URADNE OBJAVE
Leto XVI	Murska Sobota, dne 25. februarja 1982	Št.: 6
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
47.	Odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju 0 delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota.
48.	Odlok o pooblastitvi strokovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja prostorskega in urbanističnega
planiranja v občini Gornja Radgona.
49.	Odlok o urbanističnem redu v občini Gornja Radgona.
50.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava
STRAN 17 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1982
47
Na podlagi 157.. 158., 159. in 160. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80 in 36/81) in 72. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/^77 in 22/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 16. 2. 1982 sprejela
ODLOK o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota.
1.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota ima 70 delegatskih mest.
Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti in konferenc delegacij delegirajo v Zbor združenega dela naslednje število delegatov:
1.	izmed članov delegacij, kijih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljnih organizacij združenega dela, katere sedež je izven občine Murska Sobota:
—	z gospodarskega področja	45	delegatov
—	s področja vzgoje in izobraževanja
ter kulture	9	delegatov
—	s. socialno-zdravstvenega področja	5	delegatov
2.	izmed članov delegacij, kijih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirana v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja:
— s področja kmetijske dejavnosti	•	6 delegatov
7- s' področja obrti in podobnih dejavnosti 1 delegata
3.	izmed članov delegacij, kijih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ:
— s teh področij	4 delegate
2. člen
Število delegatov v Zboru združenega dela se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih organizacijah, drugih organizacijah in skupnostih, z upoštevanjem še drugih meril zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti delovnih ljudi določenih področij.
Število delegatskih mest za delegiranje delegatov se določi:
1.	V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
A Gospodarsko področje
Tovarna oblačil in perila MURA
8.	SOZD ABC Pomurka
—	delovna skupnost
—	DO Zunanja trgovina
—	delovna skupnost interne banke
—	delovna skupnost službe pravne pomoči
se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
9.	Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
—	TOZD Poljedelstvo in govedoreja
Beltinci
—	TOZD Prašičereja Beltinci
—	TOZD Tovarna močnih krmil
—	delovna skupnost
se združujejo v konferenco.delegacij
in ’	imajo I delegatsko mesto
10.	Gozdno in lesno gospodarstvo
—	TOZD Gozdarstvo
—	Temeljna organizacija kooperantov
—	TOZD Fazan Beltinci
—	delovna skupnost skupnih služb
se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
11.	Kmetijska zadruga Panonka
—	TOZD Semena
—	delovna skupnost skupnih služb
. — Veterinarska postaja
—	Živinorejsko veterinarski zavod
—	LEK Obrat Lipovci
se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
13.	ABC Pomurka
Tovarna mlečnega prahu	ima 1 delegatsko mesto
14.	Intes TOZD Mlinopek M. Sobota
ima 1 delegatsko mesto
15.	Pomurski tisk TOZD Kartonaža
ima 1 delegatsko mesto
16.	Pomurski tisk
—	TOZD Tiskarna
—	TOZD Pomurska založba
—	delovna skupnost skup, služb se združujejo v konferenco delegacij in	imajo 1 delegatsko mesto
17.	Veletrgovina Potrošnik
TOZD Preskrba	ima 1 delegatsko mesto
18.	Veletrgovina Potrošnik
—	TOZD Izbira
—	TOZD Merkur
se združujeta v konferenco delegacij
in	imata 1 delegatsko mesto
19.	Veletrgovina Potrošnik
—	TOZD Veleprodaja
—	delovna skupnost skupnih služb se združujeta v konferenco delegacij in	imata 1 delegatsko mesto
