z Bleda. V upravnem odboru so poleg predsednika in podpredsednika še Anton Medja z Nemškega Rovta, Janez Burja z Bohinjske Bele, Anton Kli-nar s Plavškega Rovta in Rok Sitar s Spodnjega Otoka. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Alojza Žemvo iz Zgornjih Gorij.# C. Zaplotnik Nepolitična organizacija Društvo podeželske mladine Kranj - Na pobudi kmetijske svetovalne službe bo v petek ob 19. uri v dvorani zadružnega doma na Primskovem ustanovni zbor društva kranjske in tržiške podeželske mladine. Društvo bo nepolitična organizacija mladih s podeželja, ki se bo zavzemalo za hitrejši razvoj kmetijstva in podjetništva, za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, za izobraževanje mladine ter za povezovanje na vseh področjih družabnega in športnega življenja. Po ustanovnem zboru bo družabni večer z ansamblom Gašperji.• C. Z. UGOTANIN jugotanin kemična industrija, po. sevnica ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoi gozd. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. Sporočilo s pogovora o gorenjski prašičereji Država naj postavi pogoje za gradnjo hlevov Na Gorenjskem je 40 kmetij, ki redijo pet do trideset plemenskih svinj; na več kot desetih kmetijah pa bi se tudi želeli ukvarjati s prašičerejo, če le ne bi bili tolikšni problemi z dovoljenji in soglasji. Kranj - Ker Slovenija doma pridela le štiri petine potreb po svinjskem mesu in ker je iz ekoloških razlogov precej negotova nadaljnja usoda velikih farm, država že nekaj časa dokaj izdatno podpira razvoj prašičereje na kmetijah. Med kmeti je za rejo prašičev dosti zanimanja, še več pa bi ga bilo, če pri preurejanju sedanjih hlevov ali pri novogradnji ne bi naleteli na težave pri pridobivanju lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter potrebnih soglasij, med katerimi ima še posebno "težo" soglasje sosedov. Ker se iz prašičjih hlevov (če ne redno, pa vsaj občasno) širijo vonjave, ki gredo nekaterim v nos, je vse več odporov proti prašičereji na kmetijah. Hotemaže, kjer so doma trije večji prašičereje!, je dokaz za to. Ker gorenjski prašičereja lahko zadnje čase kupujejo plemenske živali le na farmi Nemščaki in v Podgradu pri Gornji Radgoni, so na Gorenjskem po besedah mag. Nine Korene iz ŽVZG Kranj začeli razmišljati o tem, da bi v rejski center preuredili nekdanjo farmo JLA v Crngrobu. Center bi pokril potrebe gorenjskih prašičerejskih kmetij po plemenskih svinjah in merjascih, zmanjšali bi pomanjkanje po kakovostnih mladičih za pitanje, uporabljali pa bi ga lahko tudi kot učni in raziskovalni objekt. Ministrstvo za obrambo je najprej soglašalo s preureditvijo nekdanje vojaške farme v rejski objekt, septembra pa je presenetilo z obvestilom, da bodo na Crngrob preselili območni štab teritorialne obrambe in nekatera skladišča. Če sodimo po pogovoru, ki ga je v četrtek v Kranju pripravil Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, je to ob nekaterih odprtih strokovnih vprašanjih osrednji problem, s katerim se ubadajo prašičereja in v katerega bo morala slejkoprej "zagristi" tudi država. Država bi namreč morala postaviti merila in pogoje, pod katerimi je mogoče graditi prašičerejske hleve, ne pa da to vsaka lokalna oblast ureja po svoje. Miha Perčič, sekretar za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Kranj, je dejal, da so bili v občini precejšnji pritiski za sprejetje moratorija na gradnjo prašičerejskih hlevov. Izvršni svet tega doslej ni sprejel in tudi ne bo, ker se zaveda, da je to pomembna kmetijska dejavnost, vendar pa jo bo dopuščal le tam, kjer bodo zadostili vsem pogojem. Soglasje morajo, žal, dati tudi sosedje, ki so se - kot pravi Perčič - na podeželje preselili zato, da bi dihali svež zrak, ne pa tudi vonjav od prašičev. Kot je povedala kmetijska referentka Mojca Medja, imajo podobne probleme tudi v radovljiški občini. Letos so se pri kmetijski svetovalni službi oglasili trije kmetje, ki bi radi gradili prašičerejski hlev. Eden je zato, ker od sosedov ni dobil soglasja za gradnjo, že obupal, dva še vztrajata. Občinski izvršni svet je sprejel začasni moratorij na gradnjo prašičerejskih hlevov in hkrati zahteval od odbora za kmetijstvo, da pripravi merila, katerim naj bi zadostila vsa- Matjaž Meglic, kmetijski svetovalec za prašičerejo: "Vsakomur, ki se vsaj malo razume na kmetijstvo, je jasno, da na Gorenjskem nimamo nobene farme prašičev, ampak le prašičerejske hleve. Hlevi so postavljeni po normativih, kakršni so veljali v času gradnje. Vsi imajo dovolj velike zmogljivosti za skladiščenje gnojevke ter bolj ali manj urejeno ventilacijo. Lokacije hlevov so odvisne od izdanih ali neizdanih dovoljenj, niso pa bile vedno po želji kmetov." ka gradnja. Odbor je normative pripravil, vendar pa jih mora obravnavati še odbor za prostor. Viktor Krek, svetovalec ministra za kmetijstvo, je dejal, da ni prav, da na kmete, ki so se odločili za prašičerejo, gledamo kot na nekakšne grešnike. Farme bi najraje ukinili, kmetom pa ne omogočimo, da bi lahko preurejali ali gradili prašičerejske hleve. Mar to pomeni, da se zavestno odrekamo prašičereji in svinjskemu mesu, seje vprašal Krek in poudaril, da bo na Gorenjskem za kmete manj težav, ko bo rešeno osnovno vprašanje: prašičereja - da ali ne. Tadej Markič, član stranke Zelenih, je menil, da v gručastih gorenjskih vaseh prašičereja in turizem ne gresta skupaj (primer za to so Hotemaže, dokaz pa meritve emisije vonjav, ki jih je opravil Zavod za varstvo pri delu, center za ekologijo in toksikologijo). Navedel je tudi podatek, ob katerega so se nekateri kmetijski strokovnjaki močno spotikal1' češ da mora biti v Nemčiji prašičerejski hlev toliko metrov oddaljen od hiš, kolikor prašičev redi. Lucijan Krivic, direktor prašičerejske farme v Ihanu, je poudaril, da bi pogoje za gradnjo prašičerejskin hlevov moral postaviti državni kmetijski "vrh". To, da turizem in prašičereja ne gresta skupaj, je označil za slovensko za-plankanost: Švica ima 1,5 milijona prašičev, ob tem pa tudi izjemno dobro razvit turizem. Kmet je gospodar na vasi in vsi, ki se priselijo, se morajo podrejati kmeČk' idili in kmečkemu okolju, v katerega sodijo tudi vonjave po živalih. Prof. dr. An* drej Šalehar je bil kritičen: tudi recept, da naj pogoje za prašičerejo postavlja država, ne pa vsaka občina posebej, se lahko izrodi; in sicer zato, ker so nekateri kmetijski strokovnjaki v zadnjem času stroko zamenjali za - politiko. Prašičerejec JaneZ Sodnik iz Hotemaž je povedal svojo zgodbo: 1985. leta je kranjsko občino zaprosil za gradnjo hleva dvesto metrov proč od vasi, a so mu čez tri leta odgovorili, da to ni mogoče. Zdaj nekateri njegov prašičerejski hlev štejejo za domala največji ekološki problem v občini - in to kljub temu, da ima od Emone Inženiring zagotovilo, da je grajen po ekološko neoporečni tehnologiji. In še izkušnje prašičerejca Mir« Bajda iz Križev! Hlevi, ki jih je zgradil in v katerih redi prašiče, so od vasi SeničnO oddaljeni približno dvesto metrov; zdaj pa gospodje iz Kranja in Ljubljana želijo zidati v njihovi bližini. Predlagal je, naj država s predpisom določi razdaljo med prašičerejskimi hlevi in stanovanjskim' stavbami. Razprava je bila precej burna tudi ob vprašanju, kdo je bil v vasi prej: kmetje-prašičerejci ali ostali. Čeprav so večji prašičerejski hlevi nastali šele v zadnjem času, pa so prašičerejci iz HotemaŽ zatrjevali: to je bila nekdaj kmečka vas, v kateri so vseskozi redili tudi prašiče; problemi pa so se začeli, potem ko je v bližini zraslo novo naselje. • C. Zaplotnik MEGAMILK Agromehanika je v sodelovanju z našim časopisom sprožila akcijo, ki bo odmevna in bo zainteresirala vse naše bralce. Tisti, ko bo izrezal ĆEK Agromehanike, bo lahko v blagovnem centru Agromehanike v Hrastju kupil akumulator s popustom in dobil še dodatni nagradni kupon, ki bo vnovčljiv pri naslednjih nakupih. Hkrati mu bodo lahko v njihovi servisni delavnici na voljo brezplačno vse storitve, ki so navedene na čeku. V Agromeha-niki obljubljajo, da bo akcija potekala dalj časa. vendar je prav, da veste, da bo kupon vnovčljiv samo do izdaje naslednje številke časopisa. Torej lepše presenečenje je ček Agromehanike, kot pa jutranje težave z akumulatorjem v teh mrzlih dneh. ki so pred vrati Agromehaniko iz Hrastja lahko pokličete tudi po telefonu št 064/325-680 Center pa je odprt tudi popoldne do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ki je vreden več kot 1.000,00 S • popust pri nakupu akumulatorjev je li prezpfačTta vgrariKGV,^k.urriiulatorja brezplačni' pregled hladilne tekočine; brezplačna zamenjava Hladilne tekočine Predavanja in tečaji Kako se vesti pri mizi Kranj - Aktivi kmečkih žena Naklo, Sloga in Tržič vabijo kmečke žene in dekleta na predavanje o sodobni mizni kulturi. Predavala bo Iva Dolenc, ki bo povedala marsikaj zanimivega in koristnega o tem, kako se vesti pri (obloženi) mizi, kako po-streči ljudem, kako upoštevati vljudnostne manire... V Naklem bo predavanje 7. decembra, na Primskovem 9. in v Križah 14. decembra. Po predavanjih, ki se bodo povsod začela ob 16. uri v zadružnem domu, bodo dekleta in žene pripravile tudi nekaj solat. Danes, v torek, ob 19. uri bo v gasilskem domu v Voklem predavanje o apnenju kislih zemljišč kot ukrepu za doseganje visokih pridelkov. Predaval bo dipl. ing. Anton Potočnik. V zadružnem domu na Primskovem že poteka vsak drugi torek (med drugim tudi danes, 1. decembra, ob 19. uri) tečaj ročnih del, na katerem se kmečke žene in dekleta v prijetnem vzdušju in pod strokovnim vodstvom učijo pletenja, kvačkanja, vezenja, vozlanja itd. Aktiv kmečkih žena pa pripravlja še zanimive tečaje o peki kruha, pripravi božičnih in novoletnih dobrot, predelavi mleka, plavalni tečaj... Podrobne informacije o teh tečajih dajejo odbornice ali v svetovalni službi (tel.: 242-734).• C. Z. Nezgode pri delu v gozdu (II.) Niti eden ni imel varnostne čelade Primerjava smrtnih nezgod po delovnih postopkih (sečnja> spravilo, prevoz) kaže na statistično neznačilno razliko med Slovenijo in Gorenjsko. Delež nezgod je na Gorenjskem v primerjavi s Slovenijo večji pri spravilu lesa in manjši pri sečnji: Smrtne nezgode po delovnih postopkih (v %): območje sečnja spravilo prevoz Slovenija 63 ' ! 22 15 Gorenjska 57 30 13 GG Bled 50 50 GG Kranj 59 23 18 Sečnja, predvsem nepravilni postopki pri podiranju dreves f? tla, so najpogostejši vzrok najhujšim nezgodam pri delu v gozdu. Pr' spravilu in tudi pri prevozu največkrat botruje nezgodi prevračanj3 traktorja zaradi nepravilnega upravljanja vozila in nezadostn8 opremljenosti traktorjev za delo v gozdu (varnostne kabine). Analiza nezgod po delovnih fazah delno nakazuje, kje so najvOTj je potrebe za bodoče izobraževanje za gozdne posestnike in tudi dri' ge razne polprofesionalne izvajalce del v gozdovih, številke oberrajj opozarjajo vse tiste, ki dela pri podiranju drevja in spravilu niso vešči, naj dobro premislijo, preden se sami lotijo dela. Pri anketiranju skoraj polovice svojcev smrtno ponesrečenih (anketa iz 1. 