492
dežela pun t
Valentin Cundrič
1
ko bi slepi videli
gluhi slišali
hromi shodili
bi bili temelji besede prestavljeni
pustiš grlo v vetru pletenje hiš se trga dnevi se kot lisica klatijo in ujedajo iz stranskih ulic
to je iz srca izvito
vendar naj nas zaenkrat ne premoti
pustiti usta v vetru
in postiti besedo
temelji besede bodo premaknjeni na škodo mesa
Dežela punt                                                                                                              493
2
žene nosijo na vzdihu usta v predpasniku čutila pustijo krila v vetru padajo k rosnim tlom
padajo tako je v strugah glasov tako je v puhu besede
med vrbe joka vabijo čolne
ali ne vabijo
čolni tam pristajajo
imajo čudovito domotožje po sebi pod luskinami tega zla pestujejo napuh besed in skomine
3
obletiš se s piruete lepote in dobrote
v začetku je bila laž
ko je šla skozi vse postelje
so jo prekrstili v resnico
visiš na njenih pletilkah
ti: krpica puhec žive prirode
svet je lep in dober
a stoji pred tabo na hoduljah
peruti joka
o peruti joka so pa rekli da ne leta od človeka do človeka od ure do dneva
pa vse se obleti odlušči okruši do svoje osi
4
če se spreta dve besedi
že nastane vojna
upogibata veje sveta ki so grčave
in samo hlinijo liste
hlinijo cvet
iz njih spleteta košaro ki jo odvržeta za prvim ovinkom sebe in ob vrnitvi pobereta
načelo in izjema sta sprta dvojčka
zmaga ta ki se vrne
od tam kamor bežijo vsi
zmaga kdor obdrži oba konca sebe
5
zviješ jadra telesa
večne tujce
čudo sveta: ni treba največje
so tvoj drugi konec
prvi od koncev je nekje v tebi   ' ga boš že našel nemara je to beseda
žejni delfin mesa
z rožo poletja v zobeh: nikamor
vrat pokrajine je prerezan
ulica je zazidana
z iztrebki besedoprejk
z oguljenimi kožami
s porezanimi jadri
Valentin Cundrič
494