20.	SOBOTA Podjetje za komunalne, gradbene in vrtnarske dejavnosti
TOZD Gradbeništvo	ima 1 delegatsko mesto
21.	SOBOTA Podjetje za komunalne, gradbene in vrtnarske dejavnosti
— TOZD Obrtništvo — TOZD Komunala — TOZD Vrtnarstvo — delovna skupnost skupnih služb se združujejo v konferenco delegacij in	imajo 1
22.	IMP Ljubljana TOZD Blisk M, Sobota DES TOZD Elektro M. Sobota se združujeta v konferenco delegacij in	imata 1
23.	Agroservis M. Sobota SGP Slovenijaceste — tehnika TOZD Mehanični obrati, enota M. Sobota
\se združujeta v konferenco delegacij in	imata 1
24.	SGP Konstruktor Maribor TOZD Gradbeništvo Pomurje
M. Sobota	ima 2 delegatski mesti
25.	Panonija M. Sobota
ima 1 delegatsko mesto
26.	Zdravilišče Radenska Radenci
—	TOZD Diana
-	TOZD Zvezda
—	TOZD Moravske toplice
—	delovna skupnost skupnih služb
10	Radenska oddelek M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in	imajo 1 delegatsko mesto
27.	Podjetje za PTT promet
ima 1 delegatsko mesto
28.	Ljubljanska banka — Temeljna pomurska banka M. Sobota Jugobanka — enota M. Sobota Služba družbenega knjigovodstva — podružnica M. Sobota
Zavarovalna skupnost Triglav — delovna skupnost Pomurske območne skupnosti M. Sobota
se združujejo v konferenco delegacij
'n	imajo 1 delegatsko mesto
29.	Tovarna dušika Ruše
TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci SGP Konstruktor TOZD Opekarna Puconci
se združujeta v konferenco delegacij
in	imata 1 delegatsko mesto
30.	Temelj Cankova
LIV Postojna
TOZD Oprema in orodje Rogaševci se združujeta v konferenco delegacij in	imata 1 delegatsko mesto
31.	Rašica TOZD Otroške pletenine
Beltinka Beltinci
ima 1 delegatsko mesto
32.	Gradbeno obrtno podjetje Graditelj Beltinci Obrtno podjetje Komuna Beltinci
Dimnikar Beltinci
se združujejo v konferenco delegacij in	imajo 1 delegatsko mesto
33.	Slovenijales Lesna predelava PLATANA	•
—	TOZD Ledava
—	TOZD Lesna predelava — delovna skupnost skupnih služb se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
34.	Obrtno podjetje »Kroj«
Modni salon Grad
Invalidske delavnice »Solidarnost«
Urarstvo M. Sobota
se združujejo v konferenco delegacij in	\	imajo 1 delegatsko mesto
35.	Vodnogospodarsko podjetje Maribor
TOZD Vodnogospodarska enota MURA M. Sobota
Strokovne službe območne vodne skupnosti M. Sobota se združujeta v konferenco delegacij in	imata 1 delegatsko mesto
36.	Projektivni biro M. Sobota
Zavod za ekonomiko iit urbanizem M. Sobota
Cestno komunalna skupnost
Samoupravna stanovanjska skupnost
Kmetijska zemljiška skupnost se združujejo v konferenco delegacij in	imajo 1 delegatsko mesto
37.	CERTLJS TOZD Avtobusni promet
M. Sobota	imtr 1 delegatsko mesto
38.	ŽTO Maribor
—	TOZD za promet Pragersko — O. E. M. Sobota
—	TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog P. O. M. Sobota
—	TOZD za transport Maribor — T. K. P. M. Sobota
—	TOZD za vleko vlakov Maribor — S. P. M. Sobota
—	TOZD za tehnično vozovno dejavnost Maribor, OE M. Sobota
volijo skupno delegacijo
Proizvodno transportno podjetje Avtoradgona
TOZD Transport, P. E. Murska Sobota se združujejo v konferenco delegacij in	imajo 1 delegatsko mesto
39.	Cestno podjetje Maribor TOZD Vzdrževanje M. Sobota Asfaltna baza Lipovci
se združujeta v konferenco delegacij in	imata 1 delegatsko mesto
40.	Tekstil Ljubljana
TOZD Pletilstvo Prosenjakovci ■	ima 1 delegatsko mesto
41.	Enota temeljnih organizacij združenega dela v občini:
Lesnina
Varteks
Standardkonfekcija
Astra
Borovo
Peko M. Sobota	,
Peko Beltinci
Planika
10 Beograd Elektrotehna Semenarna Beltinci
Semenarna Lendavska
Semenarna Titova ulica
Feromoto
Tobačna tovarna Ljubljana, OE M. Sobota
Slovenij ašport
Tekstil — poslovalnica LAN M. Sobota
Alpina — prodajalna M. Sobota
LIP Bled — prodajalna M. Sobota
