Mk IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: PRVENSTVO SLOVENIJE V KOLESARSKEM KROSU Leto V. — Štev. 14. LJUBLJANA, 3. aprila 1949 FIZKULTURNI tednik Plenum Fizkulturne Zveze Slovenije FiskuUumo organizacijo moramo razširili predvsem na vas in v podieija V sredo zvečer je bil v stekleni dvorani na Taboru Plenum Fizkulturne zveze Slovenije, ki je razčistil današnjo situacijo y fizkulturni organizaciji. Referat je imel glavni sekretar FZS tov. Vlado Jurančič, ki je uvodoma orisal politično situacijo, nato pa je prišel na fizkulturne probleme. Naš fizkulturni pokret že od vsega začetka predstavlja del velike delavne fronte, ki se bori za izgradnjo socializma. Zato je bilo naše delo vedno podrejeno oziroma gledano skozi prizmo naše splošne družbene dejavnosti. Tudi danes si moramo ogledati linijo naše slavne Komunistične Partije, ki daje ton našemu društvenemu življenju, nato pa dobro premotriti kaj je dolžna storiti naša fizkulturna organizacija, da se fronta socializma okrepi. Po V. Kongresu KPJ, ki je nakazal široke perspektive našemu delovnemu ljudstvu za izgradnjo socializma, za dvig življenskega standarda, predstavlja važen dogodek II. 'plenum zasedanja CK KPJ, kjer so bile do podrobnosti izdelane naše naloge za rekonstrukcijo našega kmetijstva. Po tem dogodku se je mnogo bolj živo pristopilo k ustanavljanju novih obdelovalnih zadrug, zadružnih ekonomij, traktorskih stanic itd., skratka naš delovni kmet je začel spoznavati prednosti kolektivnega obdelovanja zemlje. Prav zato ker se je danes težišče razredne borbe preneslo na vas, moramo tudi mi v bodoče posvetiti veliko več paž-nje, da zajamemo s fizkulturno dejavnostjo našega delovnega kmeta, s tem da bomo ustanavljali predvsem telovadna društva in vode v vaseh, še posebej pa v obdelovalnih zadrugah, državnih posestvih, traktorskih postajah. Nič čudnega ni, če se je ta gonja prenesla tudi na fizkulturno in športno poprišče. Začeli so klevetati naš fizkulturni pokref, katerega so do nedavnega še tako cenili in naše izkušnje koristili v svoji praksi. Kmalu po objavi resolucije so razbili balkanske-srednjeevropske igre. Sramotno vlogo razbijalca je odigrali rumunski fizkulturni savez, njegov generalni sekretar Likijardopol, ki je bil tudi sekretar Komiteta Balkansko-srednjeevropskih iger je sklical sestanek Komiteta v Budimpešti, toda na sestanek je poslal samo pismo, v katerem sporoča, da Romunija izstopa iz iger, sam pa podaja ostavko. Prav tako je v pismu, ki je bilo polno laži in fraz češ, da so te igre »šovinistične« in vzgajajo »male buržuje«, iznesel potrebo za razpuščenje Balkansko-srednjeevropskih iger, ki so bile vedno izraz solidarnosti in prijateljstva med državami ljudske demokracije. Po tem dogodku se je namesto balkansko-srednjeevrop-skega šampionata v lahki atletiki v Beogradu vršila prireditev v Bukarešti brez sodelovajna Jugoslavije, odpovedali so celo vrsto že dogovorjenih mednarodnih srečanj, naši reprezentanci v namiznem tenisu so onemogočili udeležbo na tekmovanjih za »Donavski pokal« itd. Takih primerov bi lahko našteli še celo vrsto, toda vsi govorijo, da mednarodna fizkulturna srečanja preprečujejo oni in ne mi. To ponovno dokazuje kdo je zvest mednarodnemu internacionalizmu in kdo pada v nacionalizem. Mi dobro vemo zakaj naši kritiki izbegavajo mednarodna srečanja, čeprav si jih njihovi športniki želijo. Prikrivati hočejo resnico o dejanskem stanju pri nas svojemu ljudstvu, bojijo se, da bi preko mednarodnih srečanj doživljali tisto, kar so doživeli lani v Pragi ob priliki XI. Vsesokolskega zleta. Preidimo sedaj k poročilu o delu fizkulturne organizacije od naše poslednje skupščine. Naše delo je v glavnem v tej dobi karakteriziralo izi-vanje sklepov II. Kongresa FISA-ja, ki se je vršil 11. aprila 1948, to se pravi delali smo predvsem na decentralizaciji naše fizkulturne organizacije. Iz poprej enotne fizkulturne organizacije smo v okviru nje formirali nove sestavne organizacije za posamezne fizkulturne panoge. Ce skozi to prizmo gledamo na naše lanskoletno delo lahko ugotovimo, da je naš fizkulturni pokret napravil znaten korak naprej, uspelo nam Je organizacijo utrditi in znatno razširiti. To dejstvo lahko najbolj zgovorno potrdijo same številke.Med tem ko smo prišli na tretjo letno skupščino FZS s 146 fizkulturnimi društvi in 130 aktivi, v katerih je bilo včlanjenih 25.843 fizkulturnikov, poglejmo kakšen Je bil napredek. Lani v maju smo ustanovili Telovadno zvezo Slovenije, ki ima z nalogo širokega strooknvnega programa zajeti z fizkulturno aktivnostjo množično našega delavnega človeka, predvsem pa mladino in pionirje. Sedaj ima Telovadna zveza 194 društev s 15.219 člani in 12.364 pripadniki t. J. pionirji. Dosedaj smo ustanovili Smučarsko, Atletsko, Nogometno, Plavalno, Sabljaško, Teniško, Namizno teniško, Jahalno, Kolesarsko zvezo In Zvezo športnih iger, na terenu pa smo formirali 39 športnih društev s 13.883 člani, tu so všteti poleg aktivni! športnikov tudi prijatelji. Lani v Juniju je bila ustanovljena Planinska zveza, ki ima 38 društev, v katerih je včlanjeno 15.437 planincev, od katerih Je 315 alpinistov. Strelsko zvezo smo ustanovili že lanskega maja, ki je vkljub težkim materialnim prilikam ob pomanjkanju orožja, municije In strelišč hitro napredovala in ima sedaj 240 strelskih družin z 10.067 člani. Po vsem tem imamo danes v Sloveniji 511 osnovnih fizkulturnih organizacij, v katerih je včlanjeno 66.470 članov. Znatni uspehi so bili doseženi tudi pri posameznih masovnih fizkuitur-nih prireditvah. Spomladanskega krosa se je lansko leto udeležilo 24.847, jesenskega pa 24.220 fizkulturnikov. Na lanskoletnih okrajnih fizkulturnih zletih je nastopilo 15.221 fizkulturnikov. V Titovi štafeti je sodelovalo 16.742 udeležencev, ki so pretekli 2940 km dolgo progo, dočim je tekače pozdravljalo preko 85.000 manifestan-tov. Znatno se je razširilo tekmovanje za fizkulturni znak, v vseh treh rokih se je prijavilo 33.549 tekmovalcev, ki so dosedaj osvojili že 9344 fizkulturnih značk raznih stopenj. V preteklem letu smo napredovali tudi v kvalitetnem dvigu posameznih fizkulturnih panog. Skoraj 800 telovadcev se je udeležilo praškega zleta, ki so skupaj s fizkulturniki ostalih republik izvedli eno najuspešnejših vaj na XI. Vsesokolskem zletu v Pragi. Znaten napredek! se kaže pri zimskih športih, čeprav so bile poslednje zime za razvijanje istih silno neprimerne, V smučanju so naši tekmovalci v pravkar končanem planiškem tednu potrdili visoko mednarodno kvaliteto, kar posebno zgovorno* potrjuje zmaga Polde v specijalnih skokih in Muleja v., veleslalomu. Tudi hokej na ledu je končno prodrl iz ljubljanskih okvirjev, saj je na* raznih letošnjih turnirjih sodelovalo 7 slovenskih hokejskih moštev. V plavanju so se posebno izkazali mladinci, ki so osvojili ekipu državno prvenstvo, dočim sta tovariša Cerer in Pelhan častno zastopala našo državo na lanski londonski Olimpijadi. Kvalitetni nivo v atletiki se tudi počasi dviga, toda v tej panogi nas zaenkrat uspešno zastopa le SD Kla-divaf iz Celja. Nogomet, kjer Slovenci še nismo pokazali kakšne višje kvalitetne stopnje, je izgleda sedaj tudi ca zdravi poti, saj imamo nekaj zelo izenačenih moštev, ki se borijo za naslov prvaka Slovenije v nogometu. Brez dvoma vsi omenjeni rezultati potrjujejo pravilno linijo našega dela. Napačno bi bilo, če bi se uspavali in z doseženim zadovoljevali, saj nam morajo dati prav ti uspehi novih energij in pobud za nadaljno delo pri razvijanju fizkulture Tov. Vlado Jurančič Ko ocenjujejmo naše dosedanje delo se moramo tudi kritično ozreti na naše neuspehe in slabosti. Mislim, da sta naše dosedanje delo karakterizirali dve osnovni pomanjkljivosti, o katerih je bilo govora tudi* na skupnem kongresu SKOJ-a in Ljudske mladine Ju-vpliv sovražno razpoloženih elemen-goslavije. Prvič, v našem fizkulturnem pokretu lahko še vedno opažamo velik vpliv sovražno razpoloženih elementov, ki širijo stare kapitalistične poglede na fizkulturo in šport, v njega vnašajo predvsem brezidejnost in apolitičnost. Spričo tega naša fizkulturna organizacija mnogokrat izgublja svoj pravi vzgojni karakter. Drugič, naša fizkulturna organizacija še vedno ni postala v pravem smislu besede množična organizacija, s fizkulturo se še vedno premalo bavi naš delovni člo- vek, predvsem pa delavska in kmečka mladina. Zato bomo morali v bodoče veliko več delati v tej smeri, v cilju, da spremenimo socialni sestav našega članstva. Nato je govoril o vzgojnem delu v naših fizkulturnih organizacijah, kakor tudi o raznih reakcionarnih vplivih. Pogost pojav v naših osnovnih organizacijah je tudi malomeščanstvo, ki se pojavlja predvsem zaradi slabega socialnega sestava, kar je često vzrok, da se odbija od fizkulture našo kmečko in delavsko mladino. Prav tako kakor na vseh področjih moramo tudi na fizkulturnem polju postaviti kriterij kdo ima pravico vzgajati našo mladino, kdo ima s tem tudi pravico biti funkcionar v našem fizkulturnem pokretu. Ko govorimo o naši budnosti in poostrenem odnosu do sovražnikov v naši organizaciji, to seveda ne pomeni, da bomo padali v sektaški odnos proti onim strokovnim delavcem, ki želijo iskreno sodelovati v