1990), smo ugotovili, da niti eden v času nesreče ni uporablj*' varnostne čelade!!! Analizirali smo tudi porazdelitev nezgod po dnevih v tednu. Z3' nimiva je predvsem primerjava med delovnimi dnevi (od ponedeljk3 do petka) s koncem tedna (sobota, nedelja). Porazdelitev nezgod v tednu pove marsikaj. Predvsem kaže m to, da je veliko lastnikov med tednom v službi in ob koncu tedna p°". skušajo kar največ storiti v gozdu. Gorenjci so pri tem še posebej aktivni. Iz strukture nezgod bi lahko sklepali, da se skoraj polovic8 proizvodnje v gorenjskih zasebnih gozdovih zgodi ob koncu tedr)3 in/ali pa takrat delajo tisti, ki so najmanj usposobljeni za to delo tflj in že utrujeni od dela med tednom. Zaskrbljujoče je oboje, tako veli' ko število nezgod, kot tudi z tega izhajajoč delež aktivnosti ob kond1 tedna. Mag. Mirko Medved Inštitut za gozdno in lesno gospodars**" | MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) NOVI DELOVNI ČAS od 9. -16.30 ure (od ponedeljka do petka) UREJA: VILMA STANOVNIK glasova Prijetno branje Vam želi ^rrnan CAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 \P A B P OD $ B E 0 £A Pri Hotelu Transturist v Škofji Loki, Titov trg 4/B NUDIMO VAM - dekorativno kozmetiko - kozmetiko za nego telesa in obraza - kolekcije parfumov SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV Na bledu so podelili bloudkova priznanja za delo in dosežke v športu slovenci moramo postati še bou športen narod Bled, 27. novembra - "Izbor letošnjih Bloudkovih nagrajencev je °Pravil odbor pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je odločal po določilih veljavnega pravilnika. Verjamem, da njegovi odločitvi lahko povsem zaupamo. Pri izbiri je enakovredno upošteval uspešnost Posameznikov in organizacij, pri športnikih pa še zlasti visoko yrednost ekipnih uspehov v tem letu, ne glede na izraženo željo po ^manjšanju števila podeljenih priznanj, ki jo uvaja prihodnja zakonska ureditev Bloudkovih priznanj kot najvišjih priznanj na področju športa. Te želje pa ni bilo mogoče uresničiti, saj je bilo to leto za slovenski šport izredno zahtevno in tudi izredno uspešno," je °b podelitvi letošnjih Bloudkovih priznanj poudaril slavnostni go-v°rnik, minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber. Letos so slovenski športniki jn športni delavci dobili sedem Bloudkovih nagrad in dvajset Plaket. Nagrade so dobili: Jože Javornik iz SK Triglav Teling iz Kranja, za delo in uspehe v skakalnem športu, Marika Kardinal kegljačica EMA, za uspehe fia svetovnem prvenstvu, atlet Roman Lešek iz Celja za trenersko delo in uspehe v skoku °b palici, upsešna alpinistična »aveza Andrej Štremfelj (Kranj) hj Marko Prezelj (Kamnik) revija Šport ob 40-letnici izhajanja, blejski dvojec brez krmarja Iztok Čop in Denis Žvegelj, ter blejski četverec brez krmarja Janez Klemenčič, Milan Janša, Sadik Mujkič in Sašo Mirjanič za uspehe na olimpiadi in drugih tekmovanjih. Plakete pa so dobili: Borut Bilač iz Ljubljane, Arianna Bogateč iz Trsta, Mira Čuček iz Ljubljane, Jože Drobnič iz Ljubljane, Anton Drofenik iz Ljubljane, Vojko Grosar iz Vrhovelj, Franjo Izla-kar iz Maribora, Ernest Jazbin-šek iz Ljubljane, Tomo Levov-nik iz Ljubljane, Igor Majcen iz Ljubljane, Feri Maučec iz Beltincev, Ivan Poljanšek iz Idrije, Dušan Prezelj iz Kranja, Bloudkove nagrade so dejali tudi bronasti blejski veslači, dvojec brez krmarja: Iztok Čop in Denis Žvegelj ter četverec brez krmarja: Janez Klemenčič, Milan Janša, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič. Vsem je čestital minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Jze Javornik je dobil Bloudkovo nagrado za organizacijsko delo j*ri razvijanju množičnosti in kakovosti v smučarskih skokih v kranjski občini, ustvarjanju novih in boljših možnosti za delo in ."kmovanip tor ra tok mnvnlnp rinepžkp nn«nmp7niknv in okir) v klu- Marko Milan Primec iz Hoč, Stanko Šmirmaul iz Orehove vasi, Andrej Tomin iz Nakla, Alfred Trene iz Šentjerneja, mladinska kajak - kanu reprezentanca Slovenije, kegljaška reprezentanca Slovenije ter kolesarsko društvo Krka. V pozdravnih besedah je predsednik Skupščine občine Radovljica Vladimir Černe predstavil delo Stanka Bloud-ka, ki je v mnogočem prispeval k razvoju telesne kulture v Sloveniji, pomen njegovega dela pa je segal tudi preko meja, v tujino, saj je prav v Planici človek prvič s smučmi preskočil sto metrov in tudi prva živa TV slika je prodrla v svet ravno iz Planice. "Veseli smo, da je današnja prireditev tu na Bledu, na Gorenjskem, kjer je Bloudek doživel svoje vrhunce, s katerimi je postal nesmrten in nam vsem tako drag. Veseli smo tudi zato, ker se s tem daje priznanje gorenjskim športnikom in špor- ckmovanje ter za tekmovalne dosežke posameznikov in ekip v pU Triglav Teling, alpinistična naveza Andrej - Štremfelj in M rezelj pa za vzpon na jugozahodni greben južnega vrha Kangčend-Cnge in druge alpinistične dosežke. ^anes zadnja glasovnica za IZBOR '92 pokale bomo podelili na bledu tnim delavcem za obilni prispevek k zbirki slovenskih športnih trofej, ki so jih prinesli z velikih svetovnih prireditev. Še živo nam je v spominu ena zadnjih takih priložnosti, ko smo prav tukaj, na Bledu, z zanosom sprejeli naše junake, nosilce bronastih olimpijskih kolajn iz Barcelone. Tudi v tem športnem dosežku je vgrajen del Bloudkove dediščine," je med drugim dejal Vladimir Černe. Slavnostni govornik minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber pa je dejal, da je slo-venost ob podelitvi Bloudkovih priznanj tudi priložnost za oceno doseženega in opredelitev prihodnje razvojne poti športa v Sloveniji. "Šport je in bo sestavni del razvoja prebivalcev v tej državi. Družbene spremembe so tudi v športu povzročile nastajanje in iskanje Času primernih in za šport najprimernejših rešitev. Razumljivo je, da pri tem prihaja do različnih mnenj in interesov pa izbor 92 Športnik g anj, 1. decembra - Naše glasovanje za najboljšega športnika, .Portnico, ekipo v individualnih športih in ekipo v igrah se preveša v fugo polovico. Da pa gre sedaj zares, ste tokrat dokazali s pošilja-Jetn glasovnic, saj ste nas dobesedno "zasuli" z njimi. Ta teden pa °ste lahko glasovali tudi na Radiu Kranj, Triglav, Tržič in Žiri. Po treh objavljenih glasovih tokrat objavljamo, zad-.••0> četrto. Z njo in tudi vsemi ■ 0 sedaj objavljenimi še vedno nko glasujete za uspešne go-l^njske športnike, vaše glasove, 1 J'h pošiljajte na naslov: Gorski glas, Moše Pijadeja 1, ™00 Kranj, pa bomo pri glasanju upoštevali do 7. de-ernbra. Takrat bodo znani z°nčni rezultati, tokrat pa naj ^Pišemo, da pri izboru naj-.?'jšega športnika še vedno vo-vUa Franci Petek in Bojan No-viki imata skoraj enako šte-J,° glasov (bodo odločili radijih1 Poslušalci?), v ženski kon-U renci je z majhno prednostjo e°- Barbaro Mulej in Natašo Bokal v vodstvu Alenka Kej-žar, v ekipah v igri vodijo Acroni Jesenice pred nogometaši Živil Nakla, edina zanesljiva zmaga pa se obeta ekipi v individualnih športih, kjer z Športnica 99-odstotnim številom glasov vodijo veslači Bleda (nekaj glasov imajo tudi smučarji S K Bled in padalci iz Lesc). Vsi, ki glasujete za najboljše športnike, tako po radju kot v Gorenjskem glasu, boste na zaključni prireditvi, ki bo 11. decembra, v restavraciji grand hotela Toplice na Bledu, imeli priložnost dobiti katero od dese-. tih lepih praktičnih nagrad, ki jih bomo razdelili z žrebom. # V. Stanovnik Ekipa v individualnih športih Ekipa v igrah Moj naslov: Sponzorji letošnjega Izbora najboljših športnikov so: Gorenjka, LB - Gorenjska banka, Zavarovalnica Triglav, Živila in U -sistem. tudi do vprašanja razmejitve vladnih in nevladnih institucij za to področje oziroma trditev, da v Sloveniji šport podržavlja-mo. Odgovor na to je preprost. Ministrstvo za šolstvo in šport, kot pristojni vladni organ za šport, se ne in se ne bo vmešavalo v zadeve organizirane športne sfere. Svoja prizadevanja in rešitve ministrstvo usmerja in jih bo usmerjalo v ustvarjanje pogojev za razvoj športa v Sloveniji. Pri tem se naslannja na temeljne dokumente o športu, ki jih je sprejel Unesco in Svet Evrope," je dejal dr. Slavko Gaber in povedal, da žal omejeni materialni okvir ne dopušča še hitrejšega reševanja za šport pomembnih vprašanj. Trenutno se razvoj športa v Sloveniji snuje na treh temeljnih dokumentih: resoluciji o športu, ki je že v obravnavi v parlamentu, ter zakonu o športu in o nacionalnem programu športa, ki sta v začetni fazi sprejemanja. Z nacional- Velik alpavz na petkovi prireditvi je požel profesor Drago Vlaga, ki je prejel nagrado reviji Šport in je v imenu nagrajencev dejal:" Tudi nam, kot Stanku Bloudku, gre danes zato, da postanemo Slovenci bolj športen narod. To pa pomeni, da bomo bolj zdravi, da bomo bolj veseli, da bomo v športu videli tisto, kar nas "drži pokonci", da bomo v športu videli optimizem in da bomo ustvarjali vse do starosti. Ne gre le za razvedrilo, gre za človeka, za ljudstvo in tudi za domovino. In v tem znamenjo sprejemamo priznanja in nagrade kot izziv, da postanemo Slovenci še bolj športen narod. nim programom naj bi opredelili programe, ki bodo sofinancirani iz javnih financ* z njim pa bodo športu zagotovljena tudi večja Finančna sredstva. V ministrstvu so ustanovili strokovni svet za šport, ki je sestavljen iz priznanih slovenskih športnih delavcev in strokovnjakov, v njem pa bodo preverjali vse ukrepe in odločitve ministrstva na področju športa. • V. Stanovnik Presenetjiv start svetovnega smučarskega pokala odličen začetek nataše bokal V soboto in nedeljo se je v Park Citvju z veleslalomom in slalomom začela letošnja smučarska sezona za dekleta, v Sestrieresu pa so startali fantje. Dekleta so v soboto nastopila v veleslalomu, zmagala pa je Avstrijka Ulrike Maier. Nataša Bokal je bila solidna, štiriindvajseta, ostalim našim pa se ni uspelo uvrstiti v drugo vožnjo. Nataši pa je šlo še bolje na nedeljski slalomski tekmi, ko je bila osma, zmagala pa je Američanka Julie Parisien. Tudi Špela Pretnar si je z 19. mestom prislužila prvih dvanajst sla-lomskih točk. V Sestrieresu našim fantom ni šlo najbolje. V veleslalomu je bil Jure Košir za las ob finale, saj je bil 31., v slalomu pa je zlasti z dobro drugo vožnjo zasedel solidno 19. mesto. Ostali naši so bili slabši, poškodovani Kune pa ni nastopil. Sicer pa je v veleslomu zmagal Norvežan Andreu Aamodt, presenetji-vi zmagovalec slaloma pa je bil po odstopu Tombe Fabrizio Tescari. • V. S. Zmagi za zdravstveni dom in obrtno združenje Škofja Loka, 28. novembra - S prireditvijo "Večer loških športnikov" se je v soboto zvečer slovesno zaključilo letošnje tekmovanje, 12. delavske športne igre. V tekmovanju za najboljše je v ženski konkurenci zmagala ekipa Zdravstvenega doma, pred ekipo LTH, v moški konkurenci pa je bila med 36 ekipami