Kompas — gojitveno lovišče G. Petrovci
Jeklotehna Maribor
— TOZD Veleprodaja — enota M. Sobota
- TOZD Merkur — enota M. Sobota
— TOZD Elektro — enota M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in	imajo 1 delegatsko mesto
42.	Enota temeljnih organizacij združenega dela v občini:
Agrotehnika — Gruda Ljubljana, enota
—	TOZD Trgovina, enota M. Sobota
—	TOZD Proizvodnja, enota M. Sobota
—	TOZD Zunanja trgovina, enota M. Sobota volijo skupno delegacijo
Petrol TOZD Maloprodaja — enota M. Sobota
Petrol TOZD Veleprodaja — enota M. Sobota
Surovina M. Sobota *
Dinos M. Sobota
Koteks tobus M. Sobota — odkupna postaja Avtokomerce Predstavništvo M. Sobota
ABA Optika M. Sobota
Poljoopskrba Prodajalna M. Sobota
Finomehanika Celje, poslovalnica M. Sobota
Gorenje Velenje — servisna izpostava M. Sobota
Interevropa M. Sobota
Špedtrans M. Sobota
Seme — sadike Mengeš, obrat Tišina
Jugoinspekt M. Sobota
Transjug M. Sobota
Metalservis, predstavništvo M. Sobota
Iskracomerce, servis M. Sobota
Skupna delegacija in delovne skupnosti navedene v tej točki se povezujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
B Področje vzgoje in izobraževanja ter kulture
43.	Srednješolski center pedagoško tehniške usmeritve M. Sobota
in dijaki	ima 1 delegatsko mesto
44.	Blagovno ekonomski šolski center
M. Sobota in dijaki
ima 1 delegatsko mesto
45.	Zdravstvena šola in dijaki Kmetijski šolski center in dijaki Rakičan
Dom učencev Š. Kovača M. Sobota
se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
46.	Osnovnošolski vzgojnoizobraževalni
zavod M. Sobota	ima 1 delegatsko mesto
47.	Osnovna šola Beltinci
Osnovna šola Tišina
Osnovna šola Bakovci
Osnovna šola Bogojina
se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
48.	Osnovna šola Fokovci Osnovna šola Domanjševci Osnovna šola Šalovci Osnovna šola G. Petrovci
Osnovna šola Puconci
Osnovna šola Mačkovci
se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
49.	Osnovna šola Kuzma Osnovna šola Rogaševci Osnovna šola Cankova
Osnovna šola Grad
se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
50.	Vzgojnovarstveni zavod
M. Sobota	ima 1 delegatsko mesto
51.	Zavod za časopisno in radijsko dejavnost
Kulturni center M. Sobota
Zveza kulturnih organizacij
Večer
Delo
RTV
Glasbena šola
Delavska univerza
Zveza telesnokulturnih organizacij
Zavod za šolstvo, o. e. M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in	imajo 1 delegatsko mesto
C Socialno zdravstveno področje
52.	PZC TOZD Splošna bolnišnica
ima 2 delegatski mesti
53.	PZC TOZD Zdravstveni dom
ima 1 delegatsko mesto
54.	PZC TOZD Pomurske lekarne
PZC TOZD Zavod za socialno medicino in higieno
PZC DS skupne službe
se združujejo v konferenco delegacij
in	imajo 1 delegatsko mesto
55.	Regionalna zdravstvena skupnost Skupnost pokojninskega in invalidskega zav.
Center za socialno delo
Dom oskrbovancev Rakičan se združujejo v konferenco delegacij in ■	imajo 1 delegatsko mesto
Noršinci, Lukačevci, Tešanovci, Dolina, Ivanovci. Selo in Fokovci
ima 1 delegatsko mesto
61.	Temeljna zadružna organizacija Prosenjakovci z naselji: Prosenjakovci, Lončarovci, Motvarjevci.
Ivanjševci, Ratkovci, Berkovci, Por-
dašinci, Kančevci, Središče in Čikečka vas
ima 1 delegatsko mesto
Delovni ljudje, ki delajo v obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja
62.	Nosilci samostojnega Osebnega dela in pri njih zaposleni delavci Obrtna zadruga Prekmurka se združujejo v konferenco delegacij in	imajo le delegatsko mesto
konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališča in smernic za delo delegatov, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oz. temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog v konferenci, sedež konference in druga pomembna vprašanja za delo konference.