našem novem fizkulturnem pokretu. Taka pojava bi nam nanašala samo škodo, kajti naši organizaciji že tako primanjkuje veliko strokovnega kadra. Kakor moramo po eni strani skrbeti, ad nenehno vzgajamo mlajši strokovni kader, predvsem tiste, ki prihajajo iz mladinske organizacije, tako moramo po drugi strani stremeti za tem, da neprestano dvigamo politični in kulturni nivo pri našem starejšem strokovnem kadru. Tako bomo lahko najhitreje zabrisali tisto razliko med »strokovnimi« in »političnmii« kadri v; fizkul-turi. Edino na ta način si lahko predstavljamo pravi lik, to je politično in kulturno razgledanega in strokovno usposobljenega voditelja v fizkulturni organizaciji. Taki fizkulturni voditelji bodo tedaj resnično lahko vzgajali našo mladino in pionirje. Poseben problem pa predstavlja v fizkulturnih organizacijah sistem vzgoje. Mnogokrat smo tudi za fizkulturna društva iskali enake oblike vzgojnega dela, kakor jih imajo razne masovne politične organizacije in se v tej sme- (Nadaljevanje na 2. strani Preko 200 udeležencev na prvenstvu Slovenije v krosu Kladlvar ponovno prvak v krosu Ljubljana, 3. aprila. — Ena prvih večjih in pomembnejših prireditev nove sezone je bilo tekmovanje za prvenstvo Slovenije v krosu. Prvotno bi morala biti prireditev v Postojni; vendar pa je glede na veliko odgovornost v organizaciji za tovrstno prireditev, ter glede, na priprave in delo samo, ki jih zahteva ta kros, je Atletska-zveza Slovenije preložila tekmovanje v Ljubljani. V Tivoliju se je našel najbolj ugoden in pripraven teren, po ka-terem je skozi več let teklo tisoče in tisoče mladine raznih starosti in spolov. Preka 200 atletov tekačev in tekačic se je ogrevalo in čakalo samo na trenutek, da poletijo njihove lahke noge po poti skozi gozd in polja ter ponesejo pozdrave nove sezone mimoidočim ljudem. Dobro uspela propaganda pa je privabila preko tisoč ljudi na sam cilj, start in bližnjo okolico. Kdo vse bo prvak letos? Ali bo uspelo Repovževi zopet osvojiti mesto med članicami? Kaj pa Bardutzky, lanski prvak med mladinci? Hanc, Oberšek med člani na krajši progi? Katera mladinka bo prva na progi 900 m? Kaj bodo pokazali naši znanci: Kranjc, Štajner, Glonar in drugi? Vse to je rojlo po glavi množice, ki je gledala tekmovanje. Start prvih, to je 25 članov, je bil točno ob 11. uri. Z lahkotnimi, enakomernimi koraki so stekli iz Tivolija po Cesti na Rožnik, mimo vrtnarije proti Čadu, dalje preko Strelišča do pionirske proge, od tu mimo torišča Triglava do Belevue-a in dalje na cilj. V začetku se je bila borba med Glonarjem, Štajnerjem, Kalapa-tijem in Kranjcem. Po treh kilometrih sta se Štajner in Kranjc odtrgala skupini ter vodila medsebojno ostro borbo ramo ob rami skoro do samega cilja, kjer se je bolj rutiniranemu Štajnerju uspelo odtrgati od svojega tekmeca. Pet minut pozneje so startale članice na 1600-metrski progi, 28 jih je vodilo borbo po bližnji okolici. Zmagovalki Repovževi je uspelo prehiteti Grabar-jevo za dobre štiri sekunde. Na 4000 m je teklo 50 srednjeprogašev in nekaj tekačev na dolge proge. Presenetil je zlasti lanski mlad. Prelog, ki je bil četrti. Z neverjetno ostrim in krasnim finišem je uspelo Hancu zasesti prvo mesto ter se tako revanžirati Oberšku za lanski poraz. Mladina je naša bodočnost in nada. Tako si je mislil vsakdo, ki je gledal naše mlade atletinje ter 15 minut za njimi atlete-mladince na startu. Okoli 30 mladink je teklo na 900 metrov, med katerimi so bile uspešno zastopane tekmovalke Kladivarja, Slovenj-gradca in Železničarja iz Maribora. Mladinci, ki so tekli na 2000 m, so bili zastopani s preko 60 tekmovalci. Društvo Kladivarja, Litije, Slovenj-gradca, Ljubljane, Novega mesta, Maribora, Domžal, Rakeka in Jesenic. Presenetila je zlasti ekipa ljubljanske- ga Železničarja, ki je osvojila z Bar-dutzkym, Milavcem, Tvrdim, Mežanom, Borštnarjem, Poljcem in Bednaržikom prvo mesto. Za ekipo so prišli v poštev prvi švtirje najboljši tekmovalci posameznega društva, dočim je na 4 km progi zastopalo za ekipo eno društvo najmanj 6 atletov. Člani 8000 m: 1. Štajner Valter (Kla-divar, Celje) 29:25,0, 2. Kranjc Rudolf 29: 25,1, 3. Kalapati Ladislav (oba Kladivar) 30:01,0, 4. Glonar Jože (E., Lj.) 30:03,0, 5. Brus Marjan (Rudar, Stajnar in Kranjc v borbi pred ciljem Idrija) 30:08,0, 6. Cesar Pavle (Slovenj-gradec) 30:09,0, 7. Konečnik Maks 30:54,0, 8. Mastel Slavko (Zel. Mb.) 31:02,6, 9. Polak V. (E., Lj.) 31:35,6, 10. Dretnik Dušan (Slovenjgradec) 31:56,0. Ekipe: 1. Kladivar 23 točk, 2. Slovenjgradec 13 točk. Člani 4000 m: 1. Hanc Matija (£1.) 10:02,8, 2. Kranjc Emil (Postojna) 10:08,6, 3. Oberšek Jože (E.) 10:19,4, 4. Prelog Vinko (KI.) 10:22,8, 5. Novak Janez (E.) 10:25,4, 6. Kovačič Janko (E.) 10:28,6, 7. Ferluga Vojko (KI.) 10:31,4, 8. Mihevc M. (E.) 10:37,4, 9. Grošelj Srečko (Zel. Lj.) 10:37,6, 10. Jovan Izidor (E.) 10:37,8. Ekipe: 1. Enotnost 114 točk, 2. Kladivar 95. 3. Zel. Mb. 68, 4. Slovenj-gradec 23. Mladinci 2000 m: 1. Bardutzky Robert (Zel. Lj.) 5:17,8, 2. Šober Drago (Polet Mb.) 5:24,0, 3. Mole Rudolf (Zel. Mb.) 5:26,6, 4. Gašperšič Janko (E.) 5:30,8, 5. Mežan Janez (Zel. Lj.) 5:31.0, 6. Acceto (Krim) 5:32,6, 7. Zajc Vinko (Pap. Vevče) 5:33,0, 8. Noč (Greg. Jes.) 5:34,0, 9. Miklavc Anton (Zel. Lj.) 5:36,0, 10. Turk Roman (KI.) 5:37, Ekipe: 1, Železničar, Ljubljana 67, 2. Kladivar 58, 3. Enotnost 38, 4. Slovenjgradec 36, 5. Litija 11 točk. Končno stanje moških ekip: 1. Kladivar 176, 2. Enotnost 152, 3. Slovenjgradec 72, 4. Železničar Mb. 68, 5. Železničar Ljubi j. 67, 6. Litija 11 točk.. Članice 1600 m: 1. Repovž Milica (KI.) 5:08,2, 2. Grabar Hilda (Ki.) 5:12,2, 3. Kokotec Zofka (KI.) 5:14,0, 4. Bebar Ančka (KI.) 5:14,5, 5. Ulaga Ema 5:15,3, 6. Jamnik Marija (E.) 5:24, 7. Paradiž Marija (Slovenjgradec) 5:25,0, 8. Skedelj Štefka (Novo mesto) 5:26,0, 9. Jeriha Ivanka (E.) 5:29,0, 10. Huntorič Breda (Novo mesto) 6:04,0. Ekipe: 1. Kladivar 42, 2. Enotnost 24, 3. Slovenjgradec 12 točk. Mladinke 900 m: 1. Merhar Gabrijela (St. Vid, Lj.), 2. Ličen Lenka (Slovenjgradec), 3. Petauer Poldka (KI.) 4. Muraus Milka (Zel. Mb.), 5. Gro-beljnik Albina (Slovenjgradec), 6.Kač Danica (Ki.), 7. Podpečan Ivanka (Slovenjgradec), 8. Košir Alenka (Zel. Lj.), 9. Kosi Milka (Zel. Mb.), 10.Bo-šelj Magda (Zel. Postojna). Ekipe: 1. Slovenjgradec 31, 2. Kladivar 24, 3. Železničar Mb. 23 točk. Skupno stanje ženskih ekip: 1. Kladivar 66, 2. Slovenjgradec 43, 3. Enotnost 24, 4. Železničar Mb. 23 točk. Končno stanje ekipnega prvenstva: 1. Kladivar 242, 2. Enotnost 176, 3. Slovenjgradec 115, 4. Železničar Mb. 91, 5. Železničar Lj. 67 in 6. Litija 11 točk. K. B. Prvenstvo JA v krosu Karlovac, 3. aprila. Okrog 2000 gledalcev je danes pričakovalo prvenstvo JA v crossu. Nastopile so ekipe garnizij Zagreb, Beograd, Skoplje, Niš, Novi Sad, Sarajevo, Ljubljana, Garda, KNOJ, Vojna mornarica in Vojno letalstvo, izven konkurence pa ekipa Partizana. Tekmovanje je obsegalo tek na 4000 in 8000 m. Vsaka ekipa je štela 6 članov, tako da je nastopilo skupno 132 tekačev. Rezultati so bili: 4000 m: 1. Otenheimer (Split) 13.34, 2. Božič (Split) 13.51,5, 3. Vujas (Garda) 14.02. 8000 m: I. Cetinič (Split) 27.52, 2. Kovač (Skoplje) 28.24, 3. Bujkovski (KNOJ) 29.22. na 9702, 6. Novi Sad 9683, 7. Sarajevo 9642, 8. KNOJ 9632, 9. Beograd 9102. 10. Zagreb 8956. Atleti Partizana so prispeli pred vsemi ostalimi tekmovalci. Volga (Solkan : Burja (Ajdovščina 4:0 (2:0). Železničar : Kladivar 2:1 (1:1)._ Skoplje:Metalac : Dinamo 2:0 (2:0). KOLESARSKA DIRKA NA REKI Reka, 3. aprila. Danes je bila tukaj prva kolesarska dirka, na kateri so nastoulli najboljši jugoslovanski kolesarji, ki tabore v Opatiji. Dirka je bila prirejena v spomin Vladeta Horvatiča. V tekmi seniorjev pa na 95 km Pored-ki (Jedinstvo, Zagreb), drugi je štrain (Dinamo, Zagreb) tretji Kozlica (Partizan), četrti Rihtarič (Zagreb), peti Srša (Zagreb). IV. kongres Ljudske mladine Slovenije bo posvetil važen del svojega dela problemom fizkulturne vzgoje med delavsko in kmečko mladino Zaslužena zmaga Odreda v Šabcu Neodločen rezultat Metalca z Dinamom Današnje III. kolo državnega nogometnega prvenstva je prineslo lekaj presenetljivih rezultatov. Tako so Naša krila tokrat ponovno beležila lep uspeh v tekmi s Hajdukom. Po neuspešnem startu je beograjskemu Metalcu uspelo odvzeti državnemu prvaku dragoceno točko, ki zaradi tega letos verjetno ne bo mogel več odločujoče poseči v borbo za osvojitev prvega mesta. Zmagi Partizana in Crvene zvezde sta obema še bolj okrepili vodilni položaj na lestvici. V II. zvezni ligi pa predstav lja največje presenečenje nepričakovana zmaga slovenskega ligaša v tekmi s pretendentom za prvo mesto Podrinjem iz Sabca. Rezultati os talih tekem so več ali manj pričakovani. I. LIGA Ponziana : Sloga 2:1 (0:1) Na stadionu ob Tyrševi cesti je bila danes dopoldne odigrana prvenstvena nogometna tekma I. zvezne lige med tržaška Ponziano in Slogo iz Novega Sada. Čeprav je moštvo Tržačanov igralo z nekaterimi) rezervnimi igralci, je s požrtvovalnejšo igro presenetljivo premagalo svojega tehnično boljšega nasprotnika. Ponziana je v današnji tekmi pokazala mnogo boljšo igro kot prejšnjo nedeljo. Medtem ko so imeli igralci