Spomini na Dunaj in okolico. Pusnel po svojem dnevnikn Josip Levičnik, Ijudski učitelj. (Dalje.) Moje načelo: Kar lepega vidiš, hvalevrednega aliaiš, koristnega skuaiš, zapiši I — Po tej poti otmeš maraikaj pozabljivosti, in postavljaš hkrati sam sebi stalni spominek po prislovici latiiiBki: .,Litera scripta manet", ali po našem: ,,Zapisana čerka ostane". 17. dan septembra. (V c. k. ,,Munz - und Antiken-Cabinet-u".) Kolikor bolj se je bližal konec mojega bivanja na Dunaji, toliko bolj sem hitel ogledovati njegove znamenitosti, katerih se radovidnemu očesu ondi pač ne zmanjka z lepo. Danes me je bil zanesel veter zopet v cesarski dvor, kjer se med mnogo drugini občudovanja vrednim znamcnitostmi nahaja v peterih sobah shranjenih, in na ogled razpostavljenih neštevilno veliko denarnih in starinskih reči. Naj ložej bi spoštovanim gg. bralcom natančno dopovedal, kaj sern ondi videl, ko bi jim hotel posloveniti knjižico, ki se pod naslovom ,,Uebersicbt der Sammlungen des k. k. Miinz- und Antiken - Cabinets," po enem zmed strežajev obiskovalcom po 20 soldov prodaja, ter na 71 drobno tiskanih straneh, in še to le bolj poveršno, popisuje, kaj je to ali uno. Ali, knjig pisati ni moj nainen; toraj naj le kaj poveršnega o vsem tem povem. Pričetek nabiranja teh zbirk sega nazaj v 16. in 17. stoletje; ni čuda toraj, da se je bilo s časom toliko reči nakupičilo, da so jih v letih 1833—1845 vse na novo vredili in prestavili, ter vravnali v sedajni stan; nekoliko predmetov, zlasti marmeljnastih izdelkov, kamnitih napisov in egiptovskib starin pa prenesli v doljni Belvedere v tako zvano nAmbraser-Saminlung". Kakor sem že zgoraj omenil, je v peterih sobah razpostavljeuih res neštevilno veliko denarnih in starinskih reči. V pervi sobi nahaja se zbirka posodja (Vasensammlung), razstava starinskega denarja in svetinj (Medaillen), ter nekoliko izdelkov iz terracotte in medenine (Terracotten- und Bronzensammlung). Denarji in svetinje so razpoloženi po sredi sobe na deveterih mizah, vse v primernih nizkih omaricah pod steklenimi pokrovi, tako dase vsakarečlahkonatanjčno pogledain tudi napisi berejo; — ostali predmeti pa so shranjeni v peterih omarah s steklenimi durmi, tedaj se tudi to vse lahko ogleda. Prav težko se premagam, da ne pričnem s poštevanjam posamesnih, vsaj znamenitnejših predmetov; ali ko bi se tega polotil, potem z letošnjim tečajem nTovariš-a" ne skončam še svojih ,,Spominov", kar bi vendar že rad. Ene same zlate svetinje hočein le omeniti, ki je bila skovana o času Leopold-a I. (1. 1677), in ne tehta nič manj kot 2055 cekinov. Da bi bil njeno obširnost vsaj na pr. zmeril, položil sem svoj klobuk na stekleni pokrovec, pod katerem se shranjuje; pa svetinja je bila večja kot klobuk z obkraji vred. — Druga soba shranjuje v deseterih omarah in na dveh mizah medeninino zbirko; staro-nordiško kamnito orožje (altnordische Steimvaffen); oddelek terracotne zbirke, in jutrodeželne reči (orientalische Gegenstande). Prečudne znamenitosti se tu vidijo in ko bi hotel elovek vsako reč posebej pogledati, mogel bi hoditi več dni samo tje. — V tretji sobi se nahaja shranjen v štirih omarah tako zvani BDucatenund Groschencabinef z zbirko;manjšihsvetinj. Kajmenite, koliko bi vtegnilo teh komadičev biti? Nič manj kot 40.249; — zmed teh je 6.013 zlatih, 25.780 zrebernih in 4.959 bakrenih i. dr. Tako zvani »Thaler- und Guldencabinet" z zbirko večjih svetinj, ki so tudi v tej sobi v deseterih omarah nahaja, pa šteje 25.994 komadov; namreč 2.526 zlatih, 18.314 srebernih in 5.154 bakrenih. Štel vsega tega pač sam nisem; al knjižica, katero sem si kupil v dragi spomin, ter pred manoj leži, mi to pravi. — Četerta soba shranjuje denarno zbirko klasiškega starega veka, in sicer so razpostavljeni v štirih omarah gerški, v štirih pa rimski novci. Množina pervih znaša 26.960 komadičev (507 zlatih, 9.391 srebernih in 17.062 bakrenih;drugihpa 34.960 (2.694 zlatih, 15.572 srebernih, 