STRAN 20 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1982
17.	Krajevna skupnost Križevci, ki zajema naselja Križevci, Domanjševci, Panovci, Kukeč in Košarovci	ima 1 delegatsko mesto
18.	Krajevna skupnost Krog, ki zajema
naselji Krog in Satahovci	ima 1 delegatsko mesto
19.	Krajevna skupnost Kuzma, ki zajema naselja Kuzma. G. Slaveči. Dolič.
Matjaševci in Trdkova * ima 1 delegatsko mesto
20:	Krajevna skupnost Lipa, ki zajema
naselje Lipa	ima 1 delegatsko mesto
21.	Krajevna skupnost Lipovci, ki
zajema naselje Lipovci	ima 1 delegatsko mesto
22.	. Krajevna skupnost Mačkovci, ki zajema
naselja Mačkovci, Dankovci. Kuštanovci.
Poznanovci. Prosečka vas. Otovci.
Moščanici in Pečarovci	ima 2 delegatski mesti
39.	Krajevna skupnost Šalov er, ki zajema
naselji Šalovci in Dolenci	ima 1 delegatsko mesto
40.	Krajevna skupnost Tešanovci. ki zajema naselja Tešanovci. Vučja gomila. Mlajtin-ci. Lukačevci in Suhi vrh	ima 1 delegatsko mesto
41.	Krajevna skupnost Tišina, ki zajema naselja Tišina, Tropovci, Gradišče.
.Murski Črnci. Petanjci. Vanča vas.
Rankovci in Borejci	ima ,2 delegatski mesti
42.	Krajevna skupnost Zenkovci. ki zajema naselja Zenkovci. Beznovci, Strukovci
in Puževci-	ima 1 delegatsko mesto
5.	člen
Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sob.ota šteje 30 delegatov.
Delovni ljudje ter občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, združene v SZDL, ali kot člani organizacij SZDL, delegirajo svoje delegate v družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota, da bi tudi po tej poti z organizirano in odgovorno udeležbo pri opravljanju funkcije skupščine občine Murska Sobota uresničevali oblast in upravljali druge družbene zadeve.
Funkcijo konference delegacij za družbenopolitični zbor ■opravlja občinska konferenca SZDL Murska .Sobota, v katere sestavu so »delegacije občinske organizacije ZKS, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine.
Občinska konferenca SZDL uredi razmerja mčd delegati družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota in občinsko konferenco SZDL s statutarnim sklepom.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, in se uporablja po splošnih volitvah v letu 1982. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati Odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota, objavlje v v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 5/78, št. 8/79 in št. 10/81.
Številka: 020-5/81-1
Murska Sobota, dne 16/2-1982
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Karel SUKIČI, r.
48
Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41-341/81) in 2. odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je skupščina občine dne 1/2-1982 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi strokovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja prostorskega in urbanističnega planiranja v občini Gornja Radgona
1.	člen
Strokovne zadeve s področja prostorskega in urbanističnega planiranja opravlja za občino Gor. Radgona Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota (v nadaljevanju ,,Zavod”).
