ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVN
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU,
sploh po in izven Amerike
VOL. ХХХУШ.—LETO ХХХУШ.
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 30, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 228
Zadnje vesti
še vedno sneg in mraz z naj-^šjo temperaturo 27, najnižjo 15 stopinj se napoveduje za da-Nekatere šole v cleveland-skih predmestjih kakor sploh v ®lttajih Ohio so zaprte.
Najhujše je zamelo mesto Buffalo v New Yorku. Padlo je
1A • v
^0 mcev snega in je mesto mrt-^0. šole so zaprte, redni promet Ustavljen, tovarne ne delajo. V ®4ffalo in okolici je bilo v zvezi s snegom pet ljudi mrtvih.
Število mrtvih v zvezi s sne-goin je bilo včeraj po vsej re-Pobllki 27. Tudi danes ima Mon-^ва najnižjo temperaturo, "amreč 10 pod ničlo.
V	Argentini imajo še tri ted-da pričakajo poletje, čeprav se v spomladi, imajo tempe-
•^turo 95 do 98 stopinj, kar po-ftieni rekord.
V	letalstvu imamo hudo ne-
W se je pripetila blizu le-^šČa Fairbanks, Alaska. Vo-feŠko brzovozno letalo je trešči-" v bližnje stanovanjske hiše ? Se razbilo, okrog pa povzro-® 'O razdejanja. Koliko je mrt-se točno ne ve. Računa se i do 15. To je gotovo, da so na-
•i v	trupel, za ostalimi še
'%jo.
Pord v Clevelandu je sporočil, ^ bo razširil svoja podjetja in ^ bo zaposlil v prihodnjih še-mesecih še najmanj 2,000 delavcev.
^ Alnrn, Georgiji, je Spletna rs. Nelson, žena farmarja za-Pnika, porodila četvorčke. ®'sonova ima doma sedem ^talih otrok, v starosti enega ® 16 let. Njen mož je ob novici, ^ So prišli na svet še četvorčki, ^krbljeno vprašal kdo bo skr-zanje, četvorčki so za en-^J^t zdravi in se vkljub majh-' teži razvijajo normalno.
ki
^edsednik Eisenhower je republikanskemu vodstvu, je zbrano v Ghicagu, svoje ^bno pismo. Sklepajo, da je tem pismu namignil kaj so i®govi osebni načrti, ali bo ali ® 1)0 kandidiral.
^ demokratske stranke je ^2tto omeniti, da sta se danes stala v Miami Beaeh, Fla., Ad Stevenson in clevelandski žu-Anthony Celebrezze.
Kaj bodo naloge unijske centrale AFL-CIO
NEW YORK, 29. novembra—Walter Reuther, predsednik CIO in unije avtomobilske stroke CIO, je napovedal, da bo nova unij ska centrala imela nalogo, da se znajde v sodobni dobi avtomata. Dalje pa tudi, da bo zednačila plače in mezde kolikor bo postojoma mogoče. V Ameriki £0 industrijska središča, kjer so delavske mezde in plače bistveno drugačne, kot pa mezde in plače v raznih državah Amerike.
Walter Reuther je prepričan, t	~ '
da se industrijsko delavstvo na- tistih, ki znajo samo rezati ku-
haja v slični dobi, kot se je nahajalo ročno delavstvo takrat, ko je nastopila industrijska revolucija, ko je stroj začel spo-drivati delovno moč.
Če je industrijska revolucija odstranila človeka kot delovno moč s svojimi stroji, je revolucija avtomata na pohodu, da odrine človeka z mašino, ki misli mesto človeških možganov.
Walter Reuther se spozna v prvi vrsti v avtomobilski industriji. Avtomat vrže vsakih deset minut celo serijo strojev, potrebnih za sestavo avtomobila; tudi tovarna radijskih aparatov, ki je poprej nastavljala na stotine delovnih ljudi, sedaj ko ima na razpolago avtomatične stroje, pa jih enako odslavlja na stotine.
Nova moč avtomat lahko dvigne naš standard življenja. Lahko odstranja revščino, lakoto, neznanje, pa tudi bolezen.
Delavstvo samo ni proti avto-m#u, toda avtomat naj bo v službi vsega ljudstva in ne samo
Done svojih delnic.
Če ne bomo pravilno razumeli vloge avtomata, se bomo znašli v taki brezposelnosti, proti kateri bo velika depresija začetkoma eta 1930 kakor navadna šala. Ne bo samo prizadeto delavstvo, ki bo brezposelno; avtomat zna v neurejenih razmerah pomesti z mnogimi industrijami, morda celo s tistimi, ki so mislile, da se 3odo z avtomatom okoristile.
se hoče poslužiti nekega francoskega zakona, da če je vlada sporazmnna z zadostno večino, v takih slučajih razpusti parlament in razpiše nove volitve. Vlada ima danes sejo in se o tem koraku sklepa.
®^gar Faure, dosedanji pred-francoske vlade, je sino-dobil v spodnji zbornici ne-upnico in to z absolutno veči-Slasov. Edgar Faure pa ni ta-^^podal ostavke svoje vlade in
V krogih Združenih narodov se je dosegel sporazum med Ameriko in Sovjetsko zvezo, da se dovoli pristop 18 državam v to organizacijo iz Evrope in Azije, ki še niso članice Združenih narodov, pod pogojem če se istočasno sprejme tudi zunanja Mongolija, ki je pod Sovjetsko kontrolo. Nacionalistična Kitajska ima stalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov, pa je najavila, da bo uporabila pravico ugovora (veta). Eisenhower je dvakrat interveniral pri čiang Kajšeku, da tega rte stori, toda brezuspešno. Tako verjetno tudi ostale države ne bodo sprejete med Združene narode.
OZADJE MLADIH ZLOČINK
^ ■^KRON, 29. novembra—Da-Se je začela pred mladinskim ^•Jnikom Russellom Thomasom ^rava zoper pet deklet, ki so dnjo nedeljo umorile nadzor-v poboljševalnici, kjer so zaprte.
C>ekleta so stara 15—17 let.
od njih, Zelda de Cost, je tara 16 let in prihaja iz Tunnel-Orta, West Virginia, v družini OQia je devet otrok. Zelda se je dvemi leti poročila, mož јЛ nahaja tudi v zaporu v do-jetnišnici v Fairmontu W. st^	je Shirley Shingler,
15 let, ki je pred mesecem ^^gnila od doma iz okraja J &yne, pa so jo zasačili kot pri-"nico nekega moškega,
^ Tretja; je Ruth Beichler, stara ki ima za seboj že lep po-Pfan kazenski list. Četrta je ^ Gain, etara 15 let, katero so
zasačili pri roparskem poskusu. Peta Margaret Nicholson je stara 15 let in je že trikrat pobegnila od doma.
Vseh petero deklet v poboljševalnici je napravilo načrt, kako se znebiti nadzornice Eule Bonham, razporočenke, ki se je imela v kratkem zopet poročiti. Nad Eulo bi se spravile, ko bi ta prestopila prag v njihovo spalnico. Na enem sopriprtem dekletu so celo delale poškušnjo kako bodo nadzornici zvezale roke in noge, zamašile usta in nato jo davile, dokler ne bi izdihnila. Prav isto, kar so poskušale na sozapornici, so potem praktično izvedle na Euli Bonham.
Petero obtoženk se mora zagovarjati radi zločina umora in s svojim nastopom kaže, da nobeni od njih ni žal storjenega dejanja.
Bulganin—Douglas
član ameriškega vrhovnega sodišča sodnik William Douglas se je nahajal več mesecev v tistih predelih Sovjetske zveze na jugovzhodu, ki dajejo življenju pečat azijskega življenja. Tako po prostoru, kakor po številu prebivalstva, gre za ogromne obsege, pa tudi za različne narode. Sodnik Douglas pravi:
"V Sovjetski zveni je več kolonijalizma, več zla kolonijal-nega gospodstva, kakor ga je kdajkoli ppvzročilp angleško koloni jalno gospodstvo. V južno-vzhodnih predelih Sovjetske zveze, kjer ni rusko-slovanskega prebivalstva, je vse politično nadzorstvo v rokah Rusov. Za tam nameščene Ruse obstojajo posebne šole; če se Rusi pregrešijo zoper zakon, velja za njih posebni sodni postopek in so za nje postavljena posebna sodišča."
V Indiji je predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin govoril v Madrasu in je trdil:
"Kolonijalni režimi so na robu propada. So pa še gotove evropske države, ki ne morejo razumeti, da je čas kolonijalnega gospodstva — čas preteklosti in da se ti režimi ne bodo nikdar več povrnili." Bulganin zameri Portugalcem, ker niso prostovoljno izročili Indijcem svoje naselbine v Goa.
DAN VARNE VOŽNJE NAJ BO RES VAREN!
Jutri 1. decembra naj bo dan vame vožnje po ameriških cestah. Ka j pa če bi se vsi vozniki, vsak v svojih okoliščinah in prilikah, ravnali takole:
Charles Cotton iz Oxfor-da, Ala., pripoveduje, da je parkiral svoj a\4omobil za eno uro na javnerti prostoru, ki je določen za parkiranje. čakal je na svojo ženo, ki se je mudila po trgovinah. Zraven njega je parkira! drugi voznik, ki je gledal na časomer, skočil iz avtomobila, skakal sem in tja, se obračal naokoli, pa končno potegnil nekaj iz žepa, obesil na časomer in odpeljal. Charles je šel pogledat, kaj je napisal in na listku je stalo: "Čas je potek«l, draga Sara; posluži se avtobusa, pa pridi domov, jaz sem
se že odpeljal."