letos najboljša ekipa Obrtnega združenja. Za športnega pokrovitelja leta so razglasili DOMEL iz Železnikov, za najboljšo športnico Natašo Bokal, priznanje pa je dobil tudi dolgoletni športni delavec Ivan Hafner in pokrovitelj letošnjih športnih iger Šešir. • (vs) Slovenskim tenisačicam ni uspelo Prejšnji teden je bilo na Malti kvalifikacijsko tekmovanje za evropsko ekipno prvenstvo teniških igralk. Potem ko so naše premagale Malto s kar 3 : 0 in v polfinalu še Irsko z enakim rezultatom, so v odločilnem dvoboju s Hrvaško v nedeljo izgubile. Lušniceva je sicer premagala Palaversičevo, Barbara Mulej pa je izgubila z Ercego-vičevo. Tudi v igri dvojic sta hrvaški tenisačici premagali naši, tako da je bil končni izd 2 : 1 za Hrvaško. • (vs) BILIJARD Mednarodna osmica murnu Kranj, 29. novembra - Na odprtem turnirju, ki so ga pripravili pri Johanci, je minulo soboto v mednarodni osmici slavil Martin Mur iz Boss kluba Ljubljana, Zoran Sitar in Andrej Pogačnik (oba BK Johanca) pa sta se uvrstila na 5. do 8. mesto. • (vs) f% GLASOVA stotinka. Druga slovenska nogometna liga Prvi poraz triglava Dekani - V soboto je Jelen Triglav v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva gostoval v Dekanih pri Istragasu in izgubil z rezultatom 1 : 4. Triglavani, doslej edino neporaženo moštvo, z najmanj prejetimi zadetki, so tokrat klonili v 36. minutah, kolikor so domačini potrebovali, da so dosegli vse štiri zadetke. Moštvo Istragasa je povedlo z golom Finkšta že v 5. minuti. V 16. minuti je Razboršek iz najstrožje kazni uspel izenačiti, česar pa se njegovi soigralci niso dolgo veselili, saj je Finkšt s svojim drugim zadetkom minuto kasneje znova povedel domače v vodstvo. Le-ti so se povsem otresli psihičnega pritiska in v nadaljevanju nadigrali Kranjčane kot že dolgo nihče. Kranjčani v zimskem delu načrtujejo nakup okrepitev, ki bi jim spomladi zagotovile konstantnejšo igro in več zadetkov. Igrali so: Škodlar, Kočevar, Blagojevič, Pivač, Atlija, Novko-vič, Kondič, Kovačič, Goga, Razboršek in Tušar. • 1. Golob Tretja slovenska nogometna liga Jelovica lth najboljša od Gorenjcev Tretjeligaši v zahodni nogometni skupini so prejšnjo nedeljo končali s tekmovanjem v jesenskem delu. Ekipa Finali iz Pirana je dokazala, da je z nakupom nekaterih igralcev in organizacije v klubu najboljše moštvo v tretji ligi in tudi edino neporaženo. Gorenjski predstavniki so skozi jesenski del igrali različno in tudi precej nihali. Najboljši so bili Ločani, ki so tudi sicer uvrščeni v zgornji del prvenstvene lestvice. So izkušeno moštvo, brez kakšnih posebnih zvezdnikov, vendar zelo dobro uigrani. V obrambi so bili skozi celo sezono zanesljivi predvsem po zaslugi Babška in Stanovnika, v napadu pa so znali izkoristiti svoje priložnosti in so zasluženo visoko uvrščeni. Povsem drugače je pri Zarici. Moštvo je bilo sestavljeno v zadnjem trenutku, nekateri igralci so bili resda v Zarici sezono ali več, prišlo pa jih je kar nekaj iz Nakla in Triglava, ki so s seboj prinesli različne sloge igranja in vadbe, kar se je precej poznalo pri uigranosti. Zarica je sicer igrala lepo, vendar nasprotno od Ločanov v obrambi nezbrano in neučinkovito v napadu. Vrstili so se porazi, kar je v končni meri vplivalo tudi na njihovo samozavest, tako da so trenutno uvrščeni precej nizko in jih pozimi čaka veliko dela predvsem z uigravanjem moštva. Nekje med Jelovico in Zarico je moštvo Dolnov Creine. Dolnov Creina je ambiciozen kolektiv. Zgradili so novo igrišče, veliko pozornosti posvečajo mladim igralcem, ob tem pa tudi člansko moštvo igra solidno. Edina njihova pomanjkljivost je veliko nihanje v igri, saj so sposobni premagati vsakega še tako dobrega nasprotnika, po drugi strani pa tudi z vsakim še tako slabim izgubiti. Vseeno je Dolnov Creina dobro moštvo, ki sodi najmanj v tretjo ligo. Lestvica: 1. Finali 21,2. Bilje 19, 3. Tabor 18, 4. Litija 17, 5. Svoboda K. 15, 6. Brda 15, 7. Jelovica - LTH 15, 8. Vodice 12, 9. Creina -'Dolnov 11,10. Renče 11,11. Jadran H.K. 10, 12. Zarica 8, 13. Adria 7, 14. Avtoprevoz 3. Mladinska nogometna liga Poraz mladincev jelena triglava Kranj - Mladinsko moštvo Jelena Triglava je gostilo vrstnike Maribor Branika in izgubilo z rezultatom 1 : 4. Kranjčani so igrali slabo predvsem v prvem delu, ko so hitri gostujoči igralci dosegli tri zadetke. Mariborčani so se pokazali kot taktično zrelo moštvo, saj so Triglavane zaustavljali daleč od svojega gola, v nasprotnih napadih pa so igrali kolektivno, kar jim je tudi prineslo številne priložnosti. Kranjčani so zaigrali bolje v drugem delu. Bajrovič je kmalu znižal rezultat na 1 : 3, v nadaljevanju pa so njegovi soigralci zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti. Gost so se pred koncem pritiska otresli in postavili končni rezultat srečanja. # I. Golob PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA živila porazila nafto ŽIVILA NAKLO : NAFTA 3 : 1 (2 : 0), strelci za Živila Naklo Murnik v 6. minuti iz enajstmetrovke, Marušič v 28. minuti in Miran Pavlin v 49. minuti, za Nafto pa Herceg v 59. minuti, glavni sodnik Babic iz Laškega, gledalcev 1000. Konec tedna dvojni spored Konec tedna bo na kranjskem stadionu dvojni nogometni spored. Odigrane bodo tekme osmine finala slovenskega nogometnega pokala. Živila Naklo bodo v soboto ob 13. uri igrala z Elektrode-menti iz Zagorja, Jelen Triglav pa v nedeljo ob isti uri z ekipo Pekre Limbuš. Kranj, 29. novembra - V zadnjem jesenskem kolu prve slovenske nogometne lige so nogometaši Živil Naklo premagali Nafto in s tem ostali med moštvi, ki lahko še računajo na visoko uvrstitev v slovenski no- Predsedniška kandidata na tekmi Med gledalci nedeljske tekme Živil z Nafto sta bila tudi dva predsedniška kandidata: dr. Ljubo Sire, kandidat Liberalno-demokratske stranke, in Ivo Bizjak, kandidat Slovenskih krščanskih demokratov. gometni ligi. Občinstvo je z aplavzom nagradilo nogometaša Nakla Francija Ahčina in Andreja Jerino, ki sta slavila 21. in 27. rojstni dan. Živila Naklo, ki so začela tekmo v postavi Vodan, Sirk, Križaj, Ahčin, Murnik, Vorob-jov, Brane Pavlin, Miran Pavlin, Jeraj, Jerina in Marušič, Ahčina je v drugem polčasu zamenjal Naglic, Jeraja pa Andrej Jošt, so bila boljši nasprotnik, posebej v prvem polčasu, pa deloma tudi v drugem, ko so napadalci zapravili nekaj izrednih priložnosti za zadetek, izkazal pa se je tudi gostujoči vratar Kusek. Na prvi zadetek ni bilo treba dolgo čakati. Saša Vorobjov je ROKOMET 1. drl ženske - modra skupina ■ 9. kolo: Kranj : Polje 24:16, Belinka Olimpija : LIR Velenje 30:16, Mli-notest : Krim ELECTA 26:26. Pred zadnjim kolom vodi Belinka Olimpija, ima 18 točk in je brez poraza. Drugi je Mlinotest, tretji Krim Elektra. Kranjčanke so četrte, in ostajajo v skupini, ki bo igrala za prvaka in nastopala v evropskem pokalu. 2. drl Moški - zahodna skupina 8. kolo: Šešir : AKRIPOL Trebnje 29:22, Preddvor INFOTRADE : Kamnik 26:17, Nova Gorica : NOVO LINE 21:17, GPG Grosuplje : Izola 18:17, Mokerc BEST : Kodeljevo 21:27. Vodilna trojica ne popušča. Preseneča tudi minimalna zmaga Grosupelj z zadnjo Izolo. Na ostalih tekmah vse po pričakovanjih. Lestvica po 8. kolu: I. Kodeljevo 14 točk, 2. Šešir 14 točk, 3. N. Gorica 13 točk, 4. GPG Grosuplje 10 točk, 5. Preddvor INFOTRADE 9 točk, 6. AKRIPOL Trebnje 8 točk, 7. Kamnik 6 točk, 8. NOVO LINE 4 točke, 9. Mokerc BEST 2 točki in 10. Izola - 1 točka. # Martin Dolanc odlično prodrl v kazenski prostor, kjer so ga zrušili, Filip Murnik pa je zanesljivo izvedel najstrožjo kazen. Živila so še naprej napadala, Lendavčani pa so dvakrat vrnili in preko Sabjana v 19. in 22. minuti ogreli naklanskega vratarja Vodana, ki na tej tekmi ni imel veliko dela. V 28. minuti je bila tekma odločena. Miran Pavlin je našel Marušiča, ta je pobegnil obrambi in dosegel drugi gol. Do konca polčasa so Živila zapravila še nekaj priložnosti, z duhovitimi akcijami pa so ogrela dlani gledalcev. Tretji gol je padel kmalu po začetku drugega polčasa. Jeraj je prei-gral obrambna igralca Nafte in podal v sredino, kjer je Pavlin Zmaga alpin triglava prejel uporabno žogo in jo V0' slal v mrežo. Nato so Naklanci popustili in dovolili Nafti nevarnejše napade. V 59. minut' je Herceg iz kota podano žogo usmeril v gol. V 75. minuti so Naklanci (Vorobjov, Jerina) zapravili novo priložnost, Pra^ tako pa tudi v zadnjih minutah tekme. • J. Košnjek Nogometaši pri sponzorju Nogometaši Živila Naklo so danes gostje sponzorja, podjetji Živil. Opoldne se bodo predstavili delavcem Živil, nato pa bodo odšli v Preddvor, kjer jih bo obiskal tudi Miklavž. Turnir za pokal šeširja Škofja Loka, 1 .decembra - Rokometni klub Šešir je organizator turnirja za starejše dečke, ki bo to soboto, 5. decembra, od 9. do 15. ure v hali Poden. Na turnirju bodo sodelovale ekipe: Celje Pivovarna Laško, RD Kolinska Slovan, ŠRK Gorenje Velenje, RK KMV Ribnica, Šešir A in Šešir B. Pokrovitelj turnirja je Šešir, pri organizaciji pa bodo pomagali tudi Mesoizdelki. • V. S. favoriti zmagali Zaradi nastopa reprezentance na predkvalifikacijah za evropsko prvenstvo je od gorenjskih prvoligaških ekip nastopila le moška ekipa Bleda in izgubila v Ljubljani z Olimpijo s 3:1. Dekleta Alpin Triglava so v 2. DOL gostovala pri Mežici in po dokaj dobri igri, potem ko so v tretjem nizu ubranile kar 10 zaključnih žojS domačink, zmagale z 0:3 (-3, -13,-15). Ostali rezultati: Ozon PW : Branik Rogoza II 3:0, P. Prevalje : ŠD, Tabor II 3:1, Šentvid g Cimos II 2:3, Pionir : P. Braslovče 3:0. Vrstni red po 9. kolih: M>-slinja (-1) 16, Pionir 14, P. Prevalje in Alpin Triglav 12, Ozon Ptuj, ŠIL Vital (-1), Cimos II in Mežica 10, P. Braslovče 6, Branik Rogoza II 4, ŠD Tabor 2 in Šentvid 0 točk. V vseh 3. DOL, pa se je v soboto končal jesenski del tekmovanja. Rezultati zadnjeg* kola moški: PAN Kovinar : Bled II 3:1 (-8, 5, 2, 0), Plamen : Termo Lubnik 0:3 (-3, -7, -8), Bohinj : Mokronog 1:3 (8, -10, -5, -9), Portorož. Triglav 0:3 (-12, -10, -14) in P. Prvačina : Olimpija III 3:2. Jesenski prvak je tako ekipa PAN 16, Termo Lubnik 14, Triglav 12, Bled II 8, Mokronog (-1) in Olimpija III 6, Plamen (-d in Portorož 4 in Bohinj 0 točk. V ženski konkurenci so bili doseženi naslednji rezultati LIK Tilia : Bleda II 3:0 (11, 12, 11), Solkan : Šenčur 3:0 (13, 15, 8) in Piran : Bohinj 1:3 (-12, -10, 11, -9)-Jesenski prvak je ekipa Plamena iz Krope z 12 točkami, sledijo pa Bohinj, Šenčur in Solkan 10, Jesenice 6, Bled II 4, Piran in LlK Tilia 2 točki. • M. B. r/ KOŠARKA Alpska hokejska liga PO lepi tekmi zmaga acr0n0m Jesenice, 28. novembra - Skoraj štiri tisoč gledalcem, ki so si v soboto zvečer ogledali tekmo 24. kola alpske lige v dvorani Podmeža-klja bo še dolgo ostala v spominu lepa zmaga domačega moštva, ki je ugnalo celovški KAC z rezultatom 3 : 1 (0:0, 0:1, 3:0). Tekma je bila ves čas zanimiva, vendar plošček v prvi tretjini ni zadel mreže. Za to imata veliko zaslug oba razpoložena