2.	člen
Zavod kot poooblaščena strokovna delovna organizacija opravlja za občino Gor. Radgona zlasti naslednje strokovne zadeve:
1.	Spremlja gibanje urbarlizacije ter izdeluje študije in analize s prostorsko-urbanističnega področja;
2.	Pripravlja, dopolnjuje in prilagaja prostorski vidik družbenega plana (prostorski plan), urbanistični program in skrbi za izdelavo urbanističnih načrtov;
3.	Strokovno pomaga za urbanizem pristojnemu organu v zadevah iz področja urejanja prostora;
4.	Arhivira in evidentira prostorsko in urbanistično dokumentacijo;
5.	izdeluje prostorske načrte, urbanistične načrte, urbanistične rede, zazidalne načrte z vsemi elementi iz 7., 8. in 9. člena zakona o urbanističnem planiranju;
6.	Izdeluje lokacijsko dokumentacijo po 2. odstavku 22. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Posamezne zadeve iz 2. člena tega odloka opravlja Zavod v skladu z določili zakona o urbanističnem planiranju na lastno pobudo ali po naročilu občinske skupščine in njehih organov, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ali občanov.
4.	člen
Zakoličenje objektov (geodetski prenos gradbenega načrta na terenu) opravlja geodetska uprava skupščine občine Gornja Radgona v skladu z določbami 33. in 34. člena zakona o urbanističnem planiranju, če samega zakoličenja ne prepusti Geodetskemu zavodu Maribor (1. točka 2. člena odloka o pooblastitvi Geodetskega zavoda Maribor za opravljanje posameznih služb v zadevah geodetske službe (Ur. objave, št. 7/71).
5.	člen
Geodetska uprava skupščine občine Gor. Radgona vodi evidenco o opravljenih zakoličenjih in arhivira načrte, ki izkazujejo situativni del bodočega stanja zakoličenega objekta.
6.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, se razveljavi odlok o pooblastitvi strokovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 6/72) in Odlok o spremembi odloka o pooblastitvi strokovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 2/75).
7.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 350-1
Datum: 1/2-1982
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Janez Sedivy 1. r.
Izven območij, predvidenih za gradnjo in izven mej obstoječih naselij in zaselkov je možna le nadomestna gradnja in gradnja za kmetijstvo potrebnih gospodarskih objektov, v soglasju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in krajevno skupnostjo. Pri novogradnjah in gradbenih posegih, s katerimi se spreminja oblika in namembnost objektov, je upoštevati naslednje pogoje pri določanju lokacije:
1.	novogradnje in adaptacije morajo biti prilagojene arhitektonskemu značaju naselja (upoštevati je značilnost okolja in pokrajine). Pri oblikovanju objektov naj se uporablja gradbeni material, ki je značilen za arhitektoniko in tipiko pokrajine.
Določbe 1. točke se ne uporabljajo za industrijske in posebne objekte, za katere se lokacijski pogoji določijo po presoji okoliščin v posameznih primerih.
2.	Novi objekti morajo biti od obstoječih sosednjih zgradb odmaknjeni najmanj 8 m, od sosednjih mej pa najmanj 2 m. S pristankom sosedov pa se lahko dovolijo tudi manjši odmiki, pri tem pa morajo biti upoštevani vsi varnostni predpisi.
3.	Novi objekti morajo biti odmaknjeni od javnih cest v skladu s predpisi o javnih cestah; od železniških, energetskih in drugih komunikacijskih objektov ter naprav pa v skladu s predpisi, ki to urejujejo.
4.	V krajih ali naseljih, kjer obstaja ali se gradi javno vodovodno omrežje, mora biti vsak objekt, v katerem se uporablja pitna voda, priključen na to vodovodno omrežje. Investitor si mora za priključek pridobiti soglasje upravljalca vodovoda.
V krajih ali naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi vodnjak ali vodovodno zajetje v skladu s soglasjem pristojne sanitarne inšpekcije.
5.	V krajih ali'naseljih, kjer obstaja ali se gradi javna kanalizacija mora biti vsak objekt urejen tako, da se odpadne vode speljejo v kanalizacijo. Za priključek si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca kanalizacije.
V krajih ali naseljih, kjer ni javne kanalizacije, se morajo odplake speljati v vodotesno greznico. V vsakem primeru si mora investitor pridobiti soglasje sanitarne inšpekcije.
6.	V krajih ali naseljih, kjer obstaja električno omrežje, naj bodo načeloma vsi objekti priključeni na to omrežje. Investitor si mora v ta namen pridobiti soglasje distributerja električne energije.