*
Dan vame vožnje se je lansko leto obnesel takole: 51 ljudi mrtvih, 96« ranjenih, skupnih karambolov 3,935. Smo pa le napredovali, devet ljudi je bilo manj ubitih, 841 manj ranjenih in 972 manj karambolov, kot pa jih je bilo na Isti dan leta 1953.
*
Pred očmi naj nam bo splošna statistika. Lansko leto je bilo 36,000 ljudi ubitih pri vožnji. Vsakih 25 sekund je nekdo pri vožnji ranjen, škoda na vse strani v zvezi s temi karamboli znaša na leto $4,400,000,-000.
*
V Ameriki je število smrtnih žrtev kot posledic cestno-prometnih nesreč naraslo preko milijona. Kdaj se je začelo štetje teh leta 1899, ko je bil v New Yorku do smrti povožen neki H. H. Bliss. Za prvi karambol motornega vozila in dvokolesa pa vpmo, da se je pripetil dne 31. maja 1896 enako v New Yorkn.
BITKA ZA Ш IN VZGOJO SE JE PRItELA;
SILNA OFENZIVA ШОШКЕ CERKVE
PRILIKA. DA DOBIŠ PRINCA
Kneževina Monaco med Italijo in Francijo je znana po mestu Monte Carlo. Monaco ima "državnega poglavarja" princa Ra-nierja, ki je še san%c, star 31 let in je namenjen priti v Združene države. Glavni dohodki za državno blagajno so iz igralnice Monte Carlo in z bankami, ki so v tej zvezi. V eni od teh bank so odkrili korupcijo in je bila posledica ta, da so člani Narodne ga sveta odstopili, nakar so imeli v Monacu nove "državnozbor-ske volitve" in je rezultat teh volitev ugodno izpadel za princa Ranierja. Princ Ranier bo prišel v Združene države. (Nje ga je bila nedavno obiskala neka ameriška visokošolka, ki je takrat sicer trdila, da ga ne mara pridobiti zase.) Domačin kneževine Monaco pa si le želijo, da bi Ranier pripeljal iz Amerike, če ne nevesto, vsaj zaročenko; če ne bo na dvoru naslednika, potem kneževina Monaco pripade po pogodbi Franciji kjer bo treba plačevati visoke davke.
PREMALO ŠOL IN RAZREDOV, PREMALO UČITELJSKIH MOČI
WASHINGTON, 29. novembra—V Washingtonu je na konferenci, ki se peča z ameriško šolo in vzgojo in ki je značilno imenovana "konferenca Bele hiše," prisotnih dva tisoč udeležencev. Predsednik Eisenhower se konference ni mogel osebno udeležiti, otvoril pa jo je iz Gettysburga in je v svoji poslanici na konferenco postavil nekaj svojih principov, da naj bo ameriška vzgoja svobodna in dobra, za njo naj se brigajo družine in krajevna oblastva, federalna vlada pa bo dala svojo materialno pomoč tam, kjer se bo izkazala ta pomoč kot potrebna.
V koliko bo konferenca uspe-"^
la, se ne da predvideti. Vprašanja dnevnega reda so zamotana in težka, ker je zlasti katoliška cerkev stopila v akcijo in zah>
teva tudi za svoje šole federalno pomoč, ko gre za zdravstvene,
dobrodelne organizacije po šolah, pa tudi, ko gre za federalno pomoč pri tiskanju šolskih knjig. Cerkvi naj se dopusti vpliv na vseh šolah.
Ameriška ustava — prvo dopolnilo k tej ustavi pravi, da ameriški kongres ne more izglasovati zakona, ki bi proglasil kako vero za svojo, ali ki bi oviral svobodno versko udejstvovanje.
Delavstvu—mir!
James Mitchell je svetoval vodstvu republikanske" stranke, naj se v bodočem volilnem boju izognejo napadom na delavske voditelje. James Mitchell je kot ajnik za delo v federalni vladi prepričan, da če bodo republi-canci v svojih govorih pametno nastopili do delavcev, posebno do njihovih voditeljev, se bo tudi v letu 1956 zgodilo to, kar se je zgodilo leta 1952, da so republikanci pritegnili k sebi številne delavske volilce, četudi so se njihove unije in njihovi voditelji izrekli za demokratskega kandidata.
V Washingtonu se vrši pred senatnim pododborom za delo razprava o obdolžitvah, da se z raznimi dobrodelnimi fondi, s katerimi razpolagajo delavske unije, ne ravna pravilno. Zašli šan je bil tudi John Lewis, ki je pozval upravnike teh fondov, naj bodo pošteni, tiste pa, ki so na slepo osumili "nepošteno" upravo teh fondov, je imenoval za navadne barabe. Razumljivo je, da nekaterim gre za te fonde, da bi se jih polastili. V te fonde priteka letno okrog pet milijard dolarjev.
tako ločevanje protiustavno. Iščejo pota in sredstva, da bi se izognili skupni vzgoji belih in črnih otrok, pa se zagovarja stališče, da naj južne države svoje državne šole vseh vrst enostavno ukinejo, denar pa, ki so ga do sedaj izdajale za javno šolstvo, dajo na razpolago privatnim šolam. Če bi ta princip obdržal, potem bi se s temi fondi po večini okoristile razne protes-tantovske privatne sekte, ki so v večini, in drugi privatniki.

SODBA. KI NI VSAKDANJA
Seja zbora Jadran
Nocoj ob osmih se vrši redna seja pevskega zbora Jadran v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se vse pevce in pevke, da se gotovo udeleže.
Značilni pregled šolstva
Šolska oblast računa, da se jo vpisalo letos v osnovne javne šole v Ameriki 25,348,000 otrok; v katoliške osnovne šole 3,136,-500 otrok, v druge privatne šole 553,000 otrok.
Na javne srednje šole se je vpisalo letos 6,850,000 učencev, na katoliške srednje šole 705,-500, na druge privatne šole 125,-000.
Skupno je na osnovnih državnih šolah in srednjih šolah 32,-198,000, na katoliških osnovnih in srednjih šolah 3,842,000, na ostalih osnovnih in srednjih šolah v privatnih rokah pa 678,500 učencev.
Protestantovski starši po večini in po principu pošiljajo svoje otroke v državne šole, katoliški starši pa naj po zapovedi svoje cerkve v principu pošljejo svoje otroke samo v katoliške šole.
Za to konferenco se je pripravila katoliška duhovščina. Dne 19. oktobra 1955 je bilo v Washingtonu zbranih več sto glavnih predstavnikov cerkve, vsi ameriški kardinali in nadškof je ter škofje, ki so izdali in podpisali posebno spomenico na federalno vlado, prav za priliko, ko zaseda vzgojna konferenca Bele hiše. Zahteva katoliške cerkve je v kratkem ta, da privatne in cerkvene šole obstojajo po zakonu, da vzgoja in šola ne moreta biti monopol države, da te katoliške šole imajo pravico, da uživajo iste denarne in materialne podpore od strani krajevnih vlad in federalne vlade, kot jih uživajo javne državne šole.
Protestantovske cerkve so na to spomenico odgovorile z drugo svojo spomenico, v kateri se sklicujejo na ameriško ustavo in zakone, na ameriško tradicijo absolutne ločitve cerkve od države in zaključujejo, da sć spričo te ameriške tradicije zahteve katoliških škofov porušijo, kakor papirnata stavba.
Akcija ameriškega juga
Ameriški jug je po večini protestantovski, ima pa velik prob lem—ločevanje po plemenih po šolah. Deli ameriškega juga se še vedno upirajo sodbi vrhov-
Iz Providence, R. I., poročajo o sodni razpravi, koncem katere je sodnik izrekel sodbo, da je vsak moški, ki v tednu trdo dela, pa prinese domov ves zaslužek, upravičen, da se ga enkrat na teden doma napije.
Na zatožni klopr je sedel 49 letni delavec in oče štirih otrok. Tožila ga je žena, da se je v zadnjih šestih mesećih doma trikrat opijanil. Žena ga je ovadila in mož je bil aretiran. Na sodni ji je pojasnil, da v tednu trdo dela, da zasluži $70 do $90, ves denar pa prinese domov.
Sodnik je modroval, da tak moški, ki prinese domov vso plačo, ni pravzaprav pri zdravi pameti. Nekaj bi moral obdržati za sebe. Življenje postane za takega povprečnega moža precej pusto, če bi mu ne bUo dovoljeno, da sem in tja kaj popije.
Pri tej sodbi pa je sodnik sam o sebi povedal, da je star 60 let, da pa v vsem svojem življenju ni nikdar pokusil alkoholne pijače.
HELEN MAME DAVIS
V ponedeljek zvečer je preminila v Mestni bolnišnici Helen Marie Davis, rojena Dobrič, stara 38 let. Stanovala je na 1546 E. 43 St. Rojena je bila v Clevelandu.
Tukaj zapušča soproga William, sina William ml., tri brate: John, Edward in Frank Dobric, dve sestri Mrs. Louise Wilson in Mrs. Virginia Senay ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev Immaculate Conception ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
LUCIJA SKERBEC
Po dolgotrajni bolezni je preminila danes zjutraj na svojemu domu Lucija Skerbec, stara 73 let. Stanovala je na 1200 E. 61 St. Pogreb 'se vrši v soboto zjutraj iz ZakT ajšovega pogrebnega zavoda. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne. Podrobnosti bomo poročali jutri.
V bolnišnici
Mrs. Mary Poljanec iz 6620 Bonna Ave. se nahaja v sobi št. 604 v St. Alexis bolnišnici, kamor je bila prepeljana potem ko jo je napadla srčna kap. Tam bo morala ostati še dalj časa. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje čim preje povrnilo.