Sloge v prvem polčasu znatno premoč, ki so jo izrazili tudi z enim golom prednosti, so po dmoru precej popustili in pobudo je prevzela Ponziana, ki je najprej izenačila, nato pa dala še zmagonosni gol. Ta zmaga je Tržačane pomaknila iz zadnjega na predzadnje mesto na lestvici. V njihovem moštvu je najbolj ugajal vratar Segala, ki je ubranil nekaj ostrih strelov, nadalje desni branilec Valcareggi, srednji krilec Carlin in Benvenutti v napadu. Kljub porazu je Sloga igrala zelo dobro posebno v prvem polčasu, ki je večji del igre z lepimi kombinacijami prisilila svojega nasprotnika v glavnem na obrambo. Najboljši v moštvu je bil srednji krilec Milovanov, ki je hkrati kot tretji branilec uspešno pomagal obrambni trojici. V napadu sta se izkazala še Karanfilovič in Krstič na levem krilu. Začetni obojestranski napadi so se zaustavljali v kazenskem prostoru nasprotnika, vendar je imela Ponziana kmalu lepo priložnost, da pride v vodstvo, toda slabo streljana žoga po Radovanu in našla zaželenega cilja. Ponziana je igrala nekoliko nepovezano, medtem ko je Sloga s shematičnimi napadalnimi akcijami odločno prihajala pred; nasprotnikov gol, tako da je imela obrambna trojica Tržačanov obilo posla. V 13. minuti je bil proti Ponziani prosti izstrel, toda žoga je šla v aut. Ze minuto kasneje je igralec Ponziane nedovoljeno zaustavil nasprotnega igralca in prosti strel iz 20 metrov se odbije od desnega zgornjega kot v aut. Kmalu za tem je Velker iz povoijne situacije silovito streljal na gol, toda žoga se je spet odbila od vratnic v polje. Hitri in odtočni prodori so Slogi v 18. minuti prinesli prvi uspeh. Po kombinaciji Panič-Karanfi-lovič je slednji potresel nasprotnikovo mrežo. Nadaljevali so se še nadaljnji napadi Sloga, katere je obrambna trojica Ponziane le s težavo odbijala. Ze v drugi minuti drugega polčasa je prišla Ponziana nepričakovano do uspeha. Lepo podano žogo je prejeto levo krito Polak, ki je spretno preigral nasprotnega igralca in nizko streljal v gol. Po tem uspehu so Tržačani še odločneje napadali in na trenutke potisnili svojega nasprotnika v obrambo. V 32. minuti je prišla Ponziana ponovno do uspeha. Benvenuti se je v naletu lepo zaokrenil in z močnim strelom ukanil vratarja Nikoliča. Zmagonosni gol je igralce Sloge precej zmedel in vsi njihovi napadi niso več predstavljali tolikšne nevarnosti kot v prvem polčasu. Tekmo je dobro sodil Damiani iz Zagreba. Gledalcev okoli 5000. Partizan : Lokomotiva 3:0 (1:0) Zagreb, 3. aprila. Okrog 20.000 gledalcev je prisostvovalo današnji prvenstveni tekmi med Partizanom in Lokomotivo. Končala se je z zasluženo zmago Partizana 3:0 (1:0). Partizan je bil tehnično in terensko mnogo boljši, čeprav je tudi Lokomotiva bila često v napadu. Zlasti v prvem polčasu je bila Lokomotiva dokaj nevarna, vendar pa je pustila nekaj sigurnih golov neizkoriščenih. Gole za Partizana sta dala Bobek 2 in Valok 1. Kot celota je bil Partizan zelo dober, posebno pa so se odlikovali vratar Šoštarič, krilec Jovanovič ter v napadu Bobek in Si-monovski. V moštvu Lokomotive sta bila dobra brata Kolakovič. Sodil je Petrič z Reke. Šoštarič (Partizan) se je v današnji tekmi z Lokomotivo najbolj odlikoval II. LIGA Odred : Podrinje 2:1 (1:0) Sabac, 3. aprila Danes so igralci ljubljanskega Odreda gostovali v Sab-cu ter v tekmi s tamkajšnjim Podrinjem dosegli lep rezultat, zlasti če upoštevamo, da je Podrinje med prvimi moštvi II. zvezne lige. Moštvo Odreda je nastopilo v naslednji postavi: Bencik. Medved. Rupar, Piskar. Perharič, Pelicon. Georgijevski, Kržan, Žigon. Elsner in Hacler. Igralci Odreda so bili ves čas igre v premoči ter so v 25 minuti prvega polčasa dosegli prvi gol. ki ga je dal Žigon. Keržan je ostro streljal na god. golman je žogo odbil in tako je Žigon žogo drugič poslal v gol V drugem polčasu je zvišal Odred rezultat na 2:0, in sicer iz naslednje situacije: Hacler je preigral svojega soigralca, oddal žogo na desno stran Georgijev-skemu, ki je iz 12 metrov neobranljvio Nadaljevanje na 4. strani. Plenum Fizkulturne zveze Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) obstojajo telovadna društva, moramo saj je atletika pri nas še silno slabo ri posluževali raznih krožkov, preda- skupno s pionirsko organizacijo delati razširjena. Bolj množično bomo morali vanj, govorov in slično. Popolnoma na vključevanju pionirjev in pomladka razviti tudi kolesarstvo, ki ima v Slo-jasno je, da tizkulturna organizacija v oddelke telovadnega društva, dočim veniji za razvoj velike pogoje, pred-nima namena na tak način vzgajati bomo lahko v krajih, šolskih centrih, vsem bo treba organizirati razne ma-svojega članstva, temveč moramo kjer telovadna organizacija še ne ob- sovne prireditve, v katere bomo zajeli vzgojo lizkulturnikov, vršiti pri vsak- stoja, prav preko pionirskih odredov tudi turne kolesarje. Tudi plavanje je dantem praktičnem delu, pri vadbenih Prišli do telovadnih vodov, ki bodo še premalo razvito, stremeti bomo mo-urah, športnih treningih, na prireditvah sPrva mogoče vključevali samo pio- rali, da se kvaliteta dvigne tudi v osta-tid., saj lahko v tej smeri razvijamo nirJe- Zato bomo morali gledati, da se lih večjih centrih (razen Ljubljane), mnoge pozitivne fizične in moralne Pionirski voditelji, ki so določeni za posebno pažnjo pa bomo morali po-lastnosti (vrline). Slab bi bil tisti fiz- delo s Pionirji s strani mladinske or- svetiti vzgoji našega plavalnega nara-kulturni vodnik, ki drži petminutne ganizacije, sčasoma tudi strokovno ščaja, predvsem mladincev. Pri nogo-nagovore ali# politična predavanja usposobijo tako, da postanejo tudi pio- metu kaže sedaj novoustanovljeni »Odsvojim članom, istočasno pa pušča, da nirski fizkulturni vodniki. Močno sred- red«, da bomo sčasoma le prišli do mo-njegovl fizkulturniki razbijajo rekvi- 5tvo za aktivizacijo pionirjev v fizkul- štva, ki nas bo častno zastopalo v zite, so nedisciplinirani itd. To se pra- -ih in delom Brez dvoma ie naimorneiše vadnem društvu Ljubljana I., ki od- m°^° ,,, b°! eY. NOV razširiti in oeiom. brez atoma je najmočnejše fUknitnrne aktive se utrditi strelske družine na terenu, po- propagandno sredstvo naše organiza- »mnja skro za nzKuiturne aktive, se . nniie**n„ in nnHioii.H 73 ciie naš fizkulturni tisk Lahko! reče- nikakor ne smejo več pojavljati. Zato ^nn® na podeželju in podjetjih. Za cije nas iiZKUiturni usk. bankoi reče odnosu naših telovadnih uspešnejše delo strelskih družin jim mo, da fizkulturni tisk tako naš tednik Domo prav po oanosu nasin teiovaonin mnriii 7aci nabava potrebnega oro tvazejo, aa je propaganda odtrgana oa fiZkuIture koliko poimuie zja, mumcije 1. t. d. V te svrhe se bodo fflSSrn? tok Tvse° prevečCn£ tudi duh novela »zkulturnega Seta morali tudi čim tesneje povezati z edi-Uoan z lntorinaciami o raznih fiz- Pri delu športnih zvez bomo morali nicami JA in Narodno milico, kulturnih in športnih dogodkih, vse Posebno paziti da ne bodo postale nek Pred zaključkom tega referata sl premalo pa obravnava probleme naše ?£CJ“°± ^ organizacije. Prav tako, kar velja po- Sičnost in celoStremljenja za raz- vprvl v^do.žne^da skrbijo z^raz- vodih statistiko, registracijo, veritici- videva vso aktivnost in delo naše fiz-Sr‘S‘£oT=';.: «° PLAN GRADENJ o raznih športnikih iz zapada. Za »POHedno pod njihovim vodstvom Za 1949 leto so se vse naše organi-»Pnipt« ip nrav tako karakteristično ustanavljajo novi klubi in sekcije, da zacije, nasl okrajni odbori, kakor tudi da n sistematično urelevan in raz- skrblJo za SV°J trenerski in inštruktor- vse Zveze za svoje delo postavile svoj poreda S Triton sploh ni opariti. *ki, k-‘der predvsem pa: da skrbijo za letni načrt. Nobenega dvoma ni, da po-Mislim da bi bilo v bodoče dobre dvig kvalitete v svoji športni panogi, meni tak, planski način dela, nov, ve-bolj pogostoma uvajati sestanke z na- Zat0 je popolnoma Jasno, da bodo mo- liko uspešnejši način dela, saj s planom Šimi športnimi novinarji, da bi čim bolj približali fizkulturni tisk organizaciji, da bi tako stalno poročali o njenem delu im nakazovali nove perspektive. Skratka, v bodoče bomo morali polagati veliko več pažnje na fizkulturni tisk, posebno na »Polet«, če hočemo da bo) naš tisk dejansko odigral pričakovano vzgojno vlogo. Ko govorimo o množični fizkulturi, moramo imeti pred očmi predvsem telovadno organizacijo, njena društva in vode, ki s svojim pestrim programom nudijo vsestransko vzgojo množici naše mladine in pionirjev. Zato bomo v dani situaciji, ko nastopa pomlad in se odpirajo široke možnosti dela, z vsemi silami podprli snovanje novih društev in vodov, storili vse, da se telovadna organizacija razširi predvsem na vas, kakor tudi v podjetja. Kakor smo že uvodoma ugotovili, bomo morali poprišče našega dela posvetiti razvoju fizkulture na vasi, kajti iz dosedanjega dela lahko ugotovimo, da je telovadna organizacija najbolj šibka prav v agrarnih predelih. Vse to posebno velja za Dolenjsko, Prekmurje Okrajni in društveni zleti so v letošnjem letu ena najvažnejših nalog lizkul-in v veliki večini tudi za Primorsko, turne organizacije kjer vse do nedavnega nis^c'imel* ra]e lmetl gp0rjne ZVeze veliko več predvidimo vso našo letno aktivnost, okrajnih telovadnih