vratar- xriglavanke izgubile ja, zlasti pa mladi Mohor Razinger, ki je branil domači gol. V drugi tretjini so gostje povedli z golom Nienhuisa, v zadnji tretjini pa so domači poleg lepe in borbene igre zaigrali tudi zelo učinkovito in trikrat zatresli mrečo KAC-a. Gole za Acroni Jesenice so dali: Bešlagič, Magazin in Andrej Razinger. Tako so Jeseničani z 28 točkami na osmem mestu, v ligi pa še vedno vodijo hokejisti Milana s 40 točkami. Danes Jeseničani odhajajo na gostovanje k ekipi Gardene, v soboto pa bodo gostovali še pri Brunicu. V. S. predkolo rokometnega pokala Kranj, Škofja Loka, 1. decembra - Jutri je na sporedu prva tekma predkola rokometnega pokala Slovenije. V dvorani Poden v Škofji Loki se bosta srečali vodilni ekipi II. moške lige, Šešir in Kodeljevo, tekma pa bo ob 19. uri. Preddvor Infotrade bo gostile ekipo Novo Line. • (vs) •r- KEGLJANJE V prvi kegljaški ligi za ženske so kegljačice Triglava gostovale pri Adriji in izgubile z rezultatom 2 : 0 (2351 : 2335). Na lestvici še vedno vodi ekipa Ema, Kranjčanke pa so z desetimi točkami na tretjem mestu. • (vs) Danes bled v kranju Bled, 27. novembra - Konec tedna je bilo na sporedu 15. kolo državnega hokejskega prvenstva. Najbolj presenetjiv je bil razplet na Bledu, kjer je domača ekipa presenetljivo izgubila s Celjem. Rezultat je bil kar 2 : 6 (0:2, 0:1, 2:3) za goste, Blejci pa so s porazom zdrknili na lestvici na drugo mesto. Na prvem mestu so tako trenutno hokejisti Olimpije Hertz, ki so v Podmežaklji premagali mlado ekipi Acroni Jesenic z rezultatom 2 : 15 (0:5, 1:8, 1:2). Kranjski Triglav je tokrat gostoval v Ljubljani in zmagal z rezultatom 4 : 7 (2:0, 0:5, 2:2). Danes je na sporedu 16. kolo državnega prvenstva v hokeju na ledu. Najbolj zanimivo srečanje kola se obeta v Kranju, kjer bo ob 18. uri gostovala ekipa Bleda, v Ljubljani pa bo srečanje med Olimpijo Hertz in Celjem. Jutri se bosta srečali še ekipi Slavije Beton in Acroni Jesenic. Gorenjska hokejska liga V hokejski trim ligi je bilo minuli teden odigrano že tretje kolo. Rezultati: HK Jezersko - Hk Medvode Preska 3 : 3, HK Diskoteka Perla - H K Profil 2 : 5, H K Scoot Merida - H K Stari dvor 13 : 4, H K Pizzerija Oliva - H K Jelen Reteče Snica 2 : 2. Po tretjem kolu so v vodtvu Scoot Merida, Pizzerija Oliva in Jelen ReteCe -Snica s po petimi točkami. Ljubelj jesenski prvak V 8. kolu medregijske lige sta oba gorenjska ligaša igrala na domačem kegljišču in dosegla polovičen uspeh. Ekipa Ljubelja je v derbiju z vrha^estvice premagala Lokomotivo iz Ljubljane in si tako že kolo pred koncem prvega dela zagotovila naslov jesenskega prvaka. Ekipa Save je v zelo razburljivem srečanju zaostala za ekipo Hidro iz Medvod le za en kegelj, s tem pa je nesrečno izgubila tudi dvoboj. Rezultati: Ljubelj : Lokomotiva 2 : 0 (6 : 2) 5142 : 5042; Sava : Hidro 0 : 2 (3 : 5) 5029 : 5030. Na lestvici vodi Ljubelj s 15 točkami, druga sta Hidro in Slovan z 12 točkami, sledijo Sava 11 točk, Lokomotiva in Riko 10 točk itd. , V zadnjem jesenskem kolu, ki je na sporedu šele 12. decembra, obe ekipi gostujeta. Para sta: v Medvodah Hidro : Ljubelj in v Postojni Ilirija : Sava. • M. Šilar Gorenjska kegljaška liga V gorenjski kegljaški ligi so bili doseženi naslednji izidi: Ader-gas - Elan 4 : 4 (4897 : 4903), Ljubelj - Triglav 4 : 4 (4832 : 4919), Jesenice - Lubnik 7 : 1 (5145 : 4929), S.Jenko - Kranjska Gora 7 : 1 (5080 : 4875). Vodi ekipa Simon JenKo z desetimi točkami, pred Jesenicami z 9 točkami. V šestem kolu, v soboto, 5. decembra, so pari: Elan - Ljubelj, Kranjska Gora - Adergas, Lubnik - S. Jenko. V nedeljo pa je srečanje med Triglavom in Jesenicami. • T. Bolka V SBA ligi so košarkarji Triglava gostovali pri ljubljanski Smelt Olimpiji in po dobri igri izgubili z rezultatom 93 : 88 (49 j 47). Odigrano je bilo tudi 14. kolo v I. slovenski košarkarski za moške in ženske. Ekipa Kokra Lipje je doma gostila Satex Maribor in zmagala z rezultatom 89 : 75 (36 : 37). Košarkarice Kranja so v gorenjskem srečanju gostile ekipo Oniks Jesenic in zrna; gale z rezultatom 87 : 49 (48 : 20). Točki z gostovanja pri ekip' Mibex Meditrade so prinesle tudi košarkarice Odeje Marmorj* ki so zmagale z rezultatom 66 : 73 (30 : 34). V I. moški ligi vodi ekipa Maricom Miklavža z 28 točkami, Kokra Lipje pa je četrta2 22 točkami. V I. ženski ligi pa vodi ekipa Jezice z 20 točkam'-Odeja Marmorje četrta s 17 točkami, Kranjčanke so šeste s 1^ točkami, ekipa Oniks Jesenic pa je osma z 11 točkami. Odigrano je bilo tudi 10. kolo v II. moški košarkarski ligi. Ek|' pa Didakte iz Radovljice je doma premagala Alpkomerc iz Tolrn1' na z rezultatom 85 : 73 (38 : 36), Jeseničani pa so izgubili z Litij0 z rezultatom 65 : 92 (33 : 51). Na lestvici vodi ekipa Litije z !/• točkami, Didakta je tretja s 16 točkami, Jeseničani pa so zadnji 1 10 točkami. • V. S. VATERPOLO Kranjčani poraženi TRIGLAV : KOPER 7 : 8 (2 : 1, 4 : 3, 0 : 3, 1 : 1) Celje, novembra - Zimski bazen Golovec, sodnika Stariha W Pičulin iz Kranja. TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak 1, Margeta, Balderman 1, Oj] bec 1, Galič, Gantar, Bečič, Košir, Štirn 1, Peranovič, Kavči*' Troppan 3. Kranjski vaterpolisti so v »derbi« tekmi avstrijskega prveH' stva proti Koprčanom igrali dobro le v prvi in drugi četrtini. n3' to so zaigrali neodgovorno in brez vsake motivacije in dovol''. Kopru, da je tretjo četrtino dobil z rezu ltatom 3 : 0. Kje iska" vzrok za neodgovorno igro igralcev? Verjetno ne pri igralcih i trenerju, temveč v vodstvu, ki je dal odpoved že pred mesecem." ni našel še pravih ljudi, da jih zamenjajo. Začelo se je občinsko prvenstvo Kranj, novembra - V nedeljo se je začelo občinsko prvenst^ v vaterpolu, na katerem sodeluje šest ekip. V prvem kolu ni bi' presenečenj, rezultati so bili pričakovani, le ekipa Kamnika je preveliko razliko izgubila z ekipo Žepek. Žepek je drugo ime 1, Kava »S«. Rezultati: Vodovodni stolp : Triglav 7:12, Kokra n Kranj 90 12 : 14, Žepek : Kamnik 11:7. Drugo kolo se bo igra10 v nedeljo, 6. decembra, srečali pa se bodo Žepek : Trijzlavt VoO/J vodni stolp : Kokra in Kamnik : Kranj 90. • J. Ma"0 SGLASOVA totinka TRŽIŠKA ALPINISTA O ODPRAVI NA ANAPURNO le 150 metrov do lažjega dela stene ^'č, novembra - Ob vrnitvi slovenske alpinistične odprave s Hi-urf i * pred dnevi sm0 sklenili, da bomo povabili k pogovoru tri »oeležence iz Tržiča. Najbolj izkušeni iz te trojke, Filip Bence, je *a« zbolel, svoja doživetja pa predstavljata dr. Iztok Tomazin in Slavko Rožič. Slednji je prvič spoznal, kako neizprosne so tamkajš-BJe gore. Člani odprave Anapurna se opravičujejo številnim sorodnikom, znancem in sponzorjem, ki niso dobili njihovih pozdravov iz Himalaje. Velika količina razglednic je namreč izginila na poti med Nepalom in Evropo! S,»vko Rožič *jU je bil vzpon na Anapurno el,vrha za vaju razočaranje? TOMAZIN: "Če ocenjujejo strogo po alpinistični plati, "^Prava ni uspešna, če ne do-*2e vrha. Mislim pa, da je bila *l0.v koristna predvsem za niajšo generacijo, kar se bo ^kazalo šele v naslednjih le-"V. Celo Francozi so bili zelo naretn° Presenečem> da imajo , « mladi alpinisti možnost 0°Kazovanja tudi v Himalaji. Se n.° sem bl1 razočaran, ker 111 bil dovolj spočit, zdrav in "otiviran, da bi v drugačnih laM, *nak po vseJ verjetnosti dnic0 priplezal na vrh. Z nobe- ?* odprave - doslej sem bil estkrat v Himalaji in toliko- ^"at tudi v drugih visokih gor- ■ vjn - še nisem prišel tako ma- lo izčrpan." fV STRELSTVO Poraz za predosljane ^a sporedu je bilo III. kolo ligaškega tekmovanja v streljanju z ^ačno puško. v H. ligi zahod-mednarodni program je I. ekipa strelske družine ['•.Mrak Predoslje doma gostila ekipo strelske družine Trzin ' Iztok Tomazin ROŽIČ: "Že zato, ker je bila to moja prva odprava, mi je bila všeč. Zanimivo je videti nove hribe in spoznati nove ljudi ter vzdušje med njimi. To mi toliko pomeni, da nisem razočaran nad neuspehom." Kako ste dosegli najvišjo točko vzpona in v kakšnih razmerah? TOMAZIN: "Razmere v delu stene, kjer smo odnehali 6700 metrov visoko, so bile izredno zahtevne. To je oster greben s previsnimi snežnimi ledenimi gobami in strmo steno na obeh straneh. Zaradi teh težav so predhodne naveze napredovale manj kot 100 višinskih metrov. S Filipom sva v zadnjem, obupnem poskusu želela premagati to pregrado; skoraj nama je uspelo, saj sva splezala in bilo *'jub vse boljšim rezultatom izgubila dvoboj. 1575 krogov je e Premalo za razpoložene goste, ki so dosegli 1632 krogov. Nič bolje se ni izkazala II. ekipa, ki tekmuje v III. ligi jug ;'Jska zračna puška. Oslabljeni ekipi Predoselj je le za 8 krogov VJ^62 krogov) ušla druga zmaga v Škofji Loki z domačo ekipo ^°pačevina Trata, ki je nastreljala 1270 krogov F. Mubi v NAMIZNI TENIS ^0VO vodstvo škofjeloške športne zveze Prejšnji teden je zasedla skupščina športne zveze občine j °fja Loka, ki je bila hkrati tudi volilna za naslednje obdobje eh let. v. Po sprejetih poročilih so delegati vseh 55-ih društev, ki so ganjeni v športno zvezo občine, izvolili novo vodstvo z dvele-^ mandatom. Tako bo skupščino vodil Brane Mohorič iz jP°rtnega društva Iskra Železniki, njegov namestnik pa bo Anča VlSOK PORAZ MERKURJA ftalan. Za predsednika predsedstva je bil ponovno izvoljen Ivan ^fner, za namestnika pa znani planinski zanesenjak Jože Stano-?£• Komisiji za kakovostni šport bo predsedoval Jože Rakovec, Orr»isijo za množični šport pa bo vodil Ivan Križnar. Za dejav-2xst Šolskih športnih društev pa bo skrbel Marko Primožič iz 5*0 Ivan Grohar, Podlubnik. • L Križaj najtežji del grebena. Po tej plati sva lahko zadovoljna vsaj s svojim plezalskim dosežkom, čeprav v končnem rezultatu to ni pomenilo ničesar. Zmanjkalo nama je nekaj časa in le približno 150 metrov do lažjega sveta v steni. Zadnje poslabšanje vremena po najinem vzponu pa je nato izničilo ves trud in pokopalo upe za nadaljevanje." Koliko časa je trajal ta vzpon v najzahtevnejšem delu stene? TOMAZIN: "Najprej je bilo treba hoditi in plezati tri dni do prej najvišje dosežene točke. Potem so posamezne naveze zelo različno plezale dalje; nekatere le nekaj ur, kar je bila ena negativnih stvari na odpravi. Midva s Filipom sva plezala dan in pol, kar je bilo največ. Treba pa je vedeti, da je po takem poslabšanju vremena, kot je prišlo po najinem vzponu, stena neuporabna za plezanje tudi en teden in dalj." Na katero višino se je uspel povzpeti Slavko? ROŽIČ: "V steni smo tudi mladi plezalci naredili, kar smo mogli. Morda so nam res manjkale izkušnje in poznavanje stene. Prvič sem dosegel višino okrog 6500 metrov, vendar nisem imel nobenih težav. Seveda je k temu pripomogla tudi dobra telesna pripravljenost." Menda ste pozneje poizkušali vzpon na vrh še drugod? TOMAZIN: "Najprej sta Stipe Božič in Viki Grošelj sama našla zapleten prehod od športno plezanje Tekma za naslove prvakov Domžale, 30. novembra - Na letošnjem državnem prvenstvu v športnem plezanju za starejše kategorije v Domžalah je tekmovalo osem plezalk in 31 plezalcev iz 16 odsekov. Med plezalci je prepričljivo zmagal mladinec Aljoša Grom z Vrhnike, ki je edini dosegel vrh obeh tekmovalnih smeri. Plezalki Lukančičeva in Osredkarjeva sta bili v finalu enakovredni, vendar je zmagala prva zaradi boljšega rezultata v kvalifikacijah. REZULTATI prvenstva: ŽENSKE - 1. Metka Lukančič (AO Trbovlje), 2. Nevenka Osredkar (AO Kranj), 3. Martina Čufar (AO Mojstrana), 4. Damjana Hudolin (PK Škofja Loka), 5. Slavi-ca Podgornik (AO Velebit)- MOŠKI - 1. Aljoša Grom (AO Vrhnika), 3. Matej Mejovšek (Šaleški AO), 4. Jure Golob (AO Rašica), 5. Vili Guček (AO Trbovlje), 6. Marko Lukič (AO Kozjak), 7. Bojan Leskošek (AO Lj.-Matica), 8. Igor Jamnikar (AO Lj.-Matica), 9. Igor Kalan (AO Kranj), 10. Anže Šanca (ŠPO Radovljica). Državni prvaki po posameznih kategorijah so mladinka Nevenka Osredkar, mladinec Aljoša Grom, članica Metka Lukančič in član Matej Mejovšek. • S. S. baze k desnemu delu stene pod Švicarsko smer. Ponovni poizkus sem sprva načrtoval z Viki-jem in nato še sam. Zaradi ogromnih količin snega sem se temu poizkusu odpovedal." Kaj ostaja najbolj v spominu s te odprave in kateri so prihodnji cilji? TOMAZIN: "Samo omenil bi reševanje francoskih alpinistov, ob katerem so posebej mlajši udeleženci odprave v živo spoznali nevarnosti Himalaje. Sam računam na Anapurno leta 1994, K 2 prihodnje leto pa je zaradi poklicnih obveznosti pod velikim vprašajem." ROŽIČ: "Ob nesreči sem res pomislil, kaj bi bilo, če bi se to primerilo meni. Ker se nismo preizkusili na večjih višinah in nam manjka izkušenj, najmlajši gotovo ne bomo sodelovali v odpravi na K2, vendar bo še pozneje dovolj priložnosti drugod." • Stojan Saje mhgamilk S sedmim kolom se je končal jesenski del tekmovanja v I. moški državni namiznoteniški ligi. Ekipa Merkurja je doma gostila ekipo Arconta in izgubila z rezultatom 1 : 6. Tako je po jesenskem delu v vodstvu Kovina s štirinajstimi točkami, Merkur pa je z dvema točkama na predzadnjem, sedmem mestu. • (vs) Pokali mladim plezalcem Tržič, 30. novembra - V soboto, 28. novembra 1992, so v Tržiču organizirali zadnjo letošnjo tekmo Pokala Slovenije za mlajše kategorije plezalcev. Tekmovalo je 116 plezalk in plezalcev iz 16 slovenskih odsekov. REZULTATI 7. tekme: CICIBANKE: 1. Urška Šeliga, 2. Špela Šeliga (obe Šaleški AO), 3. Anka Pavšič (AO Idrija); CICIBANI: 1. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič, 2. Blaž Rant (PK Škofja Loka), 3. Erih Obrez (AO Celje), Aleš Česen (PK Škofja Loka), Klemen Bečan (ŠPO Tržič); MLAJŠE DEKLICE: 1. Maruša Dobar (ŠPO Radovljica), 2. Blažka Klemenčič (PK Škofja Loka), 3. Maja Šuštar (AO Kamnik), Meta Pirš (AO Domžale); MLAJŠI DEČKI: 1. Aleš Strojan (PK Škofja Loka), 2. Janez Kocjančič (ŠPO Radovljica), Tomaž Jevšnik (Šaleški AO), David Debevc (ŠPO Tržič), Gašper Eniko (AO Žiri); STAREJŠI DEČKI IN KADETI: 1. Boris Novak (AO Žiri), 2. Anže Šanca (ŠPO Radovljica), 3. Urh Čehovin (AO Lj.-Matica); STAREJŠE DEKLICE IN DEČKI: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Jasna Koler (AO Idrija), Lenča Gradišar (ŠPO Tržič). Podkomisija za športno plezanje pri PZS je V Tržiču podelila pokale in priznanja najboljšim tekmovalcem po vseh letošnjih nastopih. V posameznih kategorijah so si pokale priborili: cici-banka Urška Šeliga (Šaleški AO), ciciban Blaž Rant (PK Škofja Loka), mlajša deklica Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), mlajši deček Uroš Grilc (ŠPO Radovljica), starejša deklica Martina Čufar (AO Mojstrana), starejši deček Peter Bračič (Šaleški AO), kadetinja Jasna Koler (AO Idrija) in kadet Gregor Šeliga (ŠAO). IZ alpinističnega odseka kranj Kranjski alpinisti so v prvi polovici novembra splezali naslednje smeri: - naveza Andrej Prinčič - Darja Zaplotnik je v Nad Sitom glavi ponovila smer ZAJEDA SKOZI OKNO; V + , 120 m - naveza Tone Štern - Janja Merlak je v Koglu ponovila ZUPANOVO SMER (IV, AO); Stern prosto VI, V, 250 m. - V Ospu so naveze Suzana Gorjup - Viktor Relja, Damir Grego-rinič - Primož Švigelj, Jani Košnik - Tone Štern ponovile smer GOBA (V, A2, 115 m) - naveza Tanja Rajgelj - Janez Triler je v Ospu ponovila PREČENJE z oceno V + , AO. Uspeh igorja kalana na madžarskem V Miškolcu na Madžarskem je bila mednarodna tekma v športnem plezanju, na kateri je nastopilo 79 plezalcev iz sedmih držav: Poljske, Češkoslovaške republike, Ukrajine, Romunije, Madžarske in Slovenije. Slovenijo so zastopali: Igor Kalan, Nejc Zaplotnik (oba AO Kranj) in Uroš Perko (AO Kamnik). Urošu Parku se je nastop v četrtfinalu ponesrečil, oba Kranjčana pa ste se z dobrim plezanjem usmerila v polfinale, kjer je Igor Kalan zasedel 12. mesto, ki ga je delil še s tremi plezalci. V svetovnem pokalu se v finale uvrsti največ dvanajst plezalcev, zato so vsi štirje na dvanajsto mesto uvrščeni plezalci (med njimi tudi Kalan) izpadli. Nejc Zaplotnik se je uvrstil na 20. mesto. V polfinalu so prevladovali predvsem znani tekmovalci iz Ukrajine in ČSFR, ki so že večkrat osvajali točke v svetovnem pokalu. Tanja Rajgelj Uspešno snemanje v plezališčih zda Kranj, 27. novembra - Plezalca Česen in Lukič sta obiskala osem narodnih parkov na zahodu ZDA, kjer je snemalec Fištravec posnel gradivo za nove televizijske oddaje. Po montaži bo na ogled sedem četrturnih oddaj, ki se bodo začele januarja prihodnje leto. Turnejo sta plezalca začela s plezanjem na pogled v vosemit-skih granitnih počeh. Zatem so snemali prve tri raztežaje smeri Nos v El Capitanu, 25 m dolgo smer v plezališču Cave Ročk ob jezeru Tahoe in granitno steno Dolphin v City of Rocks, kjer je Tomo Česen opravil nekaj lepih solo vzponov do VIII. težavnostne stopnje. Iz plezališča American Fork so se preselili proti jugu v Arches in Monument Vally, nato pa v center Red Rocks pri Las Vegasu; tam je Česen sam preplezal smer z oceno 7b, Lukič pa je na pogled preplezal smer z oceno 7c. Končali so s snemanjem v ostrem granitu Joshue Trec.# S. S. Izlet na nanos Mladinski odsek PD Kranj vabi na enodnevni planinski izlet na Nanos. Izlet bo v soboto, 5. decembra 1992. Hoje bo za približno 5 do 6 ur. Obvezna je planinska obutev in zaščita proti vetru in mrazu. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. 70 CharlesVVebb DlPLOMIRflNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Ur .Ah misliš, da sploh lahko kaj počnem, ko pa štiriindvajset m'slim na ..." sl-j.. Čakaj, Elaine," je rekel Benjamin. "Rekla si mi, da te bo elo, dokler ne bom imel dokončnih načrtov." pa . Spet je bilo vse tiho. Nazadnje se je Elaine odkašljala. "Kaj ■le narobe s Kanado?" [e vprašala. i(Ne zanima me več." ^K.aj pa Mehika?" ,'Tam sem že bil." 'Havaji?" "Ne." "Zakaj pa ne?" » "Ne čutim potrebe, da bi šel tja." "No, kakšne potrebe pa potem čutiš?" "Nobenih," je odgovoril. "Kaj pa sploh počneš?" "Kaj?" "Če nimaš nobene potrebe po čemerkoli, kaj potem ves čas počneš? Kaj si počel danes?" "Ogledal sem si predstavo." "Kakšna pa je bila?" "V redu," je dejal in se namrščil. "Ampak hočem reči, kaj želiš, da storim." "Ali si ne moreš česa izmisliti?" "Lahko si izmislim, Elaine, ampak rekla si, naj ostanem tukaj." "Potem pa ostani tukaj!" "Ampak načrti mi ne gredo od rok?" "Benjamin!" je vzkliknila. "Hočem, da že kaj storiš, sicer bom znorela!" "Res?" "Ja, res!" "Potem mi pa reci, naj odidem," je dejal. "Vse, kar moraš storiti, je, da mi rečeš, naj odidem, pa bom odšel." Ni mu odgovorila. "Boš storila to?" "Poskušam ti nekaj napisati." "Prav. Ampak ali bi mi, prosim, lahko preprosto sporočila, da želiš, naj grem?" "Ali si trapast?!" je vzkliknila. "Kaj?" "Mislim ... kaj ti moram reči, Benjamin?" "No, reči mi moraš, bodisi naj grem, bodisi naj ostanem." "To naj napravim?" "No, ja," je dejal. "Če boš zaradi mene v skrbeh, potem je bolje, da ne grem, dokler nimam načrta. Ali boš v skrbeh zaradi mene?" "Benjamin," je rekla. "Kaj misliš? Ali misliš, da bi sploh prišla k telefonu, če ..." "Naj ostanem ali naj grem?!" "Mislim, da si trapast!" "Nisem trapast, Elaine." "Ali potem ne ... ne vidiš, kaj čutim do tebe?" "Kaj ko bi mi povedala, kaj čutiš?" "Zbogom, Benjamin!" Benjamin se je namrščil. "Torej naj grem?" je vprašal. "Zakaj pa ne?" "Zakaj ne bi šel?" "Ja." "Prav," je rekel. "Je to vse, kar si hotela povedati?" Elaine je odložila slušalko. Dve uri kasneje je Benjamin končal s pakiranjem. Zatiča na kovčku sta se s tleskom zaskočila in postavil ga je na tla. Nato je odšel po hodniku, da bi si umil zobe. Ko je končal, je odnesel zobno ščetko in pasto nazaj v sobo, spet odprl kovček in ju spravil vanj. Nato se je slekel, si oblekel pižamo in legel v posteljo. Sredi noči se je prebudil. Obrnil se je in hotel spet zaspati, koje v sobi zaslišal pokašljevanje. "Kaj?!" je vzkliknil. Dvignil se je v postelji, toda odgovora ni bilo. "Halo?" je poklical. Spet je bilo vse tiho. Sedel je in buljil v temo, nenadoma pa se je prižgala luč. Poleg vrat je stala Elaine. Mežikal je z očmi. "Elaine?" Ni mu odgovorila, temveč je z roko na stikalu kar stala med vrati. Benjamin se je premestil po postelji. "Kaj pa se dogaja?" je vprašal. GORENJSKI GLAS # 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV »IKOS« KRANJ d.o.o., Savska c. 22 - 64000 KRANJ tel.: 064/221-151 fax: 064/221-141 razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora podjetja JAVNO LICITACIJO za odprodajo nepremičnine POSLOVNO PROIZVODNI OBJEKT »IKOS« KRANJ -OBRAT II STRUŽEVO 3 z uporabno površino 1.300,60 m2, opremljen z vso infrastrukturo (dovozne ceste, parkirni prostori, centralno ogrevanje, elektrika za potrebe proizvodnje, vodovod, telefon). Objekt je vpisan pod vložno št. 128 k.o. Struževo in stoji na parcelah: št. parcele 269/1 stavbišče 653 m2 št. parcele 269/1 dvorišče 1052 m2 št. parcele 269/2 dvorišče 1640 m2 Izklicna cena za celotni objekt z vsem zemljiščem je 600.000,00 DEM. Objekt lahko licitira in odkupi fizična ali pravna oseba ali skupina teh interesentov po medsebojno dogovorjenih deležih. Licitacija celotnega objekta z vsem zemljiščem se ne opravi, če posamezna fizična ali pravna oseba ali skupina teh interesentov ne bo vplačala varščine. V primeru neuspešne licitacije poslovno proizvodnega objekta v celoti skupaj z zemljiščem, se le-ta proda po funkcionalnih deležih, ki so razvidni iz načrta IKOS KRANJ - SITUACIJA OBRATA I in LISTINE DELITVE FUNKCIONALNIH POVRŠIN OBJEKTA, IKOS OBRAT II. Posamezne funkcionalne enote lahko licitira in odkupi fizična ali pravna oseba ali skupina teh interesentov, po medsebojno dogovorjenih deležih. Funkcionalne površine - enote so: A enota, ki obsega: prostore št. 2, 3, 4 in nadstrešek pred prostorom št. 2, v kletni etaži skupna neto površina: 202,60 m2 izklicna cena: 109.404,00 DEM B enota, ki obsega: prostore št. 10, 11, 12, 13, 14, 15 in vhod z nakladalno ploščadjo pred prostorom št. 15 v pritličju skupna neto površina: 249,00 m2 izklicna cena: 134.460,00 DEM C Enota, ki obsega: prostore št. 16, 17, 18, 19, 20, 22 v pritličju skupna neto površina: 350,10 m2 izklicna cena: 189.054,00 DEM D enota, ki obsega: prostor št. 21 v pritličju skupna neto površina: 120,00 m2 izklicna cena: 64.800,00 DEM E enota, ki obsega prostore št. 