16.694 bakrenih). Na zahtevanje pokaže navzoči vradnik vsaki penez, ki se videti želi. Poleg tega se nahaja v tej sobi tudi veliko medeuinega orodja; po stenah pa visi mnogo slik, predstavljaje gerške marmeljnaste starine , ki so bile prenesene odtod v doljni Belvedere. — Peta soba poslednjič shranjuje dragocene zbirke rezanih kamnov in umetnih izdelkov iz biserov in žlabtnih kovin. Nič manj kot petnajst omar shranjuje tu nepopisljive dragocenosti in umetnije, katerim enakost se mende javaljne kje na zemlji najde! Starega veka in novejših časov umotvori so tu nakupičeni, res vredni, da shranjujejo se v palači samega cesarskega domovja. — 18. dan septembra. (V cesarski zakladnici. V zgornjem Belvederu. V tovarni levarnici g. g. Clayton, Schutleworth & Corap. ,,Central Markthalle." ,,Stadtpark." Knez Schwarzenberg-ovi terg.) Ker sem bil včeraj zvedel, da bo danes odperta cesarska zakladnica (kar se zgodi na teden le trikrat), sem bil koj sklenil, tudi v njo nesti svojo radovidnost. Ali to navadnim ljudem ni ravno lahka reč; mora se namreč vložiti dan poprej pismena prošnja, in še le na to se dobi vstopni list. Mi učenci gospodarstvenega kurza smo bili (brez zamere, če se sam malo pohvalim) nekoliko več; kajti naše ,,AufnahmsKarte zuni landwirthschaftlicben Lehrerkurse" in pritisnjeni pečat z opisom BAckerbau-Ministerium" odperle so nam bile že marsikake vhodne duri, in tudi pri cesarski zakladnici so imele tako moč. Kolike znamenitosti in dragocenosti skranjuje ona, se lahko že potem sodi, kako je ona stražeria. Več oboroženih dvornih žandarjev je stalo razverstenih po stopnjicah, ki deržijo do nje; poleg tega so vrata vedno zaklenjeua, in tudi se le nekoliko ogledovalcev na enkrat v zakladnico spusti, da bi ja v preveliki gnječi ne imel kaki Buzmovič" prilike, skazovati svoje tatinske umetnosti. Mogli smo toraj v redni versti stati že zunaj po stopnicah zelo tako, kakor se pri nas nastavijo ljudje okoli spovednice. Ko smo mi prišli na versto, odklenila so se od znotraj vrata, in ko smo vstopili, zdajci so bila zopet zaključena za nami. — Cesarska zakladnica se shranjuje v cesarskem dvoru v šesterih sobah, in v vsaki posebej stražil je poleg civilnih dvornih strežajev zopet ea dvorni žandar. Ko bi hotel v nji nakupičene zaklade le količkaj na drobno popisati, podvreči bi se mogel tudi v tej reči nalogi, posloveniti knjižico ^Uebersicht der Sammlungen der k. k. Schatzkammer", katera na 150 drobno tiskanih straneh, in tudi to le poveršno našteva in popisuje posamezne predmete. Prodajala se nam je po 40 soldov, pa bi bil tudi forint rad dal za njo, ako bi ne bilo drugače. Kako ojstra natanjčnost in kontrola vlada v zakladnici, razvidi se nekoliko iz opomb, ki so natisnjene na čelu omenjene knjižice, in se glase: ,,Das Dienstpersonale darf, bei Entlassung, ein Geldgeschenk \veder begehren, noch annehmen". — nFiir den Katalog ist ein bestimmter Preis festgesetzt, der nicht iiberschritten werden wolle". — BFiir die Aufbewahrung von Schirmen, Stocken u. s. w. ist je per Stuck eine ebenfalls nicht zu tiberzahlende Taxe von 10 kr. zu entrichten". Iz tega se lahko posname, da je tudi senca kakega podkupljenja ali daljnega zapeljevanja v kako nezvestobo zabranjena. — Da vsaj po večjem kaj o znamenitostih c. k. zakladnice povem, hočem navesti posamesne sobe po imenih. I. zove se ,,Eintrittszimmer". Ob stenah ima velike omare s steklenimi durmi, za katerimi je shranjenih poleg mnogih druzih dragocenih svetnih oprav tudi šestero burgundskih mašnih plaščev. Tudi več svetinj (Reliquien), križev, kipov itd. se tu shranjuje. — II. soba zove se ,,Elfenbein-Cabinet". V šesterih omarah hranjuje ona prečudno umetne zrezline iz slonovih in ribjih kosti, nosorogovega roga, žlahtnega lesa, mnogo posodja, ur, kipov itd. — III. soba zove se BKrystall-Cabinet". V čveterih omarah videti je zopet nakupičenega neznansko veliko blaga iz vledenca (kristala): pomizja, vaz, kozarcev, školjk, kipov