7.	Gnojišča pri kmečko-gospodarskih poslopjih ter smetiščne jame morajo biti urejene ob pogojih in na način, ki ga določa sanitarna inšpekcija.
8.	K vsaki stavbni parceli mora biti zagotovljen dostop z javno cesto ali potjo. Gledati je na to, da se za več stavbnih parcel ali objektov uredi skupni priključek.
9.	Lokacijski pogoji se rešujejo na lokacijski obravnavi, ki jo razpiše za urbanizem pristojni upravni organ občinske skupščine,’oz. se določijo v lokacijski tehnični dokumentaciji.
10.	Ob izgradnji objekta mora investitor urediti okolico, kot je določeno z upravno tehnično dokumentacijo in vložiti zahtevek za tehnični pregled objekta.
4.	člen
Gradnja objektov rekreacijskega značaja (weekendov itd.) je dovoljena le na območjih, ki so v ta namen predvidena v urbanističnem programu in prostorskem planu občine Gor. Radgona.
Za to gradnjo se smejo uporabljati gozdovi in kmetijska zemljišča manjše proizvodne vrednosti.
Gradnja teh objektov ni dovoljena tam, kjer bi kvarno vplivala na pokrajinske značilnosti in na naravne lepote ter bila v nasprotju z javnimi interesi.
5.	člen
Za gradnjo vseh objektov, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje (stanovanjski objekti, objekti družbenega značaja, objekti rekreacijskega značaja itd.) si mora investitor predhodno pridobiti lokacijsko tehnično dokumentacijo, ki jo izdela pooblaščena strokovna organizacija.
_	6. člen
Lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje ni potrebno:
—	za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih
—	za enostavne rekonstrukcije, adaptacije in obnove stavb in druge gradbene posege, pri katerih se ne menjajo konstrukcijski elementi in namen uporabe objekta, zunanjost in stabilnost objekta
—	za obnovo dotrajanih ostrešij in dvig do 1 m
—	za obnovo mizarskih izdelkov (oken in vrat) brez spreminjanja dimenzij
—	za postavitev začasnih objektov in naprav ob prireditvah in proslavah, najkasneje v 24 urah po končani prireditvi je dolžan prireditelj odstraniti vse objekte in naprave, panoje, lepake itd.,
STRAN 18 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1982
a	— prizidki stanovanjskim hišam velikosti do 20 kv. m,
—	za zgraditev pomožnih objektov montažne ali masivne izvedbe velikosti največ 25 kv. m (drvarnice, čebelnjake, kurnike, lope, golobnja-ke, zajčnike, vrtne ute, garaže, zemljanke), po prejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije,
—	za graditev gnojničnih jam, greznic, ponikovalnic pri obstoječih objektih, po poprejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije,
—	za graditev objektov za reskrbo pitno vode posameznega gospodinjstva po poprejšnjem soglasju sanitarne inšekcije,
—	za graditev rezervoarjev in zajetij za vodo, ki jih uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje,
—	za graditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih, električnih, telefonskih in telegrafskih priključkov po poprejšnjem soglasju upravljalca naprav,
—	za vzdrževalna dela na lokalnih in gozdnih cestah, če se trasa ceste ne spremeni ter gradnjo priključkov posameznih objektov,
—	za obnove in rekonstrukcije električnih in telefonskih vodov, če ostane trasa nespremenjena,
—	za gradnjo silosov velikosti do 30 kub. m vsebine,
—	za Vzdrževalna dela na vodotokih,
—	za postavitev ograj, opornih zidov ob lokalnih cestah,
—	za riavedena dela mora investitor priglasiti pristojnemu organu za urbanizem in gradbene zadeve. K priglasitvi je dolžan priložiti opis gradbenega objekta in zemljišče, na katerem namerava objekt graditi, mapno kopijo z vrisanim objektom, dokazilo o pravici uporabe zemljišča, načrt objekta, ograje, opornega zidu in soglasje upravljalca ceste.
Pristojni upravni organ lahko zavrne tak zahtevek, če ta ni v skladu z zgoraj določenimi pogoji ali napoti investitorja na postopek za pridobitev lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja.