Himen
V soboto, 19. novembra sta se poročila v Toronto, Canada f John Zigman in Mary škrabec. Nevesta je hči Mr. in Mrs. John Škrabec iz Toronta, ženin je pa sin poznanih Mr. in Mrs. John Zigman, ki sta poslovodja klu-bovih prostorov Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Poročna slavnost se je vršila v dvorani v Torontu. Novo-poročenca, ki se nahajata sedaj na poročnem potovanju, si bosta ustanovila svoj dom v Eu-clidu. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu.
V Floridi
Mr. in Mrs. Rudy Tomšič ml., ki sta se poročila 19. nov., sta se podala na ženitovanjsko potovanje v Miami, Fla._, odkoder se vrneta prihodnji teden. Stanovala bosta pri starših Mr. in Mrs. Rudy in Jennie Tomšič na 4018 St. Clair Ave. Bilo srečno!
ŽE V ZAČETKU TRNJEVA POT
Althea Rea in Dick Roderick sta se končno poročila v Minnea-polisu. Pot k poroki je bila tr-njeva. Rea se je 9. novembra napotila s svojim avtomobilom iz Denverja v Minneapolis. V avtomobil je stlačila poročno obleko in razna darila. Ko je vozila 31 milj, je avtomobil odpovedal. Vlekli so ga nazaj v Denver. Po štirih dneh je Rea šla zopet na pot. V Nebraski je avtomobilu spodrsnilo in je padel v bližnji jarek. Reai se ni ničesar zgodi lo, avtomobil je bil kup razvalin. Reai se je posrečilo, da je priklicala prijatelje, ki so jo pripeljali v Lincoln, Nebraska. Tam je v
tovorni avtomobil stlačila za-nega sodišča, ki je izreklo, da je boj s svojimi oblekami, pa se je
zaboj med vožnjo odprl in vsa vsebina se je raztresla po cesti, Rea je zgubo svojih oblek opazila šele po 150 milj prevoženi vožnji, pa je morala nekoga najeti, da gre nazaj in skuša pobrati razstlano obleko. Končno je Rea prišla v Minneapolis, kjer jo je čakal ženin Dick Roderick, ki pa je imel s potovanjem enako smolo. Dick, ki služi vojake, bi moral s kraja, kjer služi, od-leteti v Minneapolis z letalom. Starši so mu bili pisali, da so mu poslali denar za stroške vožnje, pa se je pošiljka zgubila. Končno se mu je posrečilo dobiti posojilo, na kar je poletel v Minneapolis na poroko.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Pucrished by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE •	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersoa 1-5312
Issued Eftrery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$io.oo _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
UREDNIKOVA POŠTA
v PRIZNANJE GOSPEJ NEŽIKI KALAN
-$12.00 _ 7.00 - 4.!)0
For One Year—(Za eno leto)_____
b'or Six Months __(23a šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesrce) ___
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POPOTNIKA HRUŠČEV IN BULGANIN
12)
Nam gre pri tej tekmi za domače ameriško vprašanje, ki se glasi: V koliko pa poznamo Azijo, pa recimo tudi Afriko?
Združene državo, da za njih rabimo kratko besedo Amerika, so bile do nedavnega izolacionistične. To se pravi, da so se brigale same zase in jih zunanji svet preveč ni brigal. Se danes ima med seboj izolacioniste! Šele zadnji vojni sta Ameriko približali z Evropo. Vzemimo Veliko Britanijo. Tudi ta država je smatrala za dovolj, če so se Britanci izobraževali v poznavanju angleškega imperija. Sicer pa je bil ta imperij tako velik in je nudil industriji toliko surovin, na drugi strani Angležem, ki so šli za kruhom, toliko služb, da jim ni bilo treba ozirati se drugod.
Na razpolago so nam ameriški uradni podatki, da je namreč le malo študentov, ki bi se na številnih ameriških visokih šolah temeljito podkovali in izobrazili o razmerah v Aziji in v Afriki. Letna produkcija študentov, ki končajo visoko šolo in je bil glavni predmet njihovega študija Azija in Afrika, je le—77. Morda jih je bilo vseh skupaj kakih 200. Kaj pa pomeni to malo število podkovancev v vprašanjih Azije in Afrike, si lahko predstavljamo sami.
Tudi so pregledali in našli, da je komaj tri odstotke prostora v vseh ameriških učnih knjigah, ki je namenjen vprašanjem Azije in Afrike.
Današnji ^as zahteva tudi od ameriških oblasti, da imajo na razpolago res prave strokovnjake v azijskih in afriških vprašanjih, ker se sicer "lovimo" in mahamo nekam po zraku. Ne trdimo, da bi se Washington ne zanimal, vsaj v zadnjem času ne, za Azijo 1д Afriko. Tekma je huda. Ce vzamemo samo ameriško denarno pomoč, ki naj dvigne zaostale kraje, gre za lepe dolarje! Od leta ^945 smo izdali $1,020,000,000! Ali pa je pri tem Sovjetska zva-za spala? Samo v letu 1955 je do sedaj prav za isti cilj izdala v dolarski valuti $27,000,000!
Moskva je kmalu po oktoberski revoluciji leta 1917 vabila k sebi delegacije najrazličnejših narodov in držav, da so se tam trenirale in to dolgo, dolgo dobo. Voditelji kitajske revolucije so se kaj kmalu znašli v Moskvi in sedanja parola diktatorja Kitajske Maoa je ta, da nima smisla, da bi Kitajska z izgubo časa, velikimi stroški šele poskušala, kar je Sovjetska zveza že dognala za pravilno, za izvajanje komunističnega režima.
Zunanji svet je premalo posvetil pozornosti na števil-iie tuje delegacije v Moskvi, ki so se tam trenirale, pa se sedaj spoznajo tako na domača vprašanja, kakor tudi na teorijo in prakso, kako začeti doma v praksi s komunizmom.
Češkoslovaška ima na primer po naročilu iz Moskve posebne šole, kjer se vzgojujejo bodoči "terenci," ki naj delajo v raznih krajih po Afriki, seveda v komunističnem smislu. Ta visoka politična šola se nahaja v stari Boleslavi blizu Prage. Češka ae večkrat imenuje v sedanjem sporu in tekmi za Srednji vzhod, ko gre iz tovarn v Plznu v Srednji vzhod orožje iz drugih central, pa štab raznih strokovnjakov na gospodarskem, političnem, pa tudi vojaškem polju.
. Tudi ruske strokovne dclegacije so razpršene po svetu. S svojo politično in gospodarsko strokovnostjo tekmu-j'^jo na primer tako v Indiji, kakor v Egiptu z Amerikanci. ki enako delujejo na terenu.
Ko gre za novo sovjetsko, rekli bi imoeri ili^.tično peli-tiko, da zavojuje Azijo, to postopoma preko važne Indije, raj ne pozabimo, da so Sovjeti le nasledniki ruskih carjev. Kakor hočejo doseči ruske carska cilje, ko gre za ruske meje, recimo tudi za izhod iz Črnega morja, tudi za Daljni vzhod, tako tudi ni pozabiti, da so ruski carji in carice imeli odprto oko na—Indijo. V zgodovini carske Rusije poznamo recimo dogodek iz leta 1808, ko je šla v Indij d vojaška ekspedicija 23,000 kozakov, pa je poskus propadel. Istega Leta sta bila I^apoleon in ruslji c^r Aleksander v dogovofu, da skupno zasedeta Egipt in Indijo. Mar izvršijo : komunisti, včepiur niso uspeli carji?	L. Č.
Iz spominske knjige zaslužne Zverine pionirke: 22,
decembra 1940.
CLEVELAND, Ohio — "Kot enemu izmed ustanovnikov in prvemu ter večletnemu predsed niku naše domače bratske organizacije, Slovenske dobrodelne zveze v CHevelandu, Ohio, mi je njen razvoj dokaj dobro poznan. Radi tega sem res iz srca hvaležen cenjenemu društvu Svobodomiselne Slovenke št. 2 v prvi vrsti zato, ker ste članice dale častno priznanje svoji sosestri, gospe j Nežiki Kalan ob priliki 30-letnice društvenega obstoja, kot uradnici Vašega društva od početka do danes. Celih 27 let vas vodi kot predsednica in tri leta pa kot nadzornica. Vsa ta dolga leta so živa priča njene delavnosti in požrtvovalnosti za napredek in povzdig naše orga nizacije. Drugič sem pa hvaležen društvu, da zamorem zapisati svoje ime v njeno spominsko knjigo. Naj bodo na tem mestu izrečene moje najiskrenejše čestitke ženi, ki si je stekla toliko zaslug za Slovensko dobrodelno zvezo. Gre ji vse priznanje!
Sosestra Nežika Kalan, izrekam Vam moje odkrite čestitke in zahvalo za Vaše skrbno, naporno delo, ki ste ga tako neumorno vršila dolgih trideset let za Vaše društvo in za našo sedaj tako močno bratsko podporno organizacijo.
V zadoščenje in ponos naj Vam bo, da ste bila Vi tista prva žena, ki ste privedla v Slovensko dobrodelno zvezo prve žene in, da ste s tem Vašim korakom ustvarila dobro voljo med našimi ženami in dala poguma našim možem, da so se z novo energijo podali na delo in pripomogli, da je Slovenska dobrodelna zveza danes to, na kar smo vsi njeni člani in članice lahko ponosni.
Kolikor starejša in močnejša postaja ta naša organizacija, toliko bolj se blišči Vaše ime v imeniku njenega članstva.
Sosestra Nežika Kalan, pojdite Vašo pot naprej! Saj vidite, da je Vaše delo obrodilo obilen sad. Na tisoče bolnikov, vdov. sirot in starčkov je in bo šc prejemalo razne podpore iz skladov organizacije, kateri ste podlago dali Vi.
Prepričan sem, da boste ostala zvesta Vašim idealom in Vašemu čuvstvu napram naši organizaciji do poslednjega zdi-hljaja.
Želim Vam ljubega zdravja in dolgega zadovoljnega življenja.
Vas hvaležno bratsko pozdravlja,
John Gornik, gl. tajnik." *
Kakor rečeno je pokojni br. Gornik napisal te besede dne 22. decembra 1940 ob naši 30-letAici. Kako vesel bi bil danes našega jubileja, s kolikim zanosom bi na naš slavnostni dan stisnil roko svoji sovrstnici, naši vzorni predsednici, ter se ji ob 45-letnici nenehnega doprinosa za ugled in dobrobit organizacije zahvalil za njene ne-venljive zasluge . . .
Toplo bi pozdravil tudi ostal' dve naši ustanovni članici Mary Krainz in Josie Razinger, ki so še edine med nami od skupine 30 žena, ki so prve pristopile v našo SDZ. A br. Gornika ne bo
Lo njegove beseda nai)isane ])red 15. leti naj govore tudi danes ob 45-letnici naši zaslužni Zvezini sotrudnici Nežiki Kala-novi in naj obenem predstavljajo tudi hvaležen izraz vsega članstva Slovenske dobrodelne zveze!
Svobodomiselne Slovenke št. 2 ob 45-letnici
Te dni, ko se v našem krogu pripravljamo na jubilejno proslavo in se zdi, kot da so vse naše misli osredotočene na 4. december, pa se v tem času bolj kot kdaj zamišljamo v minula leta. Dolga vrsta let, petinštirideset, se jih je že nanizalo in potopilo v preteklost. Kaj vse smo doživeli v teh letih, najsi-bo v zasebnem ali društvenem življenju! Tedaj smo šli bajni pomladni dobi nasproti, ki nas je polagoma, skoro neopazeno pripeljala v zlato jesen. Vmes pa smo okušali in spoznavali življenje od vseh strani. Deležni smo bili dokaj sonca in radosti —pa tudi temne oblake smo zrli nad seboj. Saj drugače biti ne more, ker to je pač življenje!
Kadar takole razmišljamo o našem dolgoletnem bivanju v novi domovini si moramo priznati, da so nam ravno naša pionirska društva dgromno pomenila oziroma prispevala k ugledu in gospodarski stabilnosti, ki ju danes uživa naš narod v širši ameriški javnosti. Vse naše pestro narodno udejstvovanje je izšlo iz teh začetnih skupin. Tu je lahko vsakdo našel svoj prostor—toplo prijateljsko besedo sorojaka—beseda je prešla v pesem—nato v dramatiko—sezidala je narodna svetišča — skratka ustvarila nam je ameriško Slovenijo! Da, to so bili časi ko je cvetelo življenje vseokrog nas in v nas samih!
Toda nič ne bomo žalovali za preteklostjo, saj je bila s pridom porabljena in zato so lepi časi še vedno tu. V naših društvih je še vedno polno življenja in se s svojimi priredbami komaj uvrstijo v sezonski repertoar, skoro bi lahko rekla, da pionirska celo prednjačijo. Da pa bomo v tej smeri krmarili še dokaj- časa nam jamčijo potomci naše tretje generacije, ki smo jih že upeljali v svoje fra-ternalistične postojanke.
Ena najbolj svečanih priredb v bližnji bodočnosti pa bo vsekakor 45-letni jubilej društva Svobodomiselne Slovenke št. 2, ki se vrši na nedeljo 4. decembra v Slovenskem narodnem domu. Društvo je v javnosti znano kot agilno in delovno v vseh ozirih, »saj se je vseskozi odlikovalo po svojem doprinosu k raznim človekoljubnim akcijam, usmerjenim v pomoč tu in onstran oceana. Za svoj s članstvo ima v praksi posebne privilegije, ki so zelo dopadljivi vsem, ki dosežejo gotovo kvalifikacijo, to je zlato poroko. Poleg tega pa še marsikaj, kar ni oficijelno predpisano v Zvezinih pravilih, a se v očitnem zadovoljstvu uveljavlja med nami in nas zbližuje v dobrem prijateljstvu.
Ko si že spletamo lavorike, kar je ob redkih prilikah povsem na jnestu, naj obelodanim še eno svetlo točko, ki ni da bi se jo prezrlo, namreč, da je našemu društvu v zgodovini Slovenske dobrodelne zveze podeljeno častno priznanje, da je moralno največ pripomoglo k njenemu razvoju. Toda naj to dejstvo poti'dijo besede našega pokojnega gl. tajnika Johna Gornika, ki je pred 15. leti zapisal v album naši predsednici Nežki Kalanovi.
Za enkrat samo še: Smatrajte vsi, ki čitate te vrstice za prijazno vabilo na naš banket, kjer vas bomo najboljše postregle in razvedrile s kratkim in lepim kulturnim sporedom.
Pozdrav, ifosrpliiiu' Petrič, tajnica, i
"Janko in Metka"
EUCLID, O.—Deloma je javnosti že znano, da bo mladinski krožek št. 2 SNPJ, podal v nedeljo popoldne dne 18. decembra v Slovenskeni narodnem do mu na St. Clair Ave. znano Humperdinkovo mladinsko opero v treh dejanjih "Janko in Metka" (Hansel and Gretel.) Ta čarobna muzikalna pravljica bo glavna privlačna točka bo-žičnice federacije društev SNPJ V njej bo nastopilo v petju in igranju okoli 40 naših otrok že iz tretjega rodu in pomislite, peli bodo v slovenščini! Zato bo ta priredba še toliko bolj značilna.
Ta navdušena in nadarjena mladež, se vežba že več mesecev pod spretnim vodstvom g. Antona Šublja. Nastopilo bo sedem dobrih solistov, zbor in baletne plesalke.
. Pa nikar ne mislite, da pretiravam, kajti o njihovem odlič nem petju, sem se na vaji sam prepričal. Prijetno sem bil iz-nenaden nad njihovimi ubranimi glasovi, disciplino in pogumnim nastopom. Pri tem sem občudoval pevovodjo, s kakšno potrpežljivostjo in razumevanjem za otroške duše vceplja tej mladini ljubezen in čustva do petja, ki ga vsi ljubimo. G. Šubel je vključil v zbor Venček naših narodnih pesmi, kakor tudi Straussovo ob lepi modri Donavi in Veselega vandrovčka. Da bo širša javnost dobila nekoli ko vpogleda v to opero, naj navedem nekaj izčrpkov iz njene vsebine.
Prvo dejanje: Siromašni dom metlarja Petra in žene Gertrude. Janko in Metka delata. Nato zapojeta in plešeta, da bi pozabila na glad. Mati se vrne in ju krega. Za кагец ju spodi v gozd nabirat maline. Nato pride pijan oče z jestvinami v košari. Silno je v skrbeh zaradi otrok, ker se v gozdu baje nahaja zlobna čarovnica, ki izvablja otroke v svoj brlog, da jih speče in spremeni v pogačo. Vsled tega se oče in mati v skrbeh odpravita, da ju poiščeta.
Drugo dejanje: Gozd. Janko nabira maline, Metka spleta venec. Pa ju prehiti noč. Otroka ne najdeta poti domov. Poloti se ju silna groza in strah. V tem vidita strašne pošasti in nest-vore, ki ju gledajo. K sreči se pojavi peskar in jima vrže pesek v oči, da sladko zaspita. Iz megle se prikaže svetla lestva z angelji (ali gozdnimi vilami), ki skrbno čuvajo nad spečima otrokoma.
Tretje dejanje: Koča čarovnice v gozdu. Otroka zbudi sanjski mož. Nato si pripovedujeta sanje o svetlobni lestvi z angelji. Megla izgine, nakar zagledata kočo hudobne čarovnice. Na levi je peč na desni je kletka. Stene so narejene iz pogač, ki jih je čarovnica naredila iz neprevidnih otrok.
Janko in Metka pričneta jesti sladke stene. Kar iz koče za-shšita odurni glas: "Kdo zoblje mojo kočo?" Otroka ji odgovorita: "Veter, veter!" Tedaj pa čarovnica priteče iz koče, ujame Jankota in ga zapre v kletko, dočim pelje Metko v kočo po slaščice češ, da bo Jankota odebelila predno ga.speče in spremeni v pogačo. Janko sluti, kaj ga čaka, zato posvari Metko naj bo previdna.
Čarovnica ukaže Metki naj pogleda v peč, kako še iz otrok peče pogača. Ampak zvita Metka se obotavlja in prosi čarovnico naj ji to sama pokaže. In ko se čarovnica skloni prek peči, jo Metka z Jankovo pomočjo, ki je medtem ušel iz kletke, prekucne v ogenj.
Tedaj pa spet vsi otroci, ki jih je čarovnica spremenila v pogače, na mah ožive in postanejo
otroci. Toplo se jima zahvalijo za rešitev. Pojavijo se stariši vseh otrok, nakar potegnejo pečeno čarovnico iz peči. Sledi krasen finale z zahvalo zbora in solistov.
Poleg opere bo nastopil tudi zbor harmonikarjev in baletne plesalke. Kajpada bo navzoč Miklavž, ki bo pridnim otrokom razdelil lepa darila. Na priredbo bo prišel tudi mladinski ravnatelj SNPJ Michael Vrhovnik.
Ker je ta izredna glasbena produkcija v resnici vredna na-
še največje pozornosti, smo prepričani, da bodo ljubitelji vokalne glasbe napolnili SND do zadnjega kotička. Pričetek bo ob 3:30 popoldne. Toda, opozarjamo vas, da pridete preje, ker vse izgleda, da bo izredno velika udeležba. Društvom in pos&' meznikom pa toplo priporočamo, da se potrudijo razpečati čim več vstopnic že v predpro* da ji, kajti navzlic ogromnim stroškom v zvezi s to priredbo, stanejo le en dolar. Torej na svidenje 18. decembra.
Frank Česen-
z OBISKA V METROPOLI
BARBERTON, Ohio—aeve-land se mi zdi kot prava ameriška Ljubljana, zato so pa tudi moji obisk tem pogostejši. Tembolj me pa vleče tja v Slovenski narodni dom na St. Clair-ju, kadar vprizorijo na odru: koncerte, igre, opere in operete. Če nam je le mogoče se po možnosti udeležimo prireditev poset-niki iz Barbertona. Tako je bilo tudi zadnjič, ko so pevci in igralci zbora "Zarja" podali svoj jesenski koncert in vprizorili opereto "Kovačev študent." Ni moj namen opisavati prireditve, ker podrobno je že opisal in podal kritiko Mr. Frank Česen, s katerim sem se tudi osebno spoznala.
Udeležba je bila velika, toda če bi se vsi tembolj poglobili v razmišljanje, kako velik trud in izgubo časa imajo pevci in igralci, bi morali biti ob vsaki prireditvi do zadnjega vsi sedeži zasedeni. Cimdalje gre težje v tem oziru, ker stare moči pešajo, dotoka novih priseljencev ni in treba računati s tu rojeno mladino. Tako se danes nadaljuje v cle-velandski metropoli, pevski zbori in druge igralske skupine imajo z vsakim dnem težje stališče. Toda naši Clevelandčani z neverjetno vstrajnostjo premagujejo vse ovire in zato smo tempogostejše deležni raznih prireditev na slovenskih odrih v Clevelandu.
Poset koncerta in operete "Kovačev študent," mi je pripomogel pa še do tega razvedrila in veselih pomenkov, ko sem se sestala s svojimi znanci, s katerimi smo potovali skupaj na obisk rodne domovine Jugoslavije. Po prireditvi, se je v spod-ni dvorani razvila prosta zabava in bil,o je mnogo veselega kramljanja. Zopet sem se sestala s pevcefn Tonetom Perušek, ki mi j.e tudi predstavil svojo prijazno soprogo. Z Mr. Peruškom smo skupaj potovali v letu 1953. Kakor tudi z Mr. Louis Levstikom, Mr. in Mrs. Anton Bokal, Mr. John Močnik, Mr. Rožan-cepi, Mr. Antonom Nagode iz Girarda, Mrs. Frances Gabrov-šek iz Barbertona, ki je posetila s soprogom koncert in opereto. Vsi omenjeni so veseli ljudje in tako je med njimi tudi ostala družba vesela. Razume se torej da se rada sestanem s takimi ljudmi, ki dolgočasja ne poznajo. Mr. Rožanc me je seznanil tudi s svojo soprogo, povedala sta mi, da se bosta podala drugo leto skupno na obisk v domovino. Mr. in Mrs. Levstik in Mr. in Mrs. Anton Bokal so se pa srečno povrnili s ponovnega obiska v tem letu. Imeli smo si mnogo za povedati in temveč pa s potovanja. Mr. Perušek zna tudi postreči za dobro voljo in tako tudi ne zaostaja Mr. Nagode. ki je tudi dober pripovednik kar povzrotči smeh in dobro voljo.
V veseli družbi omenjenega večera, je pa nase pritegnil posebno pozornost Mr. John Močnik, obhajal je istega dne svoj rojstni dan, zato je bil deležen mnogo čestitk in voščil, še na mnpga in zdrava leta. Kar nena-
dno so se zbrali pevci okrog пјв" ga in mu zapeli. "Happy Birth' day to You." Mr. Močnik ima Џ tudi to prirojeno lastnost, da se nikdar ne opazi v slabi volji, vedno je vesel in v družbi se k'
tro znajde in povzroči
veselo
razpoloženje. Tako nas je
znal
zabavati na potovanju in isto^' ko v dobri volji sem ga opa^u^ zadnjič na omenjenem sestal ku v večji družbi po priredit^'-Mr. Močniku tudi jaz voščim - s® na mnoga in vesela leta.
Dalje me je Mr. Močnik sssnB nil z več drugimi rojaki in-fJ® kinjami, ki smo se prej k P" imenu poznali. V pogovoru se® bila z Mr. in Mrs. Louis Pirc ^ smo pokramljali o našem živi]®" nju in o drugih okoliščinah. Ta se torej širi poznanstvo, tega pa človek temveč nabere ла P" to van ju in zato je potovanje ta ko nalezljivo. Naj kdo doživi tu di razne nevšečnosti in sitnos > potovanje kar neče iz spon'"'® in vsakdo si želi ,da bi se nje ponovno ponovilo. Tako mi ob priliki tudi izrazijo sopotniki, ki se ponovno ses nenl ž njimi. Na potovanjih vsakdo tembolj razgleda in tem zna tudi pravilnejše jati.
Pozdrav,
Jennie
Letna seja krožka šl. 3 Prog. Slovenk
EUCLID, Ohio—Na seji seca novembra je bilo sklenje ' ^	jdeU"'

AO
da se vrši glavna seja v ne 4. decembra in ne prvo kot običajno, to pa zato, da da priliko vsem članicam, ^ ^ rim je nemogoče se udeleže^ ^ sej ob večerih iz raznih vzro'
• -ej'
Kot je navada, se na те] " voli odbor; izvolite si gaP^^^ ji volji, da ne bo potem n^P trebnega besedičenja. Cel od dela kolikor pač more in zna-
(JS'
Vsaka članica naj prinese rilce v vrednosti enega dola za izmenjavo po seji.
Po seji se bo servirala nova večerja in izmenjavalo rila. Ko bo vse to končano, naša članica Kristina Verch zala slike, katere je posnela ^ leto ob času njenega obisk* stari domovini.
Pridite vse—ne bo vam
Zil'' ,ld^
Pričetek seje ob 2. uri poP° jj, in vrši se v navadnih prosto '
v Ameriško jugoslovanskem c
tru.
E!izal)eth Matko, tajn
lic?'
TUDI POSLEDICE MRAZA
V Chicagu je bil Charles S* sone, star 47 let, zadet po kapi. Gasilci so bili klii^a"' pomoč in so oddrveli s svo^^ avtomobilom v središče odkoder je prišel poziv. temperatura 11 stopinj 3® prečila, da bi sirena na avt<^^^^ bilu dajala znamenj;? in avto bil je torej vozil z brzino na^ ^ nih avtoniobilov. Ravno, prispeli v stanovanje Chai' je ta izdihnil.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Med, ki ne izvira iz rastlin
Gotovo je vsakdo kdaj opazoval pridno čebelico, letajočo od cveta do cveta, ko je neumorno zbrala na dnu cvetov komaj vidne kapljice sladkega soka. Ves ta na raznih cvetovih nabrani med dobimo v trgovini pod različnimi imeni kot: cvetlični, lipov, ajdov, resjev, šetrajev, zajbljev, rožmarinov itd. Kar pa kupimo kot gozdni med, to pa večinoma ni med kakih gozdnih cvetlic ali dreves, kakor bi mogoče kdo mislil, pač pa večidel sladek sok, ki ga čebele dobe v nekaterih letih in v znatnih količinah na listih ali'iglah raznih dreves.
Med torej, ki ga čebele nabirajo na raznih cvetovih, je izključno rastlinskega izvora, medtem ko je sladki sok, nabran na drevesnih listih oziroma iglah, ve-cinomo živalskega izvora in sicer kbt izločnine raznih ščitnih in listnih ušic. Včasih pa tak sladek sok izločajo tudi listi zaradi ugriza nekaterih žuželk. V tem primeru je seveda med rastlinskega izvora. Že naš naravoslovec Erjavec omenja v svojem opisu mravelj, da so nekatere (drevesne ušice za mravlje nekake molzne kravice, ki jih mravlje baje tako dolgo božajo s ti-palnicami, da izpuste iz žlez na hrbtu kapljico sladke tekočine, katere potem mravlje pohlepno posrkajo. Drugi naravoslovci zo-Pet trdijo, da so ti sladki sokovi prave izločnine ušic in sicer kot neporabljeni ostanki hrane. V tem naravoslovci torej še niso enotnega mnenja.
Drevesne ušice, ki izločajo sladke sokove, so opazovali na Jablanah, hruškah, češnjah, breskvah, marelicah, slivah, vinski trti, čistilni krhliki, hrastu, bukvi, jesenu, javorju, lipi, brestu, brezi, drneu, hmelju, leski, na raznih vrbah, jesenih^ topolih, jelšah itd. ter na iglavcih. Te ušice spadajo v živalski razred kljunatih žuželk, ker ima-■ jo usta spremenjena v ki junec in So skoraj vse zajedalke. Večinoma sede.na spodnji strani listov, Zabadajo svoje kljunce v liste, iz katerih sesajo drevesni sok. Sladki sok, ki ga izločajo, brizgajo na spodnje ležeče liste v ^alih kapljicah; te kapljice se listih bolj in bolj širijo in končno zlijejo v cele lise, ki se lesketajo kot firnež.
Ob ugodnem vremenu je raz-ninoževanje ušic kar pretirano, ®aj nastane do jeseni često sedem generacij samih nekrilatih samic, ki rode živo potomstvo. Le samice v tretji generaciji imajo krila, da lahko odlete na (Iruga drevesa. Kjer pred nekaj dnevi še ni bilo ničesar, opazimo naenkrat vse liste in predmete lepljive od sladkega soka. Žara- j 4. di varovalne barve in pa ker brizgajo sokove daleč naokoli,
ušic navadno niti ne opazimo, pa tudi kakega drugega vidnega vzroka tega pojava ne.
Na listnem drevju, posebno na hrastu se pojavijo precejšnje količine mane, kakor imenujejo nekateri ta sladki sok. Bela Krajina je znana po svoji hrastovi mani, katero nabirajo čebele skoraj vsako leto od začetka maja pa tja do kresa, ko poneha, kakor tudi pri ostalem listnem drevju, seveda, če je neugodno vreme že prej ne prekine. O tej mani je do sedaj še malo znanega in tudi svetovna literatura je o njej zelo redkobesedna. Na pobudo Zveze čebelarskih društev v Ljubljani bodo letos raziskali biologi hrastovo mano in kot prvi z gotovostjo ugotovili povzročitelja belokranjskega donosa medu, ki Be-lokranjcem sicer polni medene lonce, nasprotno pa v neugodnih zimah često napravi občutne vrzeli v čebelnjakih: listni med namreč ni primeren za prezim-Ijenje, ker povzroča grižo.
Mnogo večje količine mane je dobiti na iglavcih t. j. na smre-kil in jelki, v alpskem predgorju pa tudi na macesnu. Smreka medi v maju in juniju, jelka ali hoja pa kasneje. Čebelarji pač težko pričakujejo vzklika "hoja medi." Žal, d^ se pojavi mede-nje hoje le vsako četrto do šesto leto, kadar pa zamedi, tedaj se vsujejo v hojeve gozdove vsakovrstna vozila, naložena s čebeljimi panji. Čebelarji so polni upanja, da je po toliko suhih letih prišlo vendar le eno, ki jim bo poplačalo vsaj deloma trud in stroške prejšnjih slabih let,
mogoče pa dalo še kaj za naprej. Jugoslovanske hojeve so ogromne, segajo od Krima tja proti Kočevju in proti Postojni, hojeve so pa tudi Hrušica, Jelovica, oPhorje itd. Vendar pa hoja ne medi navadno povsod enako: dejal bi, da vzame v mede-nju kar nekak pas, podobno kot toča. V tem pasu medi v izobilju, v bližnji ali daljni soseščini pa nič ali zelo malo. Prav tako kot krajevno, je hoja v svojem me-denju muhasta tudi časovno ter medi katerikrat že v juniju, drugič pa šele oktobra, redkokdaj pa ves ta čas nepretrgano. Kljub svoji nezanesljivosti pa zavzame včasih med najmedovi-tejšimi rastlinami prvo, ali vsaj eno prvih mest. Zaradi prijetnega in milega okusa je povpraševanje po slovenskm hojevcu dokaj veliko na domačem trgu, zelo cenjen je pa tudi v tujini.
Proizvod listnega medu je ob ugodnih okoliščinah naravnost ogromen: ugotovili so, da proizvede velika lipa z nekako 24,000 listi dnevno okoli z 1 kg mane, močan iglavec, visok 25 do 30 m pa 10-15 litrov medu. En hektar gozda z nekako tisoč visokimi iglavci bi torej dal nekako 100 do 150 hI medu, in to v enem dnevu. V izredno ugodnih letih je uspeh gozdne paše naravnost čudovit in se zdi v primeri z izključno cvetlično pašo nekaj nemogočega. Žal, da še vse premalo se izkorišča te vire in tako često propadejo ogromne množine tega dragocenega daru narave.
Gozdni med je milega, prijetnega okusa, precej gost in temne barve. Posebno v rjavem ali temnordečem smrekovcu in tem-nozelnem hojevcu je bržkone zajet dih smolnatega gozdnega
vonja. Cvetlični med je za marsikoga preveč sladek; sladkoba v gozdnem medu pa je omiljena z neke vrste trpkostjo, pa tudi okus, kakovost, barva in vonj so drugačni.
Dejstvo, da je mana rastlinski sok, ki je šel skozi telo drevesnih ušic, ne sme vplivati na našo občutljivost, saj te drevesne ušice niso v ožjem sorodstvu s človeškimi zajedavci, čeravno imajo v slovenščini isto ime. Končno pa tudi ušice ne proizvajajo medu, ampak samo mano, katero potem predelajo čebele v gozdni med.	F.R.
FIN OBED
kokošjo ali puranovo večerjo z vso prikuho dobite za samo $1.50.
Naša restavracija ni nikoli zaprta. Se priporočamo.
GABOOSE OPEN KITCHEN
651 EAST 152nd STREET

POMAGAJTE SVOJCEM Y DOMOVINI
z namenorn, da pomaga našemu narodu do dobrih čevljev, je Borovo Shoe Sales Sompany izdala DARILNE KUPONE v vrednosti 6 dolarjev za par moških ali ženskih čevljev in 5 dolarjev za par otroških čevljev.
Kupec darilnega kupona pošlje kupon svojcim v Jugoslavijo. S tem kuponom lahko njegov rojak ali prijatelj izbere najboljše čevlje, ki razpolagajo z njimi 700 Borovo prodajalnice v vseh mestih. To velja tudi za izseljence izven Združenih držav, ki bi želeli pomagati svojcem v Jugoslaviji.
Denar za kupone pošljite na
BOROVO SHOE SALES COMPANY
5318 WEST NORTH AVENUE, CHICAGO 39, ILL.
Vsi oni, ki potujejo v Jugoslavijo in žele nesti seboj darove, je za njih laže in bolj koristno, ako kupijo tu kupone in se tako izognejo prevozu, stroškom in carini.
Predlog za legalno srečlcanje
Srečkanja in stave vseh vrst se smatrajo za loterije in so po federalnih postavah nelegalne. Zato se, na primer, v časopisih, ki se pošiljajo po zvezni pošti, ne sme oglašati niti tako nedolžnih loterij kot so srečkanja ali 'raflanja" raznih predmetov na društvenih veselicah ali piknikih. Neupoštevanje teh določb bi moglo imeti za posledico odvzem pravice pošiljanja po pošti. Nekatere naše države dovoljujejo stave na konjske dirke in bingo, država Nevada pa tudi hazardne igre za denar. Na splošno pa so vsa srečkanja, stave in loterije v naši deželi nelegalne.
Seveda, vsem nam je znano, da se srečkanja in stave in raznih vrst loterije vršijo v neštetih krajih te dežele nelegalno. Take nelegalne posle vodijo male skupine in veliki raketirji. Postava jih včasih prime za vrat, dostikrat pa ne. Milijoni državljanov iščejo dobitkov v stavah in loterijah in, ker ni legalnih, se poslužujejo nelegalnih. Ra-
ketirji, ki take nelegalne posle vodijo brez nadzorstva in regulacij, pa grabijo denar.
Ta reč precej sliči svoječasni neslavni prohibiciji opojnih pijač, ki je bila neizvedljiva, ker je večina ljudi ni marala. Pro-hibicija je producirala toliko raketirstva in korupcije, da je bila po 13 letih ukinjena. Zdaj, ko je prodaja opojnih pijač spet legalizirana, prinašajo davki na te pijače tisoče milijonov dohodkov federalni, državnim in mestnim blagajnam. Prej so šli ti milijoni v malhe butlegarjev.
Vsled te sličnosti med prohi-bicijo opojnih pijač in prohibi-cijo loterij je republikanski kon-gresnik Paul A. Fino iz New Yorka vložil v zveznem kongresu predlog za vzpostavljenje in legaliziran je federalne loterije. Mnoge inozemske države imajo take loterije in jim prinašajo velike dohodke. Poleg tega ljudje, ki stavijo v dotične loterije, če imajo srečne številke, gotovo prejmejo dobitke, ki jim pripadajo. Pri nelegalnih podtalnih loterijah je taka reč bolj riski-rana.
Kongresnik Fino sodi, da bi taka federalna loterija prinesla zvezni blagajni najmanj deset tisoč milijonov dolarjev na leto; to je že kar lepa vsota tudi za Ameriko.
Federalno loterijo, kakor'^.jo predvideva kongresnikov predlog, naj bi upravljala posebna od predsednika imenovana in od senata potrjena komisija in loterijske srečke naj bi tiskala zvezna tiskarna. Dohodki loterije naj bi se porabljali za vzdrževanje federalnih bolnišnic za vojne pohabljence, za pomoč starim ljudem, za podporo slepcem itd. Namesto da bi dobičke od stav in loterij spravljali raketirji, naj se porabijo za vzdr-
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicotl 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
»52 EAST 152nđ STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
DRUŠTVENI KOLEDAR
DECEMBRA
decembra, nedelja—Proslava 45-letnice društva Svobodo-mislne Slovenke št. 2 S.D.Z. z banketom v spodnji dvorani S.N.D. na St. Clair Ave. ll. decembra, nedelja—Božični-ca Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
decembra, sobota — Silvestrov večer Kluba društev Slov. doma na Holmes Ave.
decembra, sobota—Silvestrov večer Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JANUAKJA ^ W56
21. januarja, sobota—plesna veselica društva Glas cleveland-skih delavcev št. 9 S.D.Z. v SND, St. Clair Ave.
januarja, nedelja—Delničarska seja Slov. doma na Holmes Ave.
APRILA — 1»56
aprila; nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala doliajafi
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo pnljubljene povesti
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Popular Dessert is Low in Calories
If you've been a fugitive from sweet desserts and sauces in an', attempt to shed a few unwanted pounds, here's good news. This old-1 fashioned baked custard, topped with maple sauce, was developed! especially for weight-watchers. Without sacrificing any sweetness,] calories have been shaved down to a minimum through the use of i Sucaryl, the newly improved non-caloric sweetener. And no one,! except the cook, would ever guess that this wonderful tasting, fully^ sweetened custard contains no sugar whatsoever.
But what about that rich-looking sauce? Help yourself. It's almost' calorie-free, and, thanks to Sucaryl, it too is sweet as sweet can be.
)
I	Baked Custard With Maple Sauce
2 teaspoons Sucaryl solution	3 eggs, beaten
or 16 tablets, crushed • 1 teaspoon maple flavoring or 2 cups skim milk	vanilla
Add Sucaryl to milk and scald in top of double boiler. Pour over beaten eggs. Stir in flavoring. St'-ain into 4 custard cups. Set cups in a pan of hot water. Bake in a slow oven (300°F.) for 1 hour, or until a knife inserted near center comes out clean. Serve cold with warm Maple Sauce spooned over top.
Makes i ciistards. Each contains 101 CALORIES: 8^ grams protein; i.2 grams fat; 64 grams carbohydrate. If made with sugar each would contain 165 CALORIES.
Maple Sauce
2 teaspoons Sucaryl solution	1-1/2 teaspoons maple flavoring
or 16 Sucaryl tablets	. 2 tablespoons cornstarch
1 cup water	- 1/4 teaspoon salt
Mix Sucaryl with water and maple flavoring. Mix a small amount of the liquid with cornstarch and salt in top of a double boiler; then add rest of liquid. Cook and stir over boiling water until thickened.
Makes 16 tablespoons of sauce. Each tablespoon contains S CALORIES; 0 grams protein; 0 grams fat; 0.8 grams carbohydrate. If made with sugar, each tablespoon would contain S8 CALORIES.
zevanje in podporo trpečih državljanov.
Prodaja opojnih pijač je legalizirana, toda nihče ni siljen, da jih kupuje. Istotako tudi nihče ne bo siljen kupovati loterijskih srečk, če ne bo hotel, ako bo taka loterija legalizirana.
Po mnenju kongresnika Finoa je čas, da prenehamo igrati hinavce. Prav ali ne prav, mnogi ljudje hočejo piti in mnogi ljudje hočejo staviti na srečo in nobena postava ne bo tega preprečila. Zakaj ne bi dohodkov od te ljudske strasti ali razvade usmerili v splošno korist!
Seveda, ena lastavica ne prinese pomladi in tudi en predlog v kongresu najbrž ne bo dosegel legaliziranja loterije, dasi so imeli federalno loterijo v tej deželi že za časa predsednika Washingtona, Dobro pa je, da se je začelo o tej zadevi vsaj razpravljati.
—-NEW ERA, glasilo ABZ
AMERIŠKA IN EVROPSO OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6 št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se 29.-čenja v Evropi z št. 42, kar je v A.meriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
II točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 Inča.
1 meter — 3.2088 čevlja, ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah dru gačna evropska mera. St. 38 jt ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; t4 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 1524; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU.
Pokličite po 5. uri popoldne. MU 1-1072
ZAKONSKI DVOJICI
BREZ OTROK SE ODDA V NAJEM ŠTIRI SOBE, ZGORAJ.
Vpraša se na 1010 EAST 63rd STREET UT 1-9658
LEPOTIČJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 8407 St. Clair Ave.. HE 1-5296
AKO KUPUJETE ALI PRODAJATE HIŠO.
zemljišče (lote) in farme, obrnite
se do nas.
Vedno točna, poštena postrežba.
JOHN K N I F I C 820 E. 185 St.	IV 1-7540

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
$016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoil 1-3113
Kadar nameravale
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO.
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
WHEN ITS
SAFE
NATIONAL #АРЖТ* COUHCIW

% / SI '"^■SAVIUO^
King of the frontier.
Even b'ar killers need protection. Master Crockett. Seven million youngsters got the first Salk polio vaccine in 1955. Your March of Dimes funds developed this vaccine, tested it, provided the first shots within days after it was proclaimed safe and effective. Now, March of Dimes research is making it even more effective. But we must still remember those, born too soon to be protected by the vaccine, who still need care and those tens of thousands who will be strickcn in polio epidemics before the vaccine is made even more effective.

■%
M^RCH OF DIMES
Јаталј З hj 3!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST

i
$ %
ч
X
Cirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Bracket
Prevel I. V.

(Nadaljevanje)
Usedla se je, da bi pisala; a že pri prvih besedah je spet jasno imela pred seboj ves dogodek, da je morala pero s trepetajočo roko spet odložiti. V tem trenutku je močno potrkalo na njena vrata in še preden se je mogla dvigniti, je zagledala pred seboj Landolfov razburjeni obraz.
"Gospodična Nora ... Vi tu-koj?" je vprašal hitro. " In vaš oče, kje je?"
Nora se je ponosno dvignila, da bi čim hladneje zavrnila vsil-jenca. Toda on je vztrajal na svojem mestu in iz njegova glasu je bilo sklepati, da se je bilo zgodilo nekaj nenavadnega.
"Kje je Vaš oče?" je zakli-cal znova. "Vem, bil je pri vas, pogovoriti se je imel z vami o važnih stvareh. Kako ste ga potolažili? Je odšel pomirjen od vas?"
Nora ga je zrla kakor v sanjah; le molče je odkimala.
"Ah, tako je!" je zaničljivo rekel Landolfo. "Na ta način ste odslovili svojega očeta? Zelo otroško! Zdi se, da ne veste, česa vs^ga so zmožni ljudje, ki so na robu propasti! ... Še enkrat, gospodična Nora, kje je ravnatelj ?" je zaklical in nestrpno udaril z nogo ob tla, ko je še vedno molčala in ga zrla kakor v sanjali.	_
Nora jc ]^rebledela ko smrt; položila js roi'0 na čelo, kakor da mora najpr?" zbrati svoje misli. "Ne vem, jaz лг vem," je za jecljala. "Kaj menite . . . kaj mislite ?" A kakor da se ji je nenadoma zopet vrnila zmožnost mišljenja, je dodala: "Takoj ga moram poiskati. Po najinem razgovoru je šel ven na vrt."
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple needs 3-3 Vž room unfurnished apartment. No 3rd floor. Good location. N. or N.W. Moderate rental to $60.
WEllington 5-9439
REAL ESTATE
PALOS PARK — New 6 room de luxe Ranch home on wooded lot 137x150, overlooking private lagoon. Face brick all around. Lannon stone front. Lannon stone fireplace; 2 baths; garage attached, 20 foot blacktop drive. Priced to sell. By appointment only
FUlton 5-4899
FEMALE HELP WANTED
WOMAN for general housework, plain cooking, help with children, own room in nice home in the country.
CaU — WInnetka 6-5152 Collect
Nice home for COMPETENT WOMAN for employed mother. Take complete charge of child. No washing. Stay.
Call — DEarborn 2-3179 for appointment
Nice home for COMPETENT WOMAN — General housework — Plain cooking. Must be steady. 5V4 days. Own room, bath. Good salary.
Call —
Wilmctte 1516 coiioct
"Na vrt? Kam? Kaj je hotel tam ... pa vendar ne sam?" je z osomim glasom dalje vpraševal Landolfo. "Z ravnateljico sva seveda mislila, da sta skupaj in vaju nisva hotela motiti. Nisva si mogla misliti, da bi hči prepustila očeta ob uri nesreče samemu sebi. Vse posledice boste nosili vi!" je neusmiljeno nadaljeval Landolfo.
"Prepustila očeta samemu sebi"—te besede so jo zadele v dno duše. Da, mislila je samo na svojo nesrečo, molče in brezobzirno ga je bila zavrnila.
"O, takoj ga morava poiskati!" je zaklicala vsa prepadena; v strahu je pozabila na svoj gnev in proseče je iztegnila roke proti Landolfu, "Pojdite z menoj, da ga poiščeva!" je prosila še enkrat.
"Vse posledice boste nosili vi!" je ponovil Landolfo.
A ona ga ni več čula; odhitela je po stopnicah proti vrtu. Gospa Emilija je preplašena stala ob vhodu na vrt in jo hotela zadržati, vprašujoč jo, kje neki je ostal ravnatelj vse jutro.
A Nora ni imela časa, da bi odgovarjala. "Gotovo je v parku, mogoče pa je odšel proti mestu!" je zaklicala in odhitela, da ji je Landolfo komaj sledil. Zdelo se ji je, da je sedaj vsaka minuta dragocena. V njenih ušesih je odmevalo kakor doneči zvon: "Vi pač ne veste, česa vsega so zmožni ljudje, če so na robu propasti, posledice boste nosili vi!"
Kakor splašena srna je begala po vseh vijočih se stezah in klicala očeta; a nehote jo je vleklo proti nekemu mestu, ki se je bil kakor vžgal v njeno misel: oni splozki breg, ti hla brv, polomljeno grmovje, globoka potokoma struga: hotela se je ogniti temu pogledu, a kljub temu jo je vleklo tja.
"Ali resno mislite, da je nameraval vaš oče v mesto?" je vprašal Landolfo brez sape, ko se je slednjič obrnila tja in krenila po najkrajši poti skozi grmovje. "Saj je vendar vedel, da sem jaz tam."
"Pa je vendarle možno, lahko da ... tu vodi steza na cesto," je rekla Nora, pomirajajoč samo sebe. A nenadoma se ji je zdelo, kakor da ima svinec, na vsa sila se ji je osredotočila v
oči, tako so se ji širile, ko se je bližala onemu mestu.
Stojte! Gospodična Nora, stojte!" je zaklical zdaj Landolfo in jo krepko zgrabil za roko.
"Tu ni mesta za vas!"
Toda Nora se mu je iztrgala in z glasnim krikom planila naprej ter obupno padla na kolena. Videti je bilo, da se uresničuje najhujše: slutnja jo je vodila pravilno. Napol potopljeno je ležalo v vodi temno, iztegnjeno telo, le glava je bila še trdno naslonjena na najskrajnejši brezni rob—le nekoliko naj bi se premaknila in s precejšnjim padcem deroča voda bi ga odnesla s seboj. Morda je hotel iti čez potok, pa mu je izpodrsnilo? Morda se je bilo vrtelo v glavi in je padel s polzke brvi? Ali pa je bil hote to napravil pa mu je božja previdnost ustavila še zadnji korak?
Nora, ki je bila skoraj brez zavesti, je onemogla vlekla za težko truplo, ki ni pokazalo nobenega znaka življenja. Tudi Landolfo je bil že na mestu. "Mirno in premišljeno," je velel; a njegov lastni obraz je kazal, kako malo je bilo to mogoče. Mrzel pot mu je stopil na čelo in skoraj so mu šklepetali zobje. S krepko roko in veliko spretnostjo je potegnil težko truplo na breg ter previdno položil njegovo glavo v Norino naročje.
"Ni mrtev," je rekel in v pre-iskusnjo položil roko na onesve-ščeno glavo; "samo omedlel je." Globoki vzdih, ki se mu je izvil iz prsi, ni veljal samo naporu, ki ga je bil prestal. "Od-vežite mu ovratnik; drgnite mu žile, kolikor morete," je nadaljeval, obrnjen k Nori. "Jaz skočim medtem po pomoč ... Na poti proti mestu se mu je zlomila brv," je pridejal zelo pomenljivo in parkrat sunil z nogo v trhle deske ter jih razbil, preden je šel.
Morda je učinkovala na ponesrečenca izpremenjena lega ali pa močno drgnjenje in glasr njegovega otroka ali pa njena vroča sapa, ki je udarjala vanj; kajti vse telo mu je lahno za-drgetalo in rahel vzdih mu je vstal iz zaprtih ust.
Nora je sklenila roke kakor v zahvalno molitev. "Nikar naj he umre, o Bog, ne daj, da umre po mpji krivdi!" je prosila. "Vse svoje življenje bom popravljal^, kar sem za^ešila tistj trenutek," in pritisnila je mali križec, ki ga je nosila, na njegove in na
svoje ustnice. "Nič, nič mi ne sme biti preveč, samo da te rešim, oče!" Samo njena daritev, je menila, more odkupiti dragoceno življenje.
Landolfo se je vmil z ljudmi. Ravnateljici je bil povedal samo, da si je njen mož v gozdu iz-vinil nogo in da nujno rabi no-silnico za prenos. Možem, ki jih je bU vzel s seboj, je dovolj povedala zlomljena brv.
Ravnatelja so previdno položili na nosilnico. Nora je neprestano stiskala njegovo roko. Kakor da se še vedno boji, da bo umrl, preden bo razumel njeno otroško žrtev. Enkrat je bilo videti, kakor da so mu razumljivo zasijale oči, drugič se je zdelo, da ji je lahno stisnil roko .
Več dni je visel med življenjem in smrtjo. Nora se noč in dan ni odstranila od njega. Ni govorila, ni tožila, ne jokala; vse je vršila tako, kakor da bi bilo od vsakega dejanja odvisno njegovo življenje in kakor da je bila otopela za vse drugo.
Ko se je bolniku vrnila polna zavest, ni izpregovorila nobene besede, niti o. preteklosti, niti o dogodku samem. Polagoma se vračajoči spomin ga je, kot je bilo videti, vznemirjal in mučil; njegove oči so plaho in boječe iskale Noro. Ta pa ni bila le napol junakinja: takoj mu je hotela pomiriti trudne možgane. Klečeč ob njegovi postelji, ljubeznivo ga objemajoč je obnovila svojo obljubo, ki jo je bila napravila takoj prvi trenutek in ki jo je odslej vedno in brez pridržka ponavljala v svoji duši.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini UMrakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik iz-vršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim Vam ni treba imeV dolofpneea rloo^vora
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE
Tel. ENdicoU 1-5013 Njegov naslov je fogal East 62nd Street; vbod •amo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Д Re* ЖежАж Дж—«У m* Tour Oaminimtty Che# ХВЦ DITOHATIONAL DfeXTTDTI Og XWOA Ж
omzKirs вивжди iMatod tai XIm	BnOdln#
Dmtag UM OommolMmted I# Ппа
THE NATIONALITIES SERVICU CENTER
NOW LOCATED AT
1620 PROSPECT AVE.	PHONE SU. 1-4860
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene SO zmerne—naročila hitro zgofbvoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
Bilo je nekaj posebnega, kako je to vplivalo na bolnika. Najprej jo je gledal neverno, nato vprašujoče; slednjič pa je preletelo utrujeni obraz skoro otroško veselje; radostno je objel svojo hčerko: "Torej nisem tega samo sanjal in ni bila le domislija, da mi boš ti pomagala . . . Nora, Nora, ti boš rešila svojega očeta! Saj sem vedel, da boš moj dobri otrok, da me ne boš zapustila v sili. Sedaj tvojemu očetu ne bo treba pustiti lepih konj, ki so njegov ponos in slava, brez katerih ne more živeti. Nora, zdaj bova tekmeca pregnala z bojišča! Zdaj bo zopet tako, kot je bilo tedaj, ko si bila še mala deklica in nisi poznala večjega veselja, kakor če te je očka posadil na konja. Ali se ne spominjaš tega. Nora? . . . Med naju pa je prišel prepad: mojo hčerko so hoteli ločiti od mene. A tudi ti boš radi mene pustila vse, kakor nekoč tvoja mati."
"Vse," je dihnila Nora in morala je biti v tej mali besedici globoka bolest, kajti bolnik sam se je streznil iz svojega omamnega navdušenja.
"Otrok moj, saj bi ne bila nikoli srečna ž njim," je rekel in kakor sočuvstvovaje božal sklonjeno glavico. "Neizmerno bi bi-
HIGHWAY ZOO

The MULE
Thij is the stubborn, immovable clod who deliberately double porks on o busy street while the wife or kid runs an errand. Only an oldtime artillery sergeant knows the right way to deol with a knotheod like this.
NATIONAl SAFCTY COUNCtt
la nesrečna. Poznam svet. Vedno bi te smatrali za vsiljenko; njemu bi bilo žal in bi te zanemarjal. Tisočkrat bridkejše bi bilo zate kakor ta trenutek. Verjemi mi, otrok moj, tvoja sreča je to. .. rešil te bom velike nesreče." Ko se je ravnatelj, utrujen od dolgega govorjenja, zopet naslonil na blazine, je verjel sam, kar je bil rekel. Noben govornik nam ne govori prepri-čevalneje kakor sebičnost.
Nora je trudno naslonila glavo na očetove blazine in oče jo je krepko držal za roko, kakor da se je bal, da mu bo morda ubežala.
"Vse," je zopet zašepetala zase in pred njenimi očmi je zra-stla žrtev v vsej svoji velikosti. Konec je njene ljubezni, uničena je njena prihodnost, izgubljena vsa sreča, zanjo ni nikake-ga upa več—kakor silen kamen ji je padlo to spoznanje na srce, da bi najrajši zavpila pod težo bolesti.
Morda je oče sluAl v svojem poslopanju, kaj trpi njegov otrok? Nemirno se je premetaval po postelji. "Saj ne bo storila tega, Landolfo, ne bo!" je mrmral kakor v sanjah.
(Dalje prihodnjič)
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 76th STREET UTah 1-6956
o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLA J
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360
o
Za newburško okrožje:
FRANK RENKO
11101 revere avenue Diamond 1-8029
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
ill your boy ever ( play on the varsity?
T'HE score is 12-7, 4th down and goal to go. The center snaps the ball, the quarterback fades back, passes to your boy — who goes over for the touchdown! The stadium goes wild — cheering your son, iha hero of the Thanksgiving game.
Isn't this a dream you've always cherished? Most parents have. And the chance to star in varsity football is just one of the many opportunities open to the boy that goes to college. There are far more Important values to be gained, too, values you don't want your son to miss out on.
an Miy way for you to give your child a college education. Get together the neceetaiy money through the Payroll Savings Plan. And the
sooner you get started, the easier It will be. We'll say your son is 8 years old. If you start today to save $7.60 a week through Payroll Savings, youll have an educational fund of $4,277 in time to start Mm off to college. If your child is only 2, save $3.76 a week and in 16 years you'll have $3,600.
You must take the first important step. Tell your pay office how much you want to save each payday. After that, the rest is automatic. Your company will invest your money regularly in U.S. Series E Savings Bonds which they'll turn over to you. On this safe and systematic savings plan, your child's college education will be provided for by money you won't even miss.
The easiest time to save is now—when
Si're earning more than ever before, e easiest way to save is through the Payroll Savings Plan.
Make iomorrotc'M dreams eome trne by inveating today In V. S. Savings Bond«
Tkt 0. i. CvvwMMnt iou not pay for tMs adinrtiiing, Th* Treasury Departmmt thanki, tor Atir vatrictU donation, tki AdvorHting Council and
ENAKOPRAVNOST