itd. — IV. soba je po obširnosti sicer majhna; ali že njeno ime rtSchmuck-Cabinet" naznanja nara, da ona shranjuje posebno dragocene, pa tudi znamenite reči. Ravno ob sredi te sobe se nahaja velika steklena ornara, ki je postavljena tako, da se more okrog in okrog nje iti. Ona shranjuje več cesarskih kron, obilno okrasja (Schmuckwerk) in mnogo raznoverstnih redovnih dekoracij. Demantov in druzih žlahtnih kamnov je na vseh teh stvareh toliko vdelanih, da ni izreči in popisati; človek bi kmalu sam svojim lastnim očem ne verjel, od kod toliko dragocenosti, in kaj vse more narediti umetna zlatarska roka. Verh tega se pa še ob vsih stenah te sobice nahajajo omare, napolnjene z zlatnino, dragoceno okovanim orožjem, orodjem za cesarsko kronanje, mnogimi svetinjami (Reliquien), z eno besedo: izreči ni mogoče, ampak le pogledati se mora, kar se v tej sobi shranjuje. V. soba zove se BGold-Cabinet". Tu zopet šestero omar s steklenimi duricami brani toliko zlatnine in srebernine, da se človek na zadnje že naveliča gledati. Orodje, ki se rabi pri kerščevanju novorojencev v visokorodni cesarski družini, razno pomizje (Tischgerath-Service), množina zlatih in sreberuih kiip, kipov, medaillon-ov, tobačnic, skrinic, celo malih altarcev, in Bog zna! koliko še druzega se sili ondi človeku pred oči. Zadnja (VI.) soba, zvana BStein-Cabinet" kazala nam je v osmerih omarah raznoverstno pomizno orodje iz žlahtnih kamnov, kamenine (Steingut), finega kineškega porcelana; mnogo kiip, majolik, kipov, verčev, slik, vsakoverstnih posodic in enake robe. Ena zmed omar sbranjuje tudi nekatere reči, ki so bile nekdanja lastnina cesarja Napoleon-a I.; namreč njegovo okinčje (Insignien) kot kralja talijanskega (krona, kronjevanski plašč, žezlo, maršalska palica in deržavui pečat) in še nekoliko malenkosti. Pred to omaro pak stojita dva spominka na sina njegovega, vojvoda Reichstadtskega, namreč njegova zibelka in otroški voziček. Perva, iz samega čistega srebra vlita in skovana, je res pravi zlatarski umotvor. Nakitjena je z mnogimi srebernimi kipi, in ne tehta nič manj, kot 5, zapiši pet centov. Zelo enake krasote je tudi voziček, v kterem so malega Napoleona kot kralja Rimskega vozili z dvema merinos-ovcama po Tulierskem perivoju. Pri pogledu na take stvari in o spominu, da že zdavnej sprejela je dunajsko-kapucinska podzemeljska raka koščice tega nekdaj že v zibelki tako slavljenega cesarskega dediča, se pač človeku siloma vrivajo misli: pod solncem res vse mine! Po dolgi pomudbi v teh prostorijah nam je poslednjič še eden zmed dvornih strežajev pokazal umetno uro (Kunstuhr), kije veljalale malenkosU: 60.000 gold., ter poklonjena bila cesarici Mariji Tereziji od njenega zvestega generala Ludovika VIII., dež. grofa Hessen-Darmstadtskega. Preobširno bi mi bilo popisati ta umotvor bolj natanjčno, povem naj vendar da po skrivni mehaniki prikaže se mnogo podobic: cesarica Marija Terezija; njeni soprug Franc Štefan Lotrinški; stanovi česki in ogerski; pa tudi hudobni duh (Damon) nevošljivosti in razpertije, protivši cesarju in cesarici. Tega vendar za njim prihitivši branujoči duh (schirmender Genius) zopet prežene. Poslednjič se prikaže duh božje previdnosti (Providentia), ki z zlatimi čerkami v višnjevo obnebje zapiše: MVivant Franciscus et Theresia" (Živila Frančišek in Terezija!). Ima ta ura tudi godbo s 6 napevi. — To je, se vd, le poveršna omenitev in popis ure. Kakor sem posnel iz tolmačenja strežajevega, je dala njeni napravi poleg posebne vdanosti daritelja povod velika nevošljivost, ker so mnogi zavidali cesarja Franca Štefana zarad tega, ker mu je bila krasno-zala de- dinja avstrijska, Marija Terezija, dala pred mnogimi druzimi snubači predstvo, ter zvolila si ga v sopruga. Ves zadovoljin zapustil sem prostore, v katerih se shranjuje na milijone vrednosti. Naj bi se visoko - slavna cesarska rodbina razveselovala na veke tako dragocenib lastnin! (Dalje prih.)