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30 s povezovalnimi hodniki in sanitarijami v nadstropju skupna neto površina: 190,10 m2 izklicna cena: 102.654,00 DEM F enota, ki obsega: površine funkcionalnega podstrešja, razen nad prostorom št. 21 skupna računska neto reduciranaa površina: 112,20 m: izklicna cena: 30.294,00 DEM G enota, ki obsega: površine zemljišča na parceli št. 269/2, ki ni funkcionalni del souporabe skupna površina: 1640,00 m2 oz. po dejanskih izmerah po delitvi izklicna cena: 40,00 DEM za m2 Dele poslovno proizvodnega objekta, ki so skupnega funkcionalnega pomena in souporabe se ne licitira, so pa del lastnine pripadajoč funkcionalni površini - enoti v proporcionalnem deležu glede na površino celotnega objekta in površino izlicitirane enote, razen enote G, ki obsega samo zemljišče. Skupna lastnina na delih in napravah obsega: - prostori št. 5, 6, 7 in nadstrešek pred prostorom št. 5 - deponija premoga - souporaba glavnega vhoda s hodnikom, stopniščem in sanitarijami v pritličju, stopniščem v nadstropju in stopniščem do podstrehe - souporaba dovoznih cest in krožne ceste okoli objekta - souporaba parkirnih prostorov - souporaba infrastrukturnih naprav in instalacij skupnega pomena "* - souporaba funkcionalnih površin potrebnih za vzdrževanje objekta - energetskih in komunikacijskih virov Poslovni prostori, funkcionalne površine - enote C in D so oddane pogodbeno za v dolgoročni najem - 6 let ali nedoločen čas. Izklicne in prodajne cene, ter varščina se obračunavajo v tolarski protivrednosti obračunane po srednjem tečaju tečajnic BANKE SLOVENIJE na dan plačila. Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe ali skupina teh interesentov, ki do naroka vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene v tolarjih na žiro račun št. 51500-601-10014 ali na blagajni prodajalca z navedbo »PLAČILO VARŠČINE« za celoto alo navedbo funkcionalne enote izbrane od A - G. Pred začetkom licitacije se morajo izkazati s potrdilom o vplačilu varščine. Licitira se po načelu videno kupljeno. Predkupno pravico imajo pogodbeni najemniki, ki imajo do dneva licitacije poravnane vse obveznosti izhajajoče iz najemne pogodbe. Kupec mora kupnino plačati v treh dneh po zaključeni licitaciji, sicer mu varščina zapade. Neuspelemu udeležencu licitacije se varščina vrne najkasneje v osmih dneh po licitaciji, varščina se ne obrestuje. Plačano varščino kupcu vštejemo v kupnino. Kupec plača tudi prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastnine. Ogled objekta in dokumentacij je možen vsak delovni dan od dneva objave razpisa do dneva izvedbe licitacije od 7. do 14. ure, s prednajavo po telefonu 064/221-151 int. 60, zadnji dan pa od 7. do 9. ure. Javna licitacija bo 10. 12. 1992 ob 11. uri v prostorih prodajalca IKOS KRANJ, Savska c. 22 - sejna soba. KOLESA GARAŽO v Vrečkovi ulici, oddarn v najem. Cena po dogovoru. V. Kmečki stroj škofja Loka - Kmetovalci, pozorl Umetna gnojila - KAN, NPK 15-15-15 in 8-26-26, akumulatorji VESNA in antifriz 100 % (229,00 SIT) - po najugodnejših cenah: pokličite 631-497; izredna ponudba: Traktorji ZETOR in URSUS 2812 (38 KM) 3512 (47 KM) 4512 (60 KM), goseničarji UNIVERZAL, VIT-LE TOM in TAJFUN - 3,4 in 5 t. Pokličite 622-575_ SIEMENS SLUŠNI APARATI - Ne hodite več v družbo, ker se vam je poslabšal sluh? Imate zato probleme v službi? Pridite in pomagali vam bomo. Decembra še posebno ugodne cene (računalniško programiran Triton 3.000 - namesto 2.000 DEM decembra le 700 DEM - v SIT). Vsak četrtek od 13. do 17.30 ure v ART OPTIKI Kranj, Bleivveisova 18. Inf. 064/73-313 od 19. do 20. ure GATTON INT. d.o.o. IZOBRAŽEVANJE LOKALI NEMŠČINA za otroke in odrasle. IBIS/g 326-711 _ 17024 Dipl. ing. POUČUJE matematiko, fiziko in kemijo. « 221-711, int. 613 - dopoldan, « 217-817 - popoldan_17697 INSTRUIRAM nemščino za osno-vne in srednje šole. « 218-762 IZGUBLJENO ČRN NEMŠKI OVČAR, star leto dni, se je izgubil pred 14 dnevi in zamenjal gospodarja. Prosimo za informacije na « 214-786 18007 POSLOVNI STIKI SKLADIŠČNO-PROIZVODNI PROSTOR (gospodarsko poslopje!), velikosti 100 kvad. m - 300 kvad. m, v Kranju ali bližnji okolici, naja- memo.t 217-584_17929 LOKAL v strogem centru Kranja, pritličje, 53 kvad. m, WC, voda, elektrika, telefon, prodam. Cena po dogovoru. « 632-055, od 18. do 21. ure_18081 ODDAMO V NAJEM: stanovanjsko hišo, primerno za poslovno dejavnost v čirčah, skladiščne prostore na Primskovem, Predos-Ijah in v Kranju, prostore za obrt v Predosljah, Križah, Kranju, bife na Jesenicah ter gostinsko-poslovni objekt v bližini Kranja. APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 HAROLOGIJA tudi pri nas v Frizerskem salonu Klara Kol- Dober kovinski program išče SOV-man - Prešeren, Moste 31, Žirovnica. Naročite se lahko po LAGATEUA za skupno delo.Jt »~i . om coi 51-458 18104 SPORT tel.: 801-533 MflLIOCLflSI ©217-960 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam, « 632-595_17278 TRAKTOR, 13 konjskih moči, prodam ali menjam za goved ali ko nja« 70 732_17943 HI-FI Sansui, zelo ugodno pro-dam. « 57-883, popoldan 17958 PEČ EMO Central 24 L, novo, prodam 30 % ceneje. « 76-586 17962 PEČ za centralno ogrevanje Fero-term, novo, 32 KW, brez bojlerja, prodam 10 % ceneje. « 65-027 _17991 TRAKTOR Ursus, 35 konjskih mo-či, 500 del. ur, prodam. Rozman, Gorica 10, Radovljica,« 74-324 Popolnoma nov GLASBENI STOLP Samsung, CD, daljinski, prodam« 70-302 18012 Gospodinjski dvoigelni OVER-LOCK Juki, popolnoma nov, ugodno prodam. Kopališka 5, Radovljica_18013 Rabljen TROSILNIK hlevskega gnoja, prodam.« 422-136 18020 OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. « 215-650_18028 Kombinirani HLADLNIK Gorenje, popolnoma nov, z enoletno garancijo, cena 48.000 SIT, prodam. « 620 669 18035 KUPIM COMMODORE 633 488 64 prodam. 18042 RAČUNALNIK PC - AT 286/16, 1 Mb spomina, 40 Mb trdi disk, prodam« 45-233 18060 BILJARD MIZO kupim. Ponudbe na« 801-024_17593 SMUČI, dolžine 140 cm, kupim. « 41-311_17989 MLIN šrotar, kupim. « 51-340 AVTO, od 2 500 do 3.000 DEM, kupim« 51-960_18011 VARNOSTNI LOK za traktor Tomo Vinkovič 418, kupim. « 622-655, popoldan 18034 BIKCA simentalca, starega en teden, kupim. « 401-165 18072 TELETA, starega en teden, kupim 46-282 18089 LIKALNI 216 208 STROJ prodam. HLODOVINO smreke, bukve, jesena in javorja, kupim. « 58-094 18066 PLINSKO PEČ Korona, novo, prodam« 218-248_18075 HI-FI STOLP Dual, s CD-jem, na daljinsko upravljanje, zelo poceni prodam.« 328-286 18078 Lamelni in klasični PARKET, prodam. Koselj, Duplje,« 47-193 _18080 Nova vhodna VRATA, ugodno prodam. «421-711 18111 BRAZDA Poljšica pri Podnartu Telefon 064/70-225 ODKUPUJEMO smrekovo, borovo in bukovo hlodovino po konkurenčnih cenah Plačilo 2 - 15 dni po prevzemu! Se priporočamo! Fantovske HOKEJSKE DRSALKE, št. 30 - 31, ugodno prodam. « 325 634_18024 ROLKO, cena 60 DEM, prodam. « 631-009 18050 GR. MATERIAL Dva RADIJATORJA Jugoterm, nova, dim 900/800, prodam « 422-554 in 45-131_ 17873 Valovite SALONIT PLOŠČE, 200 kom., dimenzije 1.000 x 900. z vijaki, ugodno prodam. « 403-116 OTR. OPREMA Otroško POSTELJICO z jogijem, prodam.« 66-271 18029 NAJNOVEJŠI SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" 99 KANALOV, STF.RE0, VCR TTMER GRAFIKA NA ElCRANU(ANGlVNliM)... GARANCIJA _ _ _~ t 2 MESECEV J Ofl ZMONTAŽOSAMO/ZUsiT S ACT- VRH O VTsf 11 SK.I.OKA. OOOPSrC 125 TEL: 064 633-425 BT 50, letnik 1988, 802-009 prodam. « 17939 VESPO PX 200 E, prodam. F. Bar-leta 3, Cerklje, « 421 -648 18032 MOPED APN 6, letnik 1985, cena 400 DEM, prodam. « 41-114 OBVESTILA ARMAL PIPE po zelo nizki ceni. « 801-166_17804 Dne 3. do 5. in 17. do 19. 12. organiziramo izlet v Čehoslovako. Cilj izleta je mesto Brno in Blansko. Prijave na « 325-737_17865 Trgovina ROLI, Hrastje 20/a, Kranj, vam nudi po zelo ugodnih cenah BREZALKOHOLNE in ALKOHOLNE PIJAČE. « 324-461 17930 OBLAČILA Otroške PULOVERJE, od 5 do 13 let, prodam. « 75-050 18037 Dolgo belo POROČNO OBLEKO, št. 40, cena 100 DEM, prodam. « 401-131___18085 Toplo KRZNENO JAKNO, dobro ohranjeno, cena po dogovoru, prodam.« 403-035 18088 OSTALO GAJBICE, cena 220 SIT/kos, pro-dam. « 70-366 _17409 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne-rabljen, prodam za polovično ce-no. « 77-609_17685 VLEČNO KUUKO za Yuga, prodam« 403-144_17996 Suhe BUTARE prodam. « 47-353 GOVEJO ustrojeno KOŽO, prodam. « 66-306_18033 Mešana DRVA ugodno prodam. « 57-585_18053 Suha bukova DRVA, 5 m, cena 50 DEM/m, prodam« 59-127 18071 Suha kostanjeva 2.000 SIT, prodam. DRVA, cena B 633-693 DRVA, suha, prodam « 401-167 PRIDELKI_ Sladki MOŠT in lepa JABOLKA, prodam. « 79-030, po 12. in 20. uri_17840 Debelo REPO prodam. Voklo 31, Šenčur 18057 STANOVANJA STANOVANJE, 3-sobno, 65 kvad. m, z garažo, v Novem Sadu, zamenjam za podobno v Kranju ali bliž-nji okolici. « 47-441_17776 STANOVANJE na Drulovki, 1-sob-no, prodam. Kočevar, Kriška ul. 26, Kranj_18044 STANOVANJE oddam samski osebi« 57-991_18059 STANOVANJA PRODAMO: gar-sonjero na Jesenicah, 1-sobno v Škofji Loki, Kranju in Jesenicah, 2-sobno v Kranju, Medvodah, Škofji Loki in Radovljici, 2.5-sobno v Kranju ter 3-sobno v Medvodah in Kranju. APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 18106 Iščemo GARSONJERO za prof. angleškega jezika. «217-481, do 15. ure Dvosobno STANOVANJE (SATV, centralna, telefon) in GARSONJERO, oboje v šorlijevem naselju, zamenjam za večje STANOVANJE v Kranju. «214-805 Iščemo GARSONJERO za prof. angleškega jezika «217-481 POSESTI GOZD v Radovni, velik 14.000 kvad. m, prodam. Ambrožič, Polj-Sica 11, Zg Gorje 17994 HIŠO prodam. Inf. v četrtek 3. decembra 1992, od 11. do 13. ure Naslov v oglasnem oddelku. 18017 329-458 18106 HIŠE PRODAMO: atrijsko vStra; žišču, obnovoljeno na Planini, starejšo z gospodarskim poslopje"1 na Primskovem, novo v Lesca"' nedograjeno na Bledu in Naklera enodružinsko v Križah in starejs manjšo v Dupljah. PARCELE PnU-DAMO: v bližini Kranja zazidljiv0-20.000 kvad. m na Žirovskem vrh"-10.000 kvad. m na Posavcu, i*9* kvad. m večnamenske površine P Tržiču. APRON NEPREMIČNIN^ -g 064/214-674__»J™! PRIREDITVE__; Iščete TRIO, DUO, za igranje sobotah, nedeljah, novem »SL « 70-015 Jl!gg PLESNA ŠOLA KRAN3 vpisuj^ maturantske plesne tečaje- »L 41-581__IfgS PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje^0; ve člane« 41-581__ RAZNO PRODAJ Počitniško PRIKOLICO Adria i" prodaj kovinske SODE, 200 41-582_ MOTOR in MENJALNIK za Vug° 45, prodam. « 622-475 Jjj^- Prodam TERMOAKUMULAc'J' SKO PEČ (2,5 kW) in levoročni čevljarski ŠIVALNI STR0J « 422-224_ Suhe smrekove PRIZME, debelin6 7 cm, in obrezane LATE za koz lec, dolžine 5 m, prodam. *n 79-037 ■_ Jj°J° Suha mešana in bukova DRVA, *er GUMIVOZ, prodam. Hafner, B'n' kelj 7, Škofja Loka_ 180J5 Bukova DRVA in MLADIČA^ie^' škega ovčarja, prodam. « 66-8^, Staro poslikano KMEČKO ~SKB'' NJO in starinske PREDMETE, Pjg dam. « 891-609, popoldan Ijip Avstrijski kombiniran OTROjJ^ VOZIČEK, otroško POSTELJICO jogijem in nov krznen PLAŠČ nlJ trija, poceni prodam. « 323-97^. MESO od zdravega bika in lep6 VOŠČENKE, prodam.« 45-50^ STAN. OPREMA ___• Kotno SEDEŽNO GARNITURO- j ugodno prodam. Jenko, Jelenčevj 2, Kranj, « 242-743_1800» KUHINJO s koritom, Kuppei-5, busch PEČ in kopalniško KAD 5 toaletno omarico, prodam. *, 212-317, Pavlic ISO* STORITVE J 8i J SERVIS vam nudi popra vil« TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh P to; izvajalcev. Smledniška 80, Krg™ del. čas: 9. do 17. ure, « 329- " Cinkane SMETNJAKE vseh dolžin, izdelujem 32/a, « 326-426 "irTŽEl . Prebil P* TV VIDEO AVDIO SERVIS . UAR, Smledniška 37 - poprav^ mo naprave vseh proizvajal06^ « 323 159 Opravljam PREVOZE do 17 o* « 65-461 VODOVODNA POPRAVILA ter K ŠTALACIJE NA HIŠI vam nar^. mo kvalitetno, poceni in zjgaran jo ("štemamo" sami!), kot tudi < zna drobna popravila, predela j čiščenje bojlerjev in odtokov, Jjj « 218-427 _l7f> ŽIČNE MREŽE, za ograditev^ izdelujemo. Račun velja kot olaj|L va pri odmeri dohodnine^^] pri 217-937 IZOLIRAM cevi centralnih kurja^ aluminij pločevino. Cena ugodja « 217-300 VJ/ NAPELJUJEMO vodovod in <#2 327-323 1 tralne kurjave.« POSREDUJEM pri nakupu nW Možnost telefonskih central, nega klica.« 70-190 SATIR vam nudi usluge SITO1 SKA in OFFSETA. « 312 166 PRIMOt Rudarji ga pod zemljo kopljejo, mi vam ga dobavljamo! Dvojni W Kranj prodaja tudi domači zasavski in velenjski premog na 3 čeke, velenjskega vam pripeljemo zastonj. Prodajno mesto v Gorenjski obrtni zadrugi (GOZ) Kranj, Likozarjeva I. Telefon 064/218-686 Kdor pozna kvaliteto in upošteva cene, bo kupil domači premog pri firmi Dvojni W Kranj! AKCIJSKA PRODAJA fj? DEM sedaj 789 DEM NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Antena: 80 x 90 ^Sprejemnik: 136 kanalov 'SATEX" TEL: 48-570 EMAJLIRANJE kopalnih kadi z "voženim materialom, garancija 2 l!i!1»_66-052_17164, CePljenje in razrez DRV, opravam na vašem domu. « 241-829 __17197 POSTAVITEV kmečkih peči, zida-n'h štedilnikov, kaminov, stenske Igjne keramike« 65-773 17507 Nudimo računovodske in knjigovodske STORITVE. SPARTAK ^^^«216-706 ali 45-568 Bolečine, migrene, astma, pomirjuje, klimakterične težave, odva-Jgnjejtajenja, hujšaje.« 213-034 Polete, žaluzije, lamelne zavese. Pošljemo prospekt. ROLETAR-STVO BERČAN, « 061/342-464 glj061/342-703_17550 Jzdelujem in montiram SNEGOLO- VJlCE. « 324-468_17604 diplomske in druge NALOGE, ob-ggjava na računalniku. « 214-213 LEDO SERVIS - servisiramo skrije, hladilnike, pralne stroje, šte-gjjnike. Hitro, poceni! « 214-780 VODOVODNE INŠTALACIJE £oAN - Nudimo vam vsa vodoinstalaterska dela in popravila. Ma-Jprial dobite brez prometnega jjgvka. « 76-062_18015 TISTIM talne obloge, oblazinjeno Pohištvo, stekla, avtosedeže. « |32:437_18027 ^AM PILJKE \~r\ ZLATOTISK, *ranj. Slovenski trg 7 (delavski ~°m), naročila sprejemamo vsak oelovnik od 8. do 14. ure, četrtek 00^8. do 16. ure. Štampiljke "izja-y°" za naročilnice lahko dobite ta- ggl« 064/217-424_18031 ČISTIM talne obloge, oblazinjeno Pohištvo, stekla in avtosedeže. « 632-437_18052 POLAGANJE PVC podov in BRUŠENJE parketov. « 631-070 18086 Izdelujem in prodajam SMETNJAKE 9 324-457_18090 Vozila deli AVTOGUME, 1 55 R 13, rabljene, in krnske, 165 SR 13, nove, prodam. ^213-221_18039 toOTOR od Zastave 750, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 18046 Vozila P, letnik 1980, registrirano do **'1993, cena po dogovoru, pro-ggm,« 216-227__17471 2ASTAVO 101, starejši letnik, registrirano, s kljuko, cena 600 DEM, Hfodam. Ul. 31. divizije 40 18069 RASTAVO 101, letnik 1978, obnošeno, prodam.« 64-060 18082 RASTAVO 101 Comfort, letnik 1982, registrirano do 13/12/1993, D°ceni prodam. Lalič Natalija, Sta-[aj-oka 26, Škofja Loka 18055 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, Prodam. Britof 329, Kranj 18064 0pEL 1.3 S, letnik 1987, karamboli-!^prodam. « 43-462 17813 Karamboliran KOMBI VW 1600, sJarejši tip, prodam. « 241 -723 _17934 ? 4 GTL, registriran do 4/1993, *' 500 km, prodam. Možna menja ^gjgj 5. « 801 -632_17964 DPEL KADETT, letnik 1989, pro-Pjnr« 061/841-266 17976 ^OLF JXD, letnik 9/1990, bele bar-6-garažiran, prodam. « 82-104 ^___17988 ^°t-F JX, bencinar, letnik 1986, Prodam. Vrba 17/a, Žirovnica __17990 ?ASTAVO 101, letnik 1979, regi 5'Tirano do 3/1/1993, prodam. « ILi^O?_ 17992 RASTAVO 101, letnik 1978, regi-.Ir,rano do 3/1993, poceni pro-^ Strahinj 25, Naklo, ogled poldan 18001 £'AT 126 P, letnik 1989, cena 2.950 prodam.« 65-378 18005 £em_ PrftHF'letnik 1982' dobro ohranjen, B|nH ^°dam. Zver Branka, Taleška 14, Mogled po 15. uri 18009 črv l 1500, ugodno prodam. Mo 221 321, int. 2285 18016 (jASTAVO 101, starejši letnik, mo-nov (|R)# ohranjeno, registrira ^Prodam« 51-760 18026 nuG° 11 GX, letnik 1988, ohra YUGO 45, letnik 1989, prodam. Adergas 24, Cerklje_18098 GOLF Diesel, letnik 1985, in R 4 GTL, letnik 1986, prodam. « 218-647_18101 125 P, prvi lastnik, ugodno prodam« 403-117_18110 KARAMBOLIRANA VOZILA vseh znamk odkupujem! Takojšnje plačilo v DEM. « 061/218-941 18112 zaposlitve AMBICIOZNIM nudimo izredno uspešen prodajni program za otroke.« 325-712, zvečer 17133 Za Kamnik, Medvode in Škofjo Lo-ko iščemo ZASTOPNIKE za prodajo kave. « 325-712, zvečer 17134 Samostojnega KUHARJA ali KUHARICO, zaposlimo. « 75-504 _17138 Prostih je še nekaj delovnih mest pri prodaji učbenih pripomočkov. Zaposlitev redna ali honorarna. « 50-336, med tednom od 8. do 14. ure in od 20. do 23. ure, razen srede_._17437 Zanimivo terensko DELO vam nudi Slovenska Knjiga. « 74-347, zvečer_17525 FANTA z dokončano srednjo šolo in vozniškim izpitom B-kategorije, zaposlimo. « 78-778 in 78-766 Mlad FANT išče zaposlitev z šoferskim izpitom B, C, E - kategorije. « 78-928_17796 Vencelj d.o.o. Preddvor zaposli NATAKARICO ali NATAKARJA v gostinskem lokalu. Prijave pošljite n* naslov: Vencelj d.o.o.. Preddvor 62,64205 Preddvor_17947 DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. « 81-686_17997 Delo dobi ELEKTROINSTALATER z večletno prakso - montaža in popravilo gorilcev. « 79-969 17998 Nudimo honorarno DELO na terenu. Odličen zaslužek.« 328-265 _18040 DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila, čop Milan, C. Železarjev 21, 64270 Jesenice __18045 Nudimo vam honorarno DELO, s tedenskim izplačilom.« 84-662 _18058 Želimo zaposliti mladega samo-stojnega KUHARJA, ki mu ne manjka kreativnosti in dobrega okusa. Izključno pisne ponudbe pošljite na naslov: Gostišče Zvon d.o.o., Brezje 74, 64243 Brezje 18061 Komunikativnim OSEBAM nudimo honorarno delo za prodajo zanimivega artikla.« 323-135 18065 DEKLE za delo v strežbi in mlajšo UPOKOJENKO za delo v kuhinji, honorarno zaposlim. Inf. v lokalu -Okrepčevalnici, na Kidričevi 47, Kranj_18067 DEKLE za delo v živilski stroki, okolica Cerkelj, honorarno zaposlim. « 213-952 ali 421-753 18068 Atlas Slovenije in velika ilustrirana Enciklopedija rabita še nekaj ZA STOPNIKOV.« 59-159, dopoldan Pizzerija v Tržiču honorarno zaposli DEKLE ali FANTA za strežbo. « 52-055_18079 Honorarno DELO nudimo. Pogoj -avto in resnost. « 061/448-865 __18084 Iščemo ZASTOPNIKA za prodajo Atlasa Slovenije. Odličen zaslužek. « 325-526_18092 Delo na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Metka Jauk, Ul. Heroja Šlandra 17, Maribor,« 062/28-264 18093 živali Prodam.« 45 532 18091 r^0! 50 LS, odlično ohranjen, ^gd^prodam.« 50-975 18096 J^O 45 E, letnik 1986, dobro nrar>jen, prodam.« 725-300 BIKA po izbiri, menjam za brejo junico ali mlado kravo. « 79-690 17824 PRAŠIČA za zakol, prodam. Češ njevek 8, Cerklje 17960 KOKERŠPANJELA, črnega, z ro-dovnikom, mladiča odličnih staršev, cena 400 DEM, prodam. « 75-320_17980 Delovno KOBILO, staro 10 let, prodam« 691-744_17985 KOBILO, brejo, prodam. « 061/612-753, Bergant Janez, Žlebe 16_17987 KOZO, mlado, brejo, prodam. « 79-977_18022 Mlado MUCO, temno sive barve, oddamo. « 325-634_18023 PRAŠIČA za zakol, prodam. « 73-875 _18025 Dve TELIČKI simentalki, stari 10 dni, prodam« 65-098 18030 KRAVO, brejo, prodam.« 73-522, Brence, Hraše 17,Lesce 18021 OVCO za^zakol, prodam. «~ 422-180_17993 OVCO z mladičem, prodam. « 45-291_18006 PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Tr-boje 30, Kranj,« 49-508 18008 Prodajamo KOKOŠI NESNICE, stare eno leto, cena je 150 SIT za kokoš. Voklo 49,« 49-250 18036 Dva TELETA, stara 14 dni, prodam. Ropret, Zg. Bitnje 41, Žabnica _18048 TELIČKO in BIKCA, težka 130 do 150 kg, prodam.« 620-582 18051 TELICO po izbiri, prodam. « 721-254 _ 18070 TELETA simentalca prodam. Po-dreča 26, Mavčiče 18074 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Doslovce 22,« 802-547, zvečer _^_18087 TELIČKO frizijko, staro 9 tednov, prodam. Dežman, Lancovo 10, Ra- dovljica,« 74-856_18095 PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, prodam. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje_18100 BIKA, starega 15 mesecev, pro-dam. Olševek 22, Preddvor 18102 Dva mala PSA, črne barve, od-dam. Zali Log 30, Železniki 18103 ZAHVALA Po kratki, a hudi bolezni nas je v 80. letu zapustil dragi mož, oče, ded in praded FRANC ŠTUPNIKAR Posebno zahvalo smo dolžni še gasilcem iz Žabnice. ŽALUJOČI: žena Pavla, hčerki Nada in Francka z družino OSMRTNICA Umrl je FRANC GOMBOC železokrivec v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 3. decembra 1992, ob 15.30 uri na pokopališču v Mošnjah. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče KATARINE STRGAR roj. Jelar, p.d. Zimove Kati, iz Zg. Brnika se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili toliko cvetja in sveč, za izrečeno sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom iz Brnika in Cerkelj, ki ste jo obiskovali, nam kakorkoli pomagali v času bolezni. Iskrena hvala sestri Anici Žura ter dr. Beleharju za obisk in nego. Zahvala vaščanom ZD Cerklje, letališču Brnik, Iskri Števci, gospodu kaplanu, zvonarjem, pevcem, praporščakom in pogrebniku Jeriču. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim. ŽALUJOČI: sin Ivan, hčerka Mari z družino in ostalo sorodstvo Zg. Brnik, 24. novembra 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami, sestre, tete, sestrične MIMI ZABOVNIK roj. Košnik, iz Štirnove ul. 3, Kranj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem Štirnove ulice za podarjeno cvetje, izražena ustna in pismena sožalja in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za pozornost njenim nekdanjim sodelavcem Iskre - Telematika, enako sedanjim delavcem - Stikala. Zahvala zdravnici dr. Meti Križaj in sestrama v obratni ambulanti Iskra. Globoka zahvala našemu g. župniku Francu Godcu za vse plemenite besede pri pogrebnem obredu. Enaka hvala ministrantom in komunalnim uslužbencem. Hvala pevcem za lepo petje in ganljivo zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim prav iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njeni Kranj, 21. novembra 1992 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega SREČKA DEBELJAKA iz Sovodnja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo GD Sovodenj za organizacijo pogreba, vsem drugim gasilcem in govornikom. ŽALUJOČI: žena Milka, otroci Ivica, Boris, Sašo z družinami, Iztok ter drugo sorodstvo Sovodenj, 25. novembra 1992 V SPOMIN Spolnil rad je vsakemu željo, duri odprl in srce, bil prijatlov je veselje, njim oči po njem rose. (Prešeren) Te dni mineva petnajst let, odkar smo se poslovili od našega dragega LEOPOLDA KORDEŽA Mihovga Poldeta z Jamnika Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate in prižigate svečke na njegovem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ko tebe Milka med nami ni, saj zlatih src, kot imela si ga Ti, malone živi. Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša MILKA MLAKAR Vsem, ki postojite pri njenem grobu, ji prižigate svečke in prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Gorenja vas, novembra 1992 ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka in pravnuka IGORJA KORINŠKA i se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sošolcem SGTEŠ Bled, SŠ Iskra Kranj in profesorjem, sosedom in sodelavcem AMD Kranj, Tokos Tržič, Restavraciji Brnik za darovano cvetje, sveče, za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za poslovilne žalostinke in cvetličarni Cvet za cvetje. Posebna hvala teti Mimici in vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Kranj, 26. novembra 1992 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice in sestre MARIJE PERKO roj. Pokora, iz Sp. Dupelj 9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Živil, Merkurja in OŠ Duplje, prijateljem in znancem, g. župniku za opravljen obred, pevcem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni Sindikata proti višji prispevni stopnji Ljubljana, 30. novembra - Sindikata KNSS Neodvisnost in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije družno nasprotujeta predlogu za zvišanje prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 2,2- odstotni točki, se pravi s 14,40 na 15,50 odstotka. Proti predlogu so predstavniki sindikatov že glasovali v skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer v imenu 662.154 še zaposlenih delojemalcev, katerih plače so že zdaj pretirano obremenjene. Višja prispevna stopnja bi pomenila višjo ceno dela in dodatno brezposelnost. Razlog za slab finančni položaj pokojninskega zavoda je v dolgu državnega proračuna do zavoda, ki znaša 8,4 milijarde tolarjev za pokojnine, ki so sicer breme proračuna. Gre za pokojnine, ki so odmerjene pod ugodnejšimi pogoji, kot so zakonsko opredeljene, prevzete obveznosti države za vojaške pokojnine, pokojnine v breme drugih republik, predvidene pokojnine po zakonu o poslancih. V sindikatih nasprotujejo, da bi se dolg države prenesel na zavarovance. Tudi ne verjamejo zagotovilu vlade, da bo globalna obremenitev cene dela nižja z znižanjem prispevne stopnje za zdravstvo. Slišati je namreč namere o uvedbi dodatnega prispevka za nadomestila za porodniško odsotnost z dela. Ljubo Sire v Kranju Predsedniški kandidat LDS dr. Ljubo Sire in kandidat za državni svet dr. Ivan Kristan bosta z vodstvom OO LDS Kranj obiskala v Kranju podjetje Iskra Holding, dne 2. decembra 1992, ob 12. uri. V programu je razgovor z vodstvom podjetja ter ogled proizvodnje in pogovor z delavci. Istega dne ob 17. uri pa se bo dr.. Ljubo Sire na okrogli mizi na temo "Sindikati in podjetništvo" pogovarjal in srečal s kranjskimi sindikalnimi zaupniki. Okrogla miza bo v dvorani št. 16, Skupščine občine Kranj. Večer Socialdemokratske stranke Predstavili se vam bosta oba kandidata za 7». okraj v I. volilni enoti: ga. Irena Seifert - kandidatka za državni zbor in g. Peter Čolnar - kandidat za državni svet. Gosta večera bosta: g. Marjan Krajne, minister za promet in zveze in g. Bojan Starman, direktor tovarne obutve Alpina Žiri. Vabljeni tudi tržiški gospodarstveniki. Pokljuške partizanske smučine Tekmovanje na Goreljku Bled, 25. novembra - V okviru spominske slovesnosti "Zmaga mrtvega bataljona", ki bo v soboto, 12. decembra, na Goreljku na Pokljuki, bo v organizaciji SK Triglav Kranj organizirano tudi tekmovanje v smučarskih tekih za borce NOB in pionirje. Borci bodo tekmovali v naslednjih kategorijah; žene na 2 km, moški na 3 km. Moški bodo tekmovali v dveh kategori- GORENJSKI GLAS MIKLAVŽEVI NAKUPI KRANJ 28.11. -4.12. — darila, igrače — široka poraba, avtomobili 2., 3. in 4.12. ob 17. uri obisk MIKLAVŽA S SPREMSTVOM PROST VSTOP jah in sicer rojeni leta 1925 in starejši na lažji progi, na zahtevnejši pa rojeni 1926. leta in mlajši. Start za borce bo ob 11. uri. Skupnost borcev NOB VII SNOUB France Prešeren vabi vse borce - tekače, da se Pokljuških partizanskih smučin udeleže. Za tekmovanje se prijavijo v Šport hotelu na dan prireditve, od 9. ure dalje. • D. D. Predstavitev kandidatov Občinski odbor Socialistične stranke iz Radovljice organizira v četrtek, 3. 12. 1992, ob 20. uri v Gorjah v gostilni v Kmetijski zadrugi predstavitev kandidatov za volitve v Državni zbor in Državni svet. Vabimo vse krajane! OO SSS Radovljica Brane Grohar Ob 51-letnici Dražgoš Športne in kulturne prireditve Škofja Loka, novembra - Prve priprave na prireditve ob 51-letnici dražgoških dogodkov so že stekle. Slovesnost bo v nedeljo, 10. januarja 1993, pri spomeniku v Dražgošah. Odbor za organizacijo prireditev "Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 1993" pri Občinskem odboru ZZB NOV Škofja Loka, ki ga vodi Zdravko Krvina, je 20. novembra že podrobno razpravljal o poteku letošnjih dražgoških prireditev. Načrtujejo, da bi se začele že v petek, 8. januarja, ob 18. uri s koncertom Partizanskega pevskega zbora v hotelu Transturist, v soboto, 9. januarja, pa bi bilo tekmovanje kegljačev v Železnikih za pokal Dražgoš. Razmišljajo pa tudi o košarkarskem turnirju v Škofji Loki. V nedeljo se bo v Dražgošah zvrstila cela vrsta športnih tekmovanj, kot na primer odprto patrolno tekmovanje smučarskih patrulj enot TO RS in RSNZ RS, tekmovanje rekreativcev z gorskimi kolesi na relaciji Nemilje - Dražgoše, smučarski teki borcev itd. Če bo lepo vreme, bomo tudi letos lahko občudovali gorske padalce z Dražgoške gore. Organizirani bodo tudi vsi množični rekreativni pohodi. Tako se bo v soboto zvečer začel 14. tradicionalni nočni pohod po poti Cankarjevega bataljona od Pasje ravni do Dražgoš, v nedeljo pa bodo pohodi iz Krope, s Čepulj in iz Selc v Dražgoše. Vsi pohodi naj bi se končali ob 11.30 pri spomeniku, ko se bo začela osrednja proslava. • D. D. Sedmica na Bledu Komu se je nasmehnila sreča v obliki okroglih 26 milijonov tolarjev, kolikor je vredna zadnja sedmica, je še skrivnost, saj se srečnež na Loteriji Slovenije še ni oglasil. Upajmo, da je eden od Gorenjcev, saj je bila igra vplačana na Bledu, in da bo denar pametno vložil v kakšno novo delovno mesto, ki jih Gorenjska tako zelo potrebuje. Sicer pa dobitniku v teh sušnih časih privoščimo tudi novo hišo pa avto pa potovanje okoli sveta, skratka vse, do česar je samo s poštenim delom nemogoče priti. Razstava kranjskih jamarjev Kranj, 1. decembra - Jutri, 2. decembra 1992, ob 18. uri bodo odprli v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju razstavo ob 35-letnici Društva za raziskovanje jam iz Kranja. Predstavitev razvoja jamarske tehnike dopolnjuje prikaz delovanja Jamarske reševalne službe, razstavni prostor pa krasijo tudi fotografije jamarjev. Posebna zanimivost na razstavi je okostje losa, ki so ga našli kranjski jamarji, za ogled pa ga je posodil Prirodoslovni muzej Slovenije. Razstavo si bo moč ogledati do 12. decembra 1992.« S. S. SLOVENIJA JE AALAIIA . VOLI ZANJO! ZMtllZENA LISTA Vabimo Vas na kulturno zabavno prireditev, ki bo v torek, 1. 12., ob 17. uri v dvorani Zadružnega doma Primskovo pod geslom: SLOVENIJA JE AILAOA Na prireditvi se bodo predstavili kandidati ZDRUŽENE LISTE Jožica Puhar za državni zbor dr. Dušan Bavdek za državni zbor Borut Petrič za državni zbor V kulturnem programu bodo nastopili: godba na pihala Silvo Štingl - klavir Katja Levstik - spremljava Silvo Štingl Polde Bibič folklorna skupina Primskovo skupina pevk »Bodeče Neže« zabavni ansambel »Trio - 3« Voditeljica: Lucija Grm Pričakujemo Vas, svojce in vaše znance ZI»IMIŽi:\l SAiO MOČNEJŠI Delavska strank Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije DEMOKRATI KRANJA VABIMO NA BELTINSKE BANDE Z VLADOM KRESL1NOM V ŠPORTNI DVORANI NA PLANINI V SREDO 2.12.1992 0B 18. URI GOSTA: dr.FRANCE BUČAR g. JELKO KACIN PREDSEDNIŠKI KANDIDAT PREDSTAVILI SE BODO GORENJSKI KANDIDATI ZA DRŽAVNI ZBOR VSTOP PROST. VABLJENI! #4T Dan Merkurja v GLOBUSU To je četrtek, 3. decembra! Dopoldne in popoldne predstavitev delovanja in uporabe! • BLACK & DECKER • ISKRA ERO • GORENJE mali gospodinjski aparati SAMO V ČETRTEK, 3.12. 5 do 10 % POPUST Nagradno žrebanje za VSE kupce na Dan Merkurja v GLOBUSU ob 18. uri. vsem upokojenkam in upokojncem! Spoštovani! V teh dneh se večina slovenskih upokojencev odloča, kje bo sklenila kolektivno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, saj bodo po novi zakonodaji morali tudi oni doplačevati številne zdravstvene storitve in pripomočke. V Adriaticu so željam in potrebam upokojencev prisluhnili z vso pozornostjo in posebej zanje pripravili cenovno ugoden paket prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja Al-ZVD, ki jim bo zagotovil POPOLNO, STOODSTOTNO ZDRAVSTVENO VARSTVO in finančno varnost pred vsemi stroški doplačil (obiski pri splošnih zdravnikih in specialistih, zdravljenje v bolnišnici ali v zdravilišču, zdravila, itd.). Adriaticovi zavarovanci bodo do konca leta prejeli zavarovalno polico in kartico Adriatic. Namen kartice je jasen: pri zdravniku upokojenci ne bodo potrebovali denarja, saj bo zadostovalo, če bodo kartico pokazali v zdravstveni ustanovi. Račune bo zanje poravnal Adriatic. Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. Edini strošek zavarovanja je mesečna premija, ki za janu* 1993 znaša - z vštetim 22-odstotnim popustom za upokoje"' ce - 772 tolarjev. Pokojninski zavod bo premije mesečno odtegoval od p0' kojnine tistim upokojencem, ki bodo podpisano pristop' no izjavo poslali Adriaticu. Vse, ki povabila še niso prejeli, prosijo, da se oglasijo M pokličejo na Adriaticovo poslovno enoto v Kranju, BI*1' weisova 4, tel.: 064/211-688 ali 211-686. Kogar AdriatifO' va ponudba zanima, naj s seboj prinese osebno izkaznic in številko zadeve pri SPIZ-u, ki jo najde na obvestilu pokojnini. Sicer pa, časa za premislek in primerjavo je * nekaj. Adriatic upokojence prosi, da pristopne izjave o» dajo najkasneje do 15. decembra.