odborov. Ni do- ,iwffa * te,ennm «#aln„ „„m ni ».morati tudi naša smo težišče planiranja postavili na naše sestavne naglo izboljšalo. Ustanovljeni so bili okrajni telovadni odbori tudi tam, kjer so prej pesimisti trdili, da se ne da delati, da ni kadrov Itd. Med ostalimi je bil nedavno formiran tudi okrajni telovadni odbor v Novem mestu, našem največjem kraju na Dolenjskem. Preteklo sredo je bil na Telovadni zvezi Slovenije sestanek vseh sekretarjev okrajnih telovadnih odborov. Med množico znanih ln tudi neznanih obrazov, saj je bilo pred kratkim ustanovljenih 18 okrajnih odborov in izvoljenih prav tako število sekretarjev, sem zagledal nenadoma svojega starega prijatelja ln dobrega tovariša Milana Smerduja, sekretarja okrajnega telovadnega odbora Novo mesto. Postaven, svetlolas fant ml je stopil smeje nasproti. Krepko sva sl stisnila roke ln se takoj zapletla v pogovor. Med pomenkom sem opazil, da drži v rokah majhen zvezek. Na vprašanje, kaj Ima tam, mi je pokazal delovodnik fizkulturnega tečaja. Stvar mi je takoj vzbudila zanimanje ln zaprosil sem ga, naj ml kaj več pove o tem. »Takoj ko sem prevzel posle sekretarja, sem se zavedal, da brez kadra ne bo šlo in da bo treba čimprej misliti na tečaj. No, danes je ?e skoraj teden dni, odkar se vrši okrajni tečaj. Komaj se mi je posrečilo, da sem sc za danes odtrgal od svojih fantov tn deklet, saj jih Imam na tečaju kar 25 in veš, da s tem ni malo dela. Sredstva nam je dal na razpolago glavni odbor sindikatov. Tečajniki se hranijo v menzi, spijo pa deloma po privatnih stanovanjih, deloma pa v internatu. Predavanja imamo v gimnaziji v razredih, ko pa je praktični pouk, gremo v šolsko telovadnico.« »Kako dolgo bo trajal tečaj?« »Vsega skupaj bo trajal 2 tedna. Pouk se vrši po 8 ur dnevno. Poleg mene, ki vodim tečaj, predavajo še tovariši ln tovarišice prof. Dobovšek Marijan, Glonar Jože, Smerdu Nuša, Mavrovič, Tratar Itd.« »Na kakšno bazo si postavil tečaj?« »Osnova, na katero sem sestavil učni načrt tečaja, ml je bila, da dobim čim boljše vaditelje, ki se bodo znašli v trenutnem položaju, to se pravi, da bodo lahko vodili društva brez telovadnic in orodja. Zato sem postavil težišče na organizacijska vprašanja, na razne Igre, atletiko, proste in redovne vaje, vaje s primitivnim orodjem itd.« Radovedno sem listal po zvezku. Med urami, ki so bile opravljene in kjer so predavatelji na kratko opisali predelano snov, sem na prvi strani našel imena vseh 25 tečajnikov In tečajnic. Skoraj vsi so mladi, okoli 20 do 22 let. Rubrike »socialni sestav« menu besede ljudska organizacija, ki bo, prosta vseh starih spon in nezdravega. kar jo je zaviralo pri napredku, združevala in vabila v svojo sredo naše široke delovne množice. »Kako pa sl kaj zadovoljen s tečaj« nikl?« »Zelo,« se je nasmehnil Milan. »Res, da so začetniki tn jim zlasti praktične stvari povzročajo marsikje preglavice, toda to ni važno. Vsi imajo neverjetno veselje do dela ter so se ga oklenili z ljubeznijo tn resnostjo. Zavedajo se, da ta tečaj niso nikake počitnice, ampak da je treba resno in temeljito delati. Vse, kar slišijo in vidijo, je za njih novo in to dobesedno »požirajo«. Za vsako stvar, ki jih naučiš, kar čutiš, kako so ti hvaležni. Zato ml je delo z njimi užitek in mi ni žal nobenega truda. Neka tečajnica, tovarišica delavka, mi je dejala: »Koliko novega in koristnega sem se tu naučila. Takoj ko se vrnem v svoj aktiv, kjer je preko 200 članov, bom svoje znanje prenesla na 5 do ti tovarišev, ker sicer sama ne bom zmogla vsega dela.« »Kakšen uspeh si obetaš od tečaja?« me je zanimalo. »Kakor že rečeno, je to naš prvi nov kader, torej osnova, na katero bomo sploh lahko začeli graditi naprej. Nekaj med njimi jih bo prav dobrih, mislim okoli 5 do 6 jih bo že toliko sposobnih, da bodo lahko samostojno vodili posamezne oddelke. Seveda se bodo morali še mnogo učiti in izpopolnjevati, toda glavno je veselje, osnovo bodo dobili, praksa in znanje pa pride tekom časa z delom. Ta kader bomo porabili predvsem po cko lici, ko bomo pričeli ustanavljati nova društva ln vode, tako da se bodo ista lahko vsaj za nekaj oprla« je zaključil Milan svoje pripovedovanje. Prešern Igor Zaostale akademlle Akademija v Zagorju Pod vodstvom načelnika TD Zagorje tov. Podrenika se nam je nudila v nedeljo prilika, da smo gledali dobro pripravljeno telovadno akademijo. Pri alegoriji so se nam telovadci predstavili v vseh oddelkih. Od trinajstih točk so prve nastopile pionirke z zastavami, ki so s svojimi vajami razveselile vso množico. Nastop mladink v izvedbi valčka je navdušil gledalce, le godba ni dajala dovolj živega takta za izvajanje. Nastop pioinrk v Izvajanju narodnih kol je navdušil vse, ker so ga izvajale prav živo s prijetnim petjem. Za njim so nastopili pionirji s puškami na ramah. Za najmlajšimi se nam je predstavila članska vrsta na bradlji. Vrsto so poleg starih članov Izpopolnili tudi mladinci, ki so se prav pridno pripravljali za nastop vso zimo. Takoj nato pa je nastopil z dobro pripravljenimi vajami v osmorlci upravni odbor. Vsi tovariši se zavedajo svoje naloge, pomagati voditeljem in dajati vzpodbudo mladini Tako sl bo društvo tudi tu lahko našlo novih voditeljev. V težkih vajah so nastopili od vsakega oddelka po eden, med katerimi se je odlikovala Lebenlčnih Elica In Podrenlk Drago. Člani so turškt marš lepo Izvajali. Članice v točki slovaški kipa so navdušile gledalce, ki so jih nagradili z burnim ploskanjem. Mladinci so s preskoki čez mizo pokazali svojo elastičnost, ki jo prav pridno uporabljajo v športnih sekcijah. V zadnji točk so nastopili mladinci v točki slovanska Ideja. Med telovadnimi gibi so se vile slovanske zastave, ki so spajale z recitacijami želje slovanskih narodov ter borbenost in pripravljenost proti sovražniku. S pesmijo »Hej Slovani* je bila tako končana uspešna akademija. Vseh osemdeset nastopajočih je dobilo od navzočih veliko zahvalo. Na željo občinstva se bo akademija ponovila v nedeljo, med tednom pa bo društvo priredila akademijo brezplačno za šolske otroke. Zupan Alojz. Akademija v Savinjski dolini Telovadno društvo Sv. Peter v Savinj-akl dolini je priredilo dne 20 marca svojo prvo akademijo. Na njej so na-»tiorpili vsi telo vadeči oddelki. Spored .ie obsegali vsega M točk. Nastopi so MU strumni in skladni, stopnjevalo od lažjega k težjemu. Občudovali smo zares visoko stopnjo spretnosti pionirjev in Pionirk ob malih kolebnicah. •Konjički« po narodnem naipevu »Moj očka ima konjička dva...« so zabavali nared do solz. Toda že so prikorakali naši strumni pionirji ter izvajali vaje z ročnimi granatami, ki so žele mnogo priznanja. Folklorna skupina telovadnega društva je pokazala z »enotno izvajano« polko ter na koncu sporeda še »Češko Besedo«. Sledile so vežbe z medicinkami, novost., ki Smo jo prvič videli. Izvajali ao jih mladinci. Preskoki preko konja na šir mladincev so pričali, da so se mladinci lotili tudi orodja. Nekateri eO izvajali presk/ke — zlasti plavalne — že presenetljivo dobro. Sčasoma bodo pridobili še na preciznosti drže pri izvajanju teh skokov. Če pomislimo, da je društvo pričelo z rednim vežbanjem vseh oddelkov šele prd dobrimi tremi meseci, moramo priznati, da so nam izvajajoči nudili neverjetno mnogo prvega kulturnega uži‘ks. Vežbe s kiji so Izvajale članice enotno in Skladno. Vežbe mladink na gredeh ao bile prav tako zelo dobro izvedene. Največ navdušenja so Izzvale vežbe mladink z žogami, ki so jih izvajale nad vse skladno in lepo. Akademijo je zaključila skupinska slika vseh oddelkov z geslom: Pozdrav zastavi Vsem sodelloveem tn nastopajočim te akademije izrekamo našo pohvalo in priznanje. Takih akademij si še želimo! Glede obiska pa morammo žal pribiti. da ao prav vse množične organizacije tako OF, AFZ in ostale s svojim omalovaževanjem vredne vse graje. Dočim so razne veselic* z alkoholom in rajanjem vseh vrst prenapolnjene, se je akademija pričela otb pol prazni dvorani. Ni prav, da celo OTO kot najvišjt okirajni forum ni poslal svojega zastopnika. P. A. Novi telovadni vaditelji bodo okrepili fizkulturni kader na GoftSkeni Da bi se prav vsi večji kraji na Goriškem vključili v krog telovadnih društev, se je na pobudo OTO Gorica pričel v Renčah 10 dnevni vaditeljski tečaj za splošno telesno vzgojo. Tečaja se je udeležilo 12 mladincev in 4 mladinke. Učnih ur je bilo 80, od teh 60 praktičnih in 20 teoretičnih. Program, ki je bil postavljen pred tečajnike, je bil za ta kratek čas preobširen, a kljub temu so bili tečajniki kos svoji nalogi. Prve dni se je zdelo, da ne bo uspeha, a ko so se tečajniki seznanili z načrtnim študijem in vajami, je kar šlo. To se je pokazalo tudi pri Izpitih. Okraj je z novimi telovadnimi vaditelji pridobil nove moči, ki bodo vzgajali telovadni kader na vasi od mlajših pa do odraslih. Mladina na vasi bo dobila v novih vaditeljih ne samo tovariško oporo, dobila bo Ideološko, fizično in moralno izgradnjo, tako da bomo tudi v tem sektorju dela doprinesli svoj delež pri izvršitvi plana. OTO Gorica se obrača do vseh naših množičnih organizacij na vasi, podjetij in ustanov, da podprejo iniciativo OTO po ustanavljanju telovadnih društev, igrišč in telovadnic, kjer si bo goriška mladina