7.	člen
Nadomestni stanovanjski ali gospodarski Objekt se lahko gradi samo na istem mestu, na katerem stoji objekt, ki se nadomešča, izjemoma pa tudi na območju funkcionalnega zemljišča starega objekta.
Večji odmiki od starega objekta se dovoljujejo le v naslednjih primerih:
—	če zaradi geološko nestabilnega terena gradnja na istem mestu m možna,
—	če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti,
—	če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
8.	člen
Dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta se lahko izda samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	da je objekt, ki se nadomešča, dotrajan in ^primeren za adaptacijo,
—	da za objekt, ki se nadomešča, še ni bilo izdano dovoljenje za nadomestno gradnjo,
—	da je nadomestni objekt iste pomembnosti kot objekt, ki se nadomešča,
—	da se investitor zaveže v primeru, ko se nadomestni objekt ne gradi na istem mestu kot stoji stari objekt, da bo stari objekt odstranil najkasneje v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenja,
—	da se za objekt, ki se nadomešča vknjiži v zemljiški knjigi prepoved obremenitve in odtujitve v korist občine G. Radgona,
—	da je zagotovljena ustrezna komunalna opremljenost zemljišča (dovoz, elektrika, pitna voda, higiensko odvajanje odplak),
—	da je v primeru, ko namerava investitor graditi nadomestno stanovanjsko hišo, stara stanovanjska hiša vseljena.
Na objektu, ki se nadomešča z novim, nadomestnim objektom, niso dovoljena nikakršna gradbena in vzdrževalna dela. Izjemoma se lahko dovoli, da kmetijski proizvajalec ali zasebni obrtnik, ki je zgradil nadomestno stanovanjsko hišo, staro hišo nadalje uporablja kot gospodarski objekt ali preuredi v gospodarsko poslopje. O tem odloča upravni organ, pristojen za gradbene zadeve potem, ko dobi priporočilo kmetijske zemljiške skupnosti in strokovno mnenje pristojnega upravnega organa, da nadaljnja raba objekta ne bo ogrožala življenja in zdravje ljudi.
9.	člen
Ne glede na določbe tega odloka lahko za urbanizem pristojni upravni organ s pristankom skupščine občine in v soglasju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo dovoli graditev nujno potrebnih objektov tudi nafobmočjih, ki
so sicer zavarovana s predpisi skupščine občine, ko to narekuje širši družbeni interes.
10.	člen
Sprejeti urbanistični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi ter splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
11.	člen
Izvršni svet skupščine občine izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka s pravilnikom, s katerim določi tudi arhitektonske in druge pogoje za gradnjo objektov po tem odloku.
12.	člen
Do sprejetja zazidalnih načrtov za naselje Apače, Videm ob Ščavnici, Negova in del Crešnjevc, se za te kraje uporabljajo določila tega odloka.
13.	člen
Za območje večjih vrzeli znotraj meje naselij in zaselkov, kot so določene z 2. odstavkom 2. člena tega odloka, se lahko izdelajo zazidalne skice ali načrti parcelacij, ki so po sprejetju podlaga za lokacije objektov in-izdajo dovoljenj za graditev.
14.	člen
Ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 10-85/70), odlok o določitvi gradbenih del, za katere ni potrebno dovoljenje za graditev na območju občine Gor. Radgona (Uradni vestnik okr. MB, št. 29-488/63) in 13. člen odloka o urbanističnem programu občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 10-84/70).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinCs Pomurja.
Štev.: 350-3/81-10
G. Radgona, dne 1/2-1982
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Janez Sedivy 1. r.
50
Na podlagi 45. člena Žakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77 in 2/78) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/87)je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 2. 2. 1982 sprejel
ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava
l.člen
8.	člen Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava (Uradne objave, št. 30/87) se dopolni z eno alinejo, ki se glasi:
L) za pregled jelena po kosu 60,— din.
2. člen
Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v uradnih objavah Pomurskih občin.
I
Številka: 322-27/80-2
Datum: 2. 2. 1982
Predsednik izvršnega sveta z Ludvik ing. JEREBIC 1. r.