492 dežela pun t Valentin Cundrič 1 ko bi slepi videli gluhi slišali hromi shodili bi bili temelji besede prestavljeni pustiš grlo v vetru pletenje hiš se trga dnevi se kot lisica klatijo in ujedajo iz stranskih ulic to je iz srca izvito vendar naj nas zaenkrat ne premoti pustiti usta v vetru in postiti besedo temelji besede bodo premaknjeni na škodo mesa Dežela punt 493 2 žene nosijo na vzdihu usta v predpasniku čutila pustijo krila v vetru padajo k rosnim tlom padajo tako je v strugah glasov tako je v puhu besede med vrbe joka vabijo čolne ali ne vabijo čolni tam pristajajo imajo čudovito domotožje po sebi pod luskinami tega zla pestujejo napuh besed in skomine 3 obletiš se s piruete lepote in dobrote v začetku je bila laž ko je šla skozi vse postelje so jo prekrstili v resnico visiš na njenih pletilkah ti: krpica puhec žive prirode svet je lep in dober a stoji pred tabo na hoduljah peruti joka o peruti joka so pa rekli da ne leta od človeka do človeka od ure do dneva pa vse se obleti odlušči okruši do svoje osi 4 če se spreta dve besedi že nastane vojna upogibata veje sveta ki so grčave in samo hlinijo liste hlinijo cvet iz njih spleteta košaro ki jo odvržeta za prvim ovinkom sebe in ob vrnitvi pobereta načelo in izjema sta sprta dvojčka zmaga ta ki se vrne od tam kamor bežijo vsi zmaga kdor obdrži oba konca sebe 5 zviješ jadra telesa večne tujce čudo sveta: ni treba največje so tvoj drugi konec prvi od koncev je nekje v tebi ' ga boš že našel nemara je to beseda žejni delfin mesa z rožo poletja v zobeh: nikamor vrat pokrajine je prerezan ulica je zazidana z iztrebki besedoprejk z oguljenimi kožami s porezanimi jadri Valentin Cundrič 494