telesno ln duševno vzgajala ter utrjevala. stznr Lsrjsrcs rHBE"—- te rial n o o mo?6 kak or 'tu d i° ne p os r e d n o Velikokrat prihaja do raznih naspro- organizacije, ki so na svojih skupšči- pomoč v kadru. Mi si moramo za tij tako med telovadno in športnimi nah ali širših upravnih sejah že sesta-svoje delo na podeželju zastaviti Jasen zvezami na vrhu, kakor tudi telovad- vil. letne plane. Letni plani sestavnih cilj: Na področju vsakega krajevnega "Imi in športnimi društvi na terenu, organizacij vsebujejo v prvi vrsti ljudskega odbora, zadruge, ki postajajo Vzrok vsem tem nesoglasjem je samo osnovne naloge, dalje predvidevajo osnovni eosoodarski centri našega do- obojestranska ožina. Saj se mnogokrat razvoj organizacije, plan tečajev m deželja formirati najprej Sadni oboji borijo za peščico že zgrajenih fiz- vzgoje kadrov, gradnje in rekvizite, vod ki bo sčasoma prerastel v telo- kulturnikov, namesto, da bi se borili večje posvete in skupščine, koledar vadno društvo V tej smeri bomo mo- za množico naše mladine, ki še z fiz- prireditev, založniško dejavnost in tisk rali iskati izdatne pomoči pri naši mla- kulturno aktivnostjo ni zajeta. Ce bomo ter letni proračun dohodkov in izdat-dinski organizaciji, ki nas bo lahko tako gledali na naloge naše fizkulturne kov. Vse naše zveze bodo morale čim posebno na vasi izdatno podprla. To- organizacije, potem je Jasno, da do ta- preje dokončno pregledati svoje letne variši iz Poljčan in Krškega lahko v kih sporov ne bo prihajalo ali se pa plane in stremeti za tem ,da se pri njih diskusiii povedo, kako so s pomočjo bodo z medsebojnim razumevanjem doseže čim večja realnost. Posebna mladinskih aktivov v okraju ustanav- hitro razčistili. tendenca je, da se plane prenizko po- ljali nova telovadna društva. Zato r.i Referent se je nato dotaknil vpra- stavi, tako, da se ga lahko brez večjih slučaj, če sta se prav omenjena okraja šanja dviga kvalitete v posameznih ”aP°r°v izpolni, kar je seveda popol- iz prejšnjega mrtvila uvrstila med športnih panogah in dejal: Vl3".™01"3. h.1.1,1. pos‘av' najboljše okraje. Kakor k ie -a.laše-o, bomo morali '"‘.VcK Veliko premalo je bilo dosedaj na- v predstoječem letu posvečati veliko a a njegovo realizacijo, rejenega, da se bolj množično vklju- več poz0mosti dvigu kvalitete v posa- Poglejmo si sedaj v glavnem obrise čuje naše pionirje v telovadna društva meznih $portnih panogah. Naša repu- letnega plana naše Fizkulturne zveze, in vode. Z dejstvom, da se v celi Slo- bUka bQ morala v jugoslovanskem me- Predvsem Je potrebno poudariti, da se veniji bavi s fizkulturo samo 12.364 rilu igratl veliko večj0 vlogo, saj ima letni plan Fizkulturne zveze razlikuje pionirjev nikakor ne moremo biti za- za to yse pogoje kakor močnejši go- od planov naših sestavnih organizacij, dovoljni. Naši telovadni odbori se mo- spodarskf razvoj, kultura i. t. d. V kar zahteva tudi njena nova vloga, rajo zato trdneje povezovati z odgo- smučanju smo napredovali zlasti v Med tem, ko so vodstva naših zvez se- varjajočimi pionirskimi štabi, ki so skokih ln alpski kombinaciji. Zato daj operativni organi, dobiva fizkul-prav v tem času dobili navodila , da bomo moraIi posvetiti večj0 pozornost turna zveza vse bolj vlogo načelnega preusmerijo pionirske organizacije s vzg0jj tekmovalcev za teke, ki jih " - - tem, da se ji da več življenja, pred- ---- vsem več fizkulturne aktivnosti. Po- _____________________ _________________________________ sebno v mestih in v krajih, kjer že bomo morali posvetiti posebno pažnjo vsebuje naslednje glavne elemente. atletskim klubom Enotnost, Kladivar usmerjevalca in koordinatorja dela bomo dobili predvsem iz mladinskih med posameznimi fizkulturniml pano-vrst. Za kvalitetni dvig lahke atletike gami. Zato tudi plan Fizkulturne zveze Stran 2 FIZKtlLTURNI^EDNIK Gradnje. Pri letošnjem planu gradenj in Železničar Maribor, ki nas bodo moramo imeti v vidu dejstvo, da od predstavljali v letošnji zvezni ligi. Državne planske komisije zaradi veli-Frav tako se poslavlja naloga, da for- kih planskih nalog predvsem za izgrad-miramo desetine novih atletskih sekcij, njo težke in vojne industrije, pospeše- vanje in rekonstrukcije našega kmetijstva, gradnje stanovanj i. t. d., nismo mogli dobiti investicij za Izgradnjo raznih fizkulturnih objektov. Tudi od Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, ki nam je prvotno planiral 15,000.000 dinarjev, se nam ta vsota zniža zato, ker z novogradnjami v tem letu sploh ne moremo računati. Zato bomo kredit, ki nam bo na razpolago od Izvršnega odbora OF, uporabili predvsem za dokončno izgradnjo že začetih objektov. Po vsem tem bomo morali našo letošnjo gradbeno aktivnost usmeriti v izgradnjo raznih manjših, bolj primitivnih objektov, kjer ni potrebno računati s planiranim gradbenim materialom tn delovno silo, temveč se lahko Izgradijo z dobrovoljnim delom naših fizkulturnikov. Zato naš plan gradenj predvideva izgradnjo večjega števila telovadišč, s katerimi bi se morala oskrbeti vsa naša telovadna društva, Igrišča za odbojko in košarko, nogometne terene, primitivnejša igrišča za tenis, lahkoatletske steze, popravilo planinskih domov, novogradnja manjših smučarskih skakalnic, jezov, ki Jih bomo lahko uporabili za plavališča, večje število strelišč i. t .d. Razvoj organizacije. Iz planov posameznih sestavnih organizacij lahko opazimo izredno širok organizacijski razmah. Telovadna organizacija bi imela ob koncu leta 250 telovadnih društev in 50 vodov, v katerih bi bilo včlanjeno 48.000 članov in pripadnikov. Športnih društev predvidevamo 50. Strelska zveza predvideva 450 družin s 16.000 člani, Planinska zveza pa 45 društev s 17.000 člani. To se pravi, da bi ob koncu leta fizkulturna organizacija v Sloveniji imela skoraj 100.000 članov, kar predstavlja skoraj 76/o fizkulturnikov v odnosov na stanje prebivalstva v LR Sloveniji, Koledar. Naše najvažnejše naloge v letošnjem letu so društveni, kakor tudi okrajni zleti, ki morajo biti prave ljudske manifestacije. Važna prireditev, ki stoji neposredno pred nami, Je spomladanski kros, ki bo od 1. do 30. aprila. Evo tako Izgleda naš letni plan, tako Izgledajo tudi naše osnovne naloge, ki predstavljajo linijo našega dela v predstoječem letu. Nujno potrebno je, da posamezne stvari še temeljiteje predi-skutlramo, predno sprejmemo končne zaključke. Vložili bomo vse sile, da izpolnimo naš letošnji plan, saj bo s tem stopil naš mladi fizkulturni pokret znaten korak naprej. To bomo storili v prvi vrsti zato, ker bomo z množičnim in visoko kvalitetnim fizkulturnim pokretom tudi ukrepili vrste borcev za prvo Titovo petletko, našo fronto socializma. Po referatu tov. Jurančiča se je razvila živahna! debata, v kateri so razpravljali nekateri člani plenuma ter posameznih odborov športnih zvez. Predsednik Telovadne zveze Slovenije tov. Franjo Lubej je v svojih pripombah osvetlil nekatera vprašanja Telovadne zveze. Med drugim je tudi poudaril, da je prav telovadna organizacija tista osnovna organizacija, ki množično zajema v svoje vrste vso našo mladino In katere naloga je, da se v njenem okviru razvijajo tudi športne panoge. Sekretar Strelske zveze tov. Boris Osole je v nekaj besedah nakazal smernice za bodoče delo strelskih družin ter nakazal potrebo večjega sodelovanja med telovadno organizacijo in strelskimi družinami. O problemih Kolesarske zveze je spregovoril minister Viktor Repič, ki je med drugim omenil lepe uspehe slovenskih kolesarjev. Sekretar Telovadne zveze Slovenije tov. Maks Gruden je govoril o važnostih spomladanskega krosa, ki bo v Sloveniji od 1. do 30. aprila. Po referatu tov. Savoma o finančnem planu in gospodarskem poslovanju FZS je spregovoril še športni sekretar FZS tov. Edi Serpan, ki je v kratkem prikazal razmere v današnjem športnem življenju, kakor so nastale po II. kongresu FISA-ja ter ugotovil, da je v Sloveniji še 18 športnih društev neregistriranih in obenem predlagal, naj bi bila tudi ta v najkrašem času sprejeta v sklop Fizkulturne zveze. Ob zaključku je predlagal, naj vsa športna društva v tekočem mesecu Izvedejo občne zbore, na katerih naj bi sprejela člansko plansko delo za leto 1949, pravilnike Itd. Predsedstvo FZS Predsednik Polič Zoran; I. podpredsednik Lubej Franjo, II. podpredsednik Ing. Bloudek Stanko; glavni sekretar Jurančič Vlado. Člani: Bajcer Ignac; Cestnik Pero, dr. Dougan Danilo; Dolenc Milan inž. Eržen Mirko; Gašperšič Stane, Gašperšič Franc; Gregorka Boris, Gruden Maks; Janko Rudolf; Jeloč-nlk Marjan; Jug Karel; Juren Marko. Knol Vinko; Košiček Vlado; Košir Fedor; Lepin Danijel; dr. Linhart Božo; Lokovšek Ivan, podpolkovnik, Mevlja Franc; dr. Murnik Viktor; Osole Boris; Pleško Srečko; Poljšak Rastko; Prešern Igor; Primožič Franc; dr. Puc Boris; Repič Viktor Semič Stane-Daki; Serpan Edi, Smerdu Milan; Stepišnik Drago; Savnik Tomaž; Savorn Lojze; Škrinjar Branko; Turšič Vinko; Inž. Valentinčič Tine; Vazzaz Jelica; Veinar Miloš; Vrhove Lojze, polkovnik-Zavašnik Bojan; Žorž Vlado. ...................V 'n Športna bilanca Planiškega tedna V Planlc| so se odigravali dogodki, so pretresli ves jugoslovanski športni svet, odjeknili so močno tudi v inozemstvu. Potrebno je, da si bližje ogledamo vse uspehe planiškega tedna, kajti ta prireditev je pokazala pravilnost trditve, da potrebujejo naši tekmovalci čimveč startov v mednarodni konkurenci, da bodo čimprej dosegli mednarodno višino. Obenem je naše športno občinstvo lahko videlo, kaj pomeni internacionalna konkurenca, videlo je na ivoje oči, kako stojimo v primeri s tu-imi mojstri. Množice gledalcev so la- hko videle, da je borba naših najboljših razumeli bomo silno živčno uravnovešenost Polde, da je lahko risklral 86 meterski skok — daleč preko kritične točke. Poldo odlikuje pravilen odriv, aerodinamičnim zahtevam prikrojen let, toda delo rok je koncem skoka slabo, tudi doskok zahteva še vedno šole. Ko bo izpilil še te malenkosti (kajti glaven je odriv ln pravilen let), tedaj bo povzročil marsikateremu mojstru slabo spanje na dan pred tekmami. V zelo lepem slogu so skakali še Klančnik, Finžgar, Rogelj, od inozem-cev pa Švicarji, Finci in deloma Avstrijci. Pri Fincih smo opazili tudi iz- Nekateri tekmovalci so šli večkrat mimo vrat in izgubljali dragocene Sekunde vsled vračanja. Edini od mojstrov je krmaril Mulej brezhibno in zasluženo zmagal. V silnem tempu so krmarili od naših še Magušar, Hladnik, Lukane Matevž. Magušar je napravil manjšo pogreško v liku zajca, Hladnik istotam večjo pogreško, navil sl je poleg tega še nogo. Matevž Lukane je zastavil preostro, zavoji niso dovoljevali tolikšne hitrosti. Avstrijec Sanger in Zeilhoffer sta krmarila previdno, dosti počasneje, kakor na treningu, Šveda pa sta dala vse iz ®fladinski "dvoboj v vajali na orodju Vojvodina : Slovenita Službene objave Odbor za kegljanje Junaki Planiškega tedna: Janez Polda, Tine Mulej In Jože Knilic V tujini težka, kajti naše mlade tra- redno borbenost, ki je prav značilna sebe; tako Hanson, kakor Nilson sta dicije se sračajo z dosti starejšimi tra- ravno za Fince. Smučarji so skakali krmarila v silovitem tempu. Hanson dicijami in izkustvi konkurence. v glavnem lepo, toda ne daleč. V av- je zgrešil vrata pred ciljem, Nilson Z zadovoljstvom lahko ugotovimo tri sirijskem moštvu se odlikuje zlasti pa je krmaril mimo v zajcu, moral se najvažnejše stvari: 1. Inozemcl so bili Steinegger po uglajenem stilu. Skoki je vračati. Tu je bil spet »grob« za vepri nas nad vse zadovoljni; 2. organlza- planiškega tedna so pokazali lep na- čino slabih in dobrih tekmovalcev. Od cija je bila na zadovoljivi višini; predek jugoslovanskega smuškega naših sta najbolj presenetila poleg 3. naši tekmovalci so pokazali na vseh športa, Poldova zmaga je bilo lepo Muleja še Magušar, ki se je kljub tekmah mnogo več, kot Je pričakoval presenečenje za ves športni svet. pogreški odlično plasiral ter Stefe, ki največji optimist. Alpine! so imeli vrhovni štab v je pokazal solidno krmarjenje. Ostali Oglejmo si nekoliko uspeh naših te- »Domu pod Prisojnikom«. Težka je bi- tekmovalci so se plasirali s pravilnim kačev. Lani na olimpiadi so zaostali la vsakodnevna pot, 3 ure dolga, do krmarjenjem pred starejše in izkuše-našl najboljši v teku na 18 km za pr- starta v Krnici. Nič manj težka ni nejše mojstre, ki so vse postavili na vim dosti več po času, kakor letos na bila naloga, pred katero so bili po- kocko, da dosežejo čim boljši uspeh 30 km. S tem so pokazali, da so šli v stavljeni. Hanson, šesto plasirani z domovini. borbo z izredno energijo, pokazali so, olimpiade v St. M., Nilson osmoplasi- Videli smo, kaj pomeni borba v da so pravilno vadili v jeseni in čez rani z olimpiade, Sanger in Zeilhoffer ostri mednarodni konkurenci, videli zimo. Potrebno bo točno preštudirati s svojim krasnim stilom, obenem tež- smo zasluženo zmago našega mojstra način vadbe Knifica; znano je, da le- ka, ledena, dolga proga, vse to so bile Muleja, videli smo, da ne zmagajo tos ni bil v nobenem tečaju, poleg same objektivne težave. Na treningu vedno boljše noge, temveč da ima tu-svoje redne službe mu je uspelo do- so se odlikovali zlasti oba Šveda, dj glava odločujočo vlogo. Do zajca je seči zavidljivo formo. Tudi Razinger Hansen in Nilson, ter Avstrijec Shn- vodB Nilson s precejšnjim naskokom, je tekel z vso sposobnostjo, le Pogač- ger. S&nger je krmaril od časa do ča- tu pa je kapituliral zaradi prehitrega nik je imel smolo pri mazanju smuči, sa v neverjetnem tempu in skrajno krmarjenja v vrata. Pičlih 6 minut razlike med Švedom in lahkotno Hanson in Nilson v hitrosti Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da KniRcom pomeni Izreden uspeh nase- n č slabse in sicer na francoski način. sq al incj Muiejem> Magušarjem in ga rutiniranega dolgoprogaša _ Knifica, Finci se niso izkazali tako kakor Sve- stefetom na čelu odlično zastopali Svfn ?PeIYa mlfise8a Ra- dl m Avstrijci. Pri vadbi smo delali rodne b da je Mulej presegel vsa f r„mr3\ Je T , Za°StalkZa Kni" P™Sn°ze ^ tekmo, eden od trojice prlčakovanja ln da stopa mlada garda ficem, obenem je to lep uspeh vsega Shnger, Hanson, Nilson, naj bi bil pr- tesnQ za stJarejšimi mojstri. Planiški teden naj postane in ostane to, kar je letos nakazal, mednarodni teden smučarskih tekmovanj v vseh smučarskih panogah (vključno tudi Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 10. aprila bo ob 9. uri v telovadnici na Taboru povratna tekma v vajah na orodju med mladinskima reprezentancama Vojvodine in Slovenije. Prva tekma je bila 13. februarja v Novem Sadu, kjer sta z majhno razliko zmagali obe slovenski vrsti, tako mladinci kot mladinke. Prihodnjo nedeljo bo povratna tekma, v kateri se bosta obe reprezentanci znova pomerili med seboj. Program tekem bo obsegal izključno poljubne vaje in sicer na vseh glavnih orodjih. Mladinci bodo nastopili na bradlji, krogih, drogu, prosti vaji, konju z ročaji in preskokih čez konja vzdolž, mladinke pa na grdi, krogih, dvovišinski bradlji, prosti vaji in preskokih čez konja na šir. Sestava obeh slovenskih in vojvodinskih vrst bo v glavnem ista, kakor je bila na prvi tekmi v Novem Sadu, vendar se bosta obe reprezentanci še nekoliko izpopolnili, oziroma ojačali z nekaterimi mladinci in mladinkami, ki so se dobro odrezali na »Turnirju mest v vajah na orodju«, ki je bil nedavno v Sarajevu. Telovadna zveza Slovenije bo izvedla te dni še zadnje izbirne tekme za sestavo obeh vrst. Med mladinci bo nastopilo okoli 14 posameznikov in sicer iz Ljubljane, Kranja, Trbovelj itd. Med najboljšimi so Tomažič Roman, ki je na prvi tekmi v Novem Sadu osvojil prvo mesto, dalje Žitnik Alojz, zmagovalec v kategoriji mladincev v Sarajevu, Porenta Marko, sin nekdanjega mednarodnega in olimpijskega tekmovalca, vsestrani športnik in telovadec Dobrin Jože, Urbanc Marino, Šlibar, Hafner Franc, Tomšič, Kajfež in še nekateri drugi. Ce ne bo posebne smole, bo velika večina omenjenih mladincev nedvomno v repre- Pri Fizkulturni zvezi Slovenue-Liubljana ie bil ustanovljen 17. marca _ . , , , , „ . , 1949 kegljaški odbor z nalogo, da or- Prav tako kakor za mladince bodo gahlzira kegljanje. izvedene tudi izbirne tekme za mla- pozivamo vse kegljaške klube, sek-dinke. Pričakovati je udeležbo okoli cije, društva in ljubitelje kegljaškega 13 telovadk in sicer ena iz Kranja, 2 športa, ki socpribravlieni tekmovati do 3 Jesenic ter 9 do 10 iz Ljubljane. dK^^ljo^piSnenp Med najboljšimi, katere bodo po vsej do 20. aprila t. 1. na naslov: Fizkul-verjetnosti prišle v reprezentanco, so turna zveza Slovenije »Kegljaški od-Ljubljančanke Vinter Breda. Jemec bor«, Ljubljana-Tabor 13. Manja in Novak Marjanca, Jeseni- čanki Božičeva in Rozmanova ter Omahen Vida iz Kranja. Od mladink iz Vojvodine je treba posebno omeniti •ir Kočiš Terezijo iz Sombora, ki je na turnirju v Sarajevu prepričevalno zasedla prvo mesto. Je odlična telovadka 110J „ ... na vseh orodjih, posebno pa v prosti 8 uri zjutraj pri Telovadni zvezi Slo Vsa prijavljena društva in sekcije morajo v svojih prijavih izpolniti naslednje: 1. Ime kluba 2 Prijava upravnega odbora kluba ali sekcije (predsednik- sekretar- kapetan)! 3. Prijava članov kluba ali sekcije naj vsebuje: Ime in priimek, rojstni datum, kraj rojstva, poklic in stanovanje 4. Vsak klub ali sekcija prijavijo istočasno 2 svoja. član«, ki sta voljna položiti sodniški izpit. Nakazati se mora registracijska taksa za klub ali sekcijo, ki znaša din 100,— ter registracijska taksa za člana din 10,— in letna članarina din 10,— za vsakega člana na tekoči račun Narodne banke Ljubljana, štet. 6-93603-2 s pripombo »Kegljaški 00- bor<<' FZS-Odbor za kezljanje Odbor za košarko Zveze športnih iger Slovenije. Do nadaljnjega se suspendirata kcsarkašM sekciji SŠD »Polet« in SŠD »Železničar« iz Maribora. ^ ^ Vožarko. Razpis TZš Tlovadna zveza Slovenije razpisuje 10 dnevni vaditeljski tečaj za odbojko in rokomet, ki bo v Ljubljani, Narodni dom. v času od H. do 21. aprila 1949. Tečaj se vrši samo za moške. OTO naj pošljejo iz svojega območja vsaj po enega tečajnika, ki naj prinese s seboj živilsko nakaznico. našega smuškega pokreta. Nujno je, da take uspehe krepko podčrtamo, kajti ravno tekač zasluži vsled svoje požrtvovalne vztrajnosti vso pohvalo. Naši mladi tekači so vi- vi. Tekma je pokazala drugače. Tscha-nen je bil mnenja, da je ta proga« samo za dobre smučarje, toda tudi »dobri« so imeli smolo. Steza je bila »hinavska« že v zgornjem delu. Prve tri deli prvič kako teče švedski mojstr- startne številke so šle zaporedoma pod smuk in slalom ter klasična kombina-ski tekač olimpijskega razreda, videli druga vrata (Finec, Praček, Cven- cija) s čim večjo mednarodno ude-so dolg, prožen, hiter korak, silne za- kelj), ostali so bili zato opreznejši. ležbo. P. C. mahe neutrudljivih rok, nepremagljivo voljo od starta do cilja. V razgovoru z Lundstromom je zvedel Pogačnik tudi kako naj vadi preko leta in v jeseni. Lundstrom pravi; dva dni zaporedoma gozdni tek, tretji dan počitek, zopet dva dni gozdni tek, 1 dan počitek itd. V gore samo dvakrat na mesec, sicer mišice preveč otrde. Na STJEPAN BOBEK 'je igral 18 krat v državni reprezentanci Tečajniki naj se zglnse 11. t. vuv-zz uivujm, 0 uri zjutraj pri Telovadni zx zentanci. Vsi omenjeni so že danes na vaji kjer je popolnoma enakovredna venije. Prijave pošljite Telovadm zvezi lepi stopnji znanja, zlasti v prosti vaji, našim najboljšim mednarodnim tekmo- Slovenije do 8. t. m. ..........’ valkam in je najresnejša kandidatka za Telovadna zveza s oven prvenstvo. Poleg nje se odlikujejo še m , . —n Subotičanka Tener Bea, Novosad- Vsem okrajnem TO in I L* čanka Calenič Dara, Stebler Judita iz 0bveš4amo Vas, da se bo vršilo re-Sombora itd. publiško prvenstvo v vajah na orodju Prihodnjo nedeljo bomo imeli torej 24. aprila 1949 in to: v Ljubljani po daljšem presledku spet v Mariboru za zvezni in I. razred lepo mladinsko tekmo v orodni telo- članov in članic, vadbi. Obe reprezentanci sta zelo iz- v Celju za II. razr. članov in ciantc, enačeni, posebno vojvodinski mladinci ,.v L^b ln , ,. , , , , drncev m mldinK. in mladinke so se od prve tekme mnogo Prijave pošljite preko Okrajnih telo-naučili in lepo napredovali, kar se je vadnih odborov na Telovadno zvezo zlasti pokazalo na nastopu v Sarajevu, zvezo Slovenije najkasneje do aprila kjer so mladinke iz Vojvodine zasedle t. 1. Prijave naj obsegajo: med prvo trinajstorico kar 5 mest. L društvo, oddelek in razred, Zato že danes opozarjamo občinstvo 2. ime in priimek tekmovalce v (-1 ki na to prireditev, kjer bomo imeli pri- £k™d^vkl Je lahk° tUdl eden 1Zmed liko videti naše najboljše mladince- eZa poznejje prijave ne moremo Pre-telovadce, med katerimi raste kader vzeti odgovornosti za preskrbo in pre-naših bodočih mednarodnih tekmo- nočišče. Potne stroške za tekmoval-vaicev ce(-lke) nosilo društva oz. okraji (ko- ristite objavo za skupna potovanja), ------------ ostalo oskrbo nosi TZS. Vsi tekmoval- ci(-lke) morajo prinesti s seboj potrdilo o zdravniškem pregledu fizjeui-turnikov in potne naloge. V ostalem se držite razpisa, ki je objavljen v posebni brošuri v izdaji Gimnastičnega Saveza Jugoslavije za Športna telovadba v vajah na liane in Jesenic ter vrste iz Sombora, »udi posameznike(-«) ldhk° pri;iavite orodju sc v poslednjem času razvija Novega Sada in Niša. mdl pos .. V in širi med široke množice mladine in Mladinci so tekmovali v obvezni vaji Da omogočimo kar najboljšo pripra-odraslih. Po nekakem mrtvilu prvih na bradlji, drogu, preskoku in prosti vo za tekmo je določeno, da se tekmu-dhev let po osvoboditvi Jugoslavije, vaji in pokazali kar solidno znanje, je v naslednjih vajah: na drogu in v preskokih čez konja vzdolž, kjer nekateri obvladajo že težke prvine, ki spadajo v višji članski razred, kakor n. pr. veletoči, premiki, prevrati, premeti itd. Toda tudi vojvodinska mladinska vrsta ima v svoji sredi mnogo dobrih mladincev, saj je bila že na prvi tekmi le 2,05 točk za slovensko vrsto. Med najboljšimi posamezniki so Madžar Edo iz Subotice, ki je v Sarajevu zasedel drugo mesto, Torina iz Sombora ter Suboti-čan Matkovič, ki sta se v Sarajevu uvrstila na 4. in 5. mesto. Razen teh se odlikujejo še Toth, Janoš, Rajkovič in še nekateri drugi. Zato je pričakovati, da se bo med obema vrstama razvila prav zanimiva in ostra borba, saj sta reprezentanci dosti izenačeni ter je nemogoče predvideti, kdo bo zmagovalec. Ljubljana prvak zveznega turnirja mest v vajah na orodju Znano je, da so starši velike nogome- do prvega izraza šele po vojni. Se je taše v otroških letih pogosto »strogo trajala vojna, ko je pričel Bobek v svoji rundi nikakega treninga. Na snegu pa kaznovali« prav zaradi nogometa. Očet- enoti KNOJ-a ponovno igrati nogomet, v glavnem šprinti in sicer do največ je so se jezili, da porabijo njihovi si- Odtod je kmalu zatem odšel v nogo-3 km s polno silo, nato 1 km zelo po- novi več prostega časa na travniku metno ekipo CDJA — »Partizan«. Časi — (počitek) zopet do 3 km šprin- kjer »trgajo« čevlje, kakor pa doma Stjepan Bobek spada med prve člane ta, 1 km počasi itd. Vidimo torej, kje pri učenju. Dobro je znano, da je »Partizana«. Tu se je povspel da naj-tiči skrivnost nordijskih uspehov — oče Rajka Mitiča, svojega sina večkrat boljšega nogometaša v FLRJ in odigral nordijske hitrosti. Organizem je izur- za ušesa privlekel domov s poljane, svoje najboljše tekme, jen v hitrosti, vztrajnost pa daje je- Takšni so bili nekoč naši očetje, senska vadba po mehkih gozdnih tleh. Toda nekega znanega nogometaša je Vidi se, da je Lundstrčm pravi šport- oče pustil pri miru že v štirinajstem nik, ki se ne boji izdati načina vad- letu. Gre za Stjepana Bobeka, desnega be. Nordijci imajo namreč še neko haifa »Partizana«. Tudi on je bil glede prednost, izredno veliko izbiro. Teka- svojih staršev v enakem položaju kačev imajo ogromno in med množico kor vsi drugi fantiči, ki so igrali noje vedno boljša in lažja izbira. gomet. Toda že ko mu je bilo štirinajst Tekači so nas torej močno in veselo let je bil njegov oče zelo ponosen nanj. presenetili, računali smo na razliko Saj je prav Bobek takrat postal član 15 minut v najboljšem slučaju, zato prve enajsterice. -V-t našim tekačem za minimalno ... Fantiči so brcali cunjasto žogo. ~ ? ? minut. Igrali so na dva gola. Na eni strani je a a ci niso imeli nič manjšo kon- stal med kupom plaščev Zmara, vodja uienco o tekačev, po številu ino- napadov druge enajstorice pa je bil zemcev e os i višjo. Videli smo kaj majhen plavolasi deček — Bobek. Pri pomeni lep skok v izvedbi švedskega igri so padali tudi goli in vratar je mojstra Karlssona. Videli smo približ- moral večkrat posredovati, no kakšna je olimpijska, ali holmen- Tudi na takih tekmah so se zbirali kolnska on menca, kjer se zbere gledalci. Skoraj vedno so biti to ljudje, s vsaj 15 takih mojstrov, ki plavajo sko- ki so pridobivali igralce za svoj tim. fv zi zrak popolnoma rezhibno. Vse to Nekdaj so veliki klubi posebej plače- j smo pomislili v momentu, ko je »na- vali ljudi, ki so pogostoma odhajali na i še gore list« Polda zaplaval čez ogrom- travnike, kjer so fantiči letali za žogo. \ ... j no Bloudkovo mojstrovmo in s svojim Pozorno so opazovali vsakega igralca, Ku je igrala drzavna reprezentanca ilnlm odrivom nadome il vso izg,«. jlh ocenjevali ter najboljše med njimi pa osiobo8ditvi svojo prVQP tekmo je enos konkurence Videli smo na na. odpeljali v svoje društvo, brez ozira na Stjepan Bobek prvikrat oblekel dres z Ših skakalnicah že mnogo svetovnih to če je imel fantič več simpatije do državnim grbom. Tudi poZneje je bil o j st rov pred . kp tod duge8a kluba. Ti ljudje so po- Vedno med enajstorico najboljših v tošnje in lanske planiške junake, UUteirte ter z bonboni in kolači državi, ki so odhajali na teren tudi nismo še videli našega skakalba’ kl ^"ldob111 igralce najprej za podmladek, Bobek. Naša državna reprezentanca je bi z deloma slabšim stilom od svetov- P^neje pa navadno tudi za prvi tim. odigraia doslej 18 tekem, na katerih je ne elite risklral tako silovit odriv in tudi Bobeka je eden teh ljudi izgrabil Bobek povsod igral desni half. take daljave, Poldi ob strani lahko za rokav pri igri na travniku, ga od- » Primerjamo edino *e Finžgarja hj P®3alvslaS«‘^rnonatopa v zagreb- Bobeka smatrajo za naj učinkovite j- Novsaka, ki sta na veliki skakalnici SKt »^raajanski«. Naklučje je menda , ki ea ndm,n;Pin ,]rnnst pokazala deloma podoben pogum in naneslo, da je kmalu zatem odigral j ®dnrnost j’„ izvrstna taktika Boiiio borbenost. Vživeti se je treba v du- Bobek, ki je imel komaj 14 let svojo p si nasprotujoči halfi Ce i«ra ievnost skakalca ki oa le konkurent prvo tekmo za prvi tim. se ga VS1 nasProiujooi naiu. ie igra , 1 skakalca, ki ga je konku p neko moštvo s »Partizanom«, daje tre- tolkel v prvem skoku za okrog 10 m Ze tedaj je mio opaziti pri tem h„]fnm nosebna navodila zlasti in pokazal pri tem ie boljši stil in dečku veliko nadarjenost, ki je prišla ""lmh^aj:PbTiTtakoreko^ prilepljen ob Bobeku. Toda Bobeku se s taktiko svoje igfe skoraj vedno posreči znebiti se tudi najvnetejših čuvajev. Tole se je zgodilo prejšnjo sezono na tekmi »Partizan« : »Lokomotiva«. Ajbl je dobil posebno nalogo, da stoji vedno poleg Bobeka in da mu na noben način ne dovoli svobodno meriti. Dalj časa je Ajbl uspešno opravljal svojo nalogo. Toda Bobeku se je vendar posrečilo, da se je s preigravanjem znebil čuvarja, kakor hitro pa je bil prost je dosegel tudi prvi zadetek za svojo ekipo. Od tega trenutka si Ajbl ni mogel ponovno pridobiti svojega mesta. Bobe-kova taktika je bila v tem, da je bil povsod, samo ne tam, kjer se je nahajal desni half. Na ta način se je uspešno umikal pred svojim čuvarjem in dajal gole za svoj tim. Bobek je sodeloval doslej na številnih dobrih tekmah. Toda najbolj mu bo ostalo v spominu gostovanje po Sovjetski zvezi. Pravijo, da je tam Bobek najbolje igral in pokazal doslej Stroje najboljše igre. fn ;fu»ivSnThietSlhV I«?- S.^No^a^^^lfbo^e6 stanja ti U^RazpisTe/mm l0a'i1ah0nadoroSdiuIIkiBsokbnekei 1947 v va0i=lla Je ostra borba, ki je pote- vanja v vajah na orodju za leto 1948). prinatfh fizTuhumikih1^ "Tlan^V” I T ^ ' JazreT P^skok^čez°k?nja IL taI°raz- prt nasin iizKuitutniKin za to športno Članice I. razreda niso pokazale rav- Tpri ra7nnžka in za vse razrede pred- panogo, in da do letošnjega leta lahko no posebne kvaltete razen nekoliko ■ raznoZKa ln», rdzreuc virc zaznamujemo že precejšen množičen posamezne vVvrs.lh Rcocrarif rcH« plsane panoge at’etlke’ , , ...-. , , posameznic v vrstah Beograda. Celja in kvaliteten napredek. V Slovenili so in Trbovelj. Pri članih I. razr. je bila ti uspehi rezultat sistematičnega in 1—-- —«—««- -- -- ----■» Zvezni razred: 1. prosta vaja, 1. vaja borba že ostrejša in so se izkazali po- na vseh predpisanih orodjih, preskok 4-A piottuiauuiCKa m UDI Ud Z C UbllC lil 50 SC lZKaZdll p O- 11« VSCI1 CUJJJ oaiuu načrtnega dela predvsem z mladino, sam^zniki iz vrst Zagreba. Sombora in čez konja (sklonka), atletika in po-ki se ie na skupnih vadbah, tečajih, Beograda. Slovenija je nastopila samo ljubne sestave v predpisanih panogah. HBEIiSi BSSli! TELOVADNA ZVEZA SLOVENIJE Odbor za vaje na orodju. Članice I. razred. Vrste: 1. Beograd 226.60 t. ali 85.04 •/». 2. Celje 203.90 t. 3. Trbovlje 192.40 t. 80 metrska skakalnica v času Planiškega tedna - . -- , ---. , , .V. . . . ^ ’ lil tv.t»uV »Dv, ne 41C IC| JVl *-■ • v v v no izpopolnjevani e in napredovanie, boliši in originalnejši sestavi in izved- bradlja 2. vaja, visoka gred, preskok če hočejo tudi v bodoče obdržati svoie bi. Pri članih zveznega razreda so tek- čez kozo, skok v višino ih tek na 6U m. HKrr».?u?Ta{®» sstsuaftt.aBtj . <»*.» uspehi, bo koristila prav vsem repu- likoval tov. Kujundžič iz Subotice. Je> na krogih 2. vaja m atletika, blikam, saj le tako bo rasla množic- medte mko ostalim ni šlo vse po sreči. Članice zvezni razred: vse predpi- nost vzporedno z kvalitetnimi uspehi. Tekmovanje je spremljalo oba dni sane in poljubne vaje ter atletika. Zamisel izvesti turnir mest v vajah na veliko število gledalcev, ki so z ve- Mladinke II. razred: vaja s kratko orodju je imela predvsem namen vzbu- likim zanimanjem sledili sporedu. Or- kolebnico in 14. taktov I. dela proste diti v vseh krajih zanimanje za šport- ganizacija turnirja je bila zelo dobra vaje za okrajne zlete, raznoterosti, no telovadbo, vključiti kar največ fiz- in je prireditev potekala v prijatelj- krogi 3. vaja, dvovišinska bradlja 2. kulturnikov v tekmovanje in Pregle- skem i prisrčnem razpoloženju. Naj- Vaja, gred 1. vaja, preskok čez kozo dati seadnjo kvaliteto te panoge v Ju- boljši tekmovalci i tekmovalke so na- jn atletika goslaviji. »Turnirju mest« v Sarajevu stopili na zaključni akademiji pred T dne 26. m 27. marca 1949 se je ude- nabito polno dvorano, ker kaže ogro- , Mladinke I. razred, vaja s kratko ko- ležilo 254 tekmovalcev iz 24 krajev men interes prebivalcev prestolne re- lebnico in prosta vaja kot za II. razred, Jugoslavije in to samo iz I. razreda publike Bosne j Hercegovine. raznoterosti, krogi 2. vaja, dvovisinska mladine in I. in zveznega razreda član- Ob razglasitvi uspehov so bile zrna- bradlja 1. vaja, gred, preskok m atle-stva, kar pomeni tako številčno kot govalcem izročene diplome, mesto tika. v tudi kvalitetno lep napredek, posebno Ljubljana si je pa priborilo prehodno Okrajni telovadni odbori naj prav če upoštevamo, da je bilo število ome- darilo od Zveze enotnih sindikatov tako do 10. aprila prijavijo sodni-jenp in sp bili tako izbrani samo naj- Jugoslavije: . ke(-ice), ki bodo lahko sodelovali na boljši med najboljšima Zelo lepe spo- Podrobni uspehi: republiškem prvenstvu in to ločeno za sobnosti in veliko možnost razvoja so Mladinci I. razred. Vrste! 1. Ljub- zvezni, I in II razred članov članic, pokazali mladinci in mladinke, med liana 193.30 t. ali 92.65 •/•. 2. Novi Sad mladincev in mladink in za atletiko katerimi se je vodila najostrejša bor- 187.60 t. 3. Subotica 180.10 t. mladincev in miadinK in ba za prva mesta. Ta ugotovitev je Tekmovalo je 12 vrst in nekaj po- Okrajne telovadne odbore opozarjana j več ji uspeh turnirja, saj nam je sameznikov. Vrsta iz Kranja je zasedla mo« da ‘akoJ P?sJJ6jo Pod^ke zahte- prav med mladino dosedaj najbolj pri- 6 mesto, vrsta iz Trbovelt 9 mesto. ofnrr Vin»o°™cl TZS št. 993-49 z dne manjkovalo sposobnega kadra in, če Posamezniki: 1. Žitnik Alojz, Ljub- 2a- U- la‘*9-se bo mladina v tej smeri vnaprej raz- ijana. 38.50 t. Medar Edo. Subotica, vijala lahko računamo na bodočih 38.30 t. Šlibar Janez. Ljubliana. 37.90 mednarodnih tekmah zopet na po- točk membneiše rezultate. Po planu Gim-nastičkog Saveza Jugoslavije in posameznih republik se bo najboljšim telovadcem in telovadkam posvetila še posebna pažnja v pogledu njihove vzgoje in metodično-strokovnega usposabljanja, po 30 mladincev in mladink bo pa sprejeto v zvezni tečaj v avgustu, kjer bodo sodelovali tudi inozemski strokovnjaki. Ves razvoj v bodoče nam kaže dobre perspektive, sam uspeh je pa odvisen od požrtvovalnosti in nesebičnosti dela naših strokovnjakov in od vztrajnosti, borbenosti in zavednosti naših mladih tekmovalcev in tekmovalk. Zato složno vsi na delo! Otvoritev Turnirja mest v Sarajevu je bila v soboto 26. marca ob 9. uri ob navzočnosti predstavnikov oblasti in mfnožičnih organizacij. Zbor tekmovalcev je pozdravil v imenu gostitelja tov. Novak Mastilovič. podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine in predsednik Gimn. Saveza Bosne in Hercegovine, ki ie poudaril pomen tega tekmovanja, ki bo vsako leto, a anjboljše mesto bo prejelo prehodno darilo GO Zveze enotnih sindikatov Jugoslavije. Predsednik odbora za vaje na orodju tov. Ban Rafael je dal še poslednja navodila, nakar še je začelo tekmovanje Kot prvi so nastopili mladinci in mladinke I. razreda po točno določenem razporedu, ki se je nemoteno razvija) ves čas. Tu moramo poudariti visoko zavest in tekmovalni duh vseh nastopajočih. kar je dalo tem tekmam posebno obeležje. Mladinke, so v splošnem pokazale visoko kvaliteto, ki je v nekaterih panogah in vrstah že preseglo raven I. razreda. Posebno lepe in dinamične sestave, polne pestrosti Mladinke 1. razred, vrsta: 1. Ljub-in vrhunskih prvin smo videli na pro- liana 231.50 t. ali 88.60"/». 2. Jesenove sti vaji, deloma na visoki gredi in na 230.30 t. 3. Sombor 226.90 t. dvovišinski bradlji, kjer so bile pred- Tekmovalo ie 10 vrst in nekai popisane poljubne sestave in je lahko sarneznic. vsaka tekmovalka pokazala vse svoje Posameznice: 1. Kočiš Tereza. Sum-znanje. Na krogih in preskoku čez ko- bor 47.60 t. Vintar Breda. Ljubljana i zo so bile predpisane obvezne vaje. Milič Svetlana. Niš 47.50 t. Tener Bot. Posebno sta se izkazali vrsti iz Ljub- Subotica 46.90 t. točk. Člani 1. razred. Zagreb Sad ,vu. Vrste: 324.70 t. ali 89.91 •/,. 2. Novi 304.20 t. 3. Beograd 295.90 ». Posamezniki: 1. Dragovec Mladen i Sešič Bogdan. Zagreb 64.70 t. 2. Kro-pivšek Anton. Zagreb. 63.90 t. 3. Medar Stevan, Sombor. 63.70 t. Članice zvezni razred: 1. Dorževič Dragana. Beograd 46.70 t. 2. Gerbec Vida. Ljubljana, 44.45 t. 3. Ljubojev Ivanka. Novi Sad in Rožman Milica. Kranj 43.80 t. V Zveznem razredu ie tekmovalo le 10 posameznic iz krajev Ljubljana, Kranj. Zagreb, Beograd. Novi Sad in Subotica. Tov. Gerbec, ki ie bila na vseh orodjih zelo dobra ie imela nesrečo na gredi in s tem izgubila orvo mesto. Člani zvezni razred, Vrste: 1. Ljubljana 211.95 t. 2. Zagreb 204.05 t. 3. Subotica 203.05 t. Posamezniki: 1. Kujunžič Reja, Subotica. 77.30 t. 2. Jelič Ivica. Zagreb 75.25 t. 3. Katančič Anton. Subotica /4.05 t. Iz Slovenije je tekmovalo 55 tekmovalcev iz Ljubljane. Kranja. Jesenic, Celja in Maribora, vsega 8 vrst in 17 posameznikov Vazzaz Jelica 'fan 3 I. LIGA Partizan 11 9 0 2 23: 8 18 Crvena zvezda 12 8 2 2 24:12 18 Hajduk 12 7 3 2 27:14 17 Dinamo 12 5 3 4 20:18 13 Metalac 12 3 4 5 25:24 10 Naša krila 12 3 4 5 15:16 10 Budučnost 12 4 2 6 20:28 10 Lokomotiva 12 4 1 7 18:25 9 Ponziana 11 2 3 6 7:22 7 Sioga Subotica: 12 2 2 8 10:22 6 Nadaljevanje s 1. strani. moral Georgijevski zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Sest minut pred koncem igre je Rogič (Podrinje) iz 20 metrov streljal na gol. Žoga se je odbila od prečke v mrežo. V moštvu Odreda so bili najboljši Perharič ter Hacler in Esner v napadu. Naša krila : Hajduk lil (0:0) Beograd, 3. aprila. Po zmagi Naših kril nad Dinamom in Metalcem se je pričakoValo, da bodo Naša krila odvzela točke tudi Hajduku. Kljub požr-tovalni igri pa to danes ni uspelo. — Hajduk je igral dobro in je bila ta tekma dokaj lepša kot pa med Metal-cem in Dinamom. Hajduk je v 25. min. Skoplje: dosegel vodstvo po Radovnikoviču, ki .___ n- — — je streljal enajstmetrovko. V 35. min. IvICtalaC « UmaittO &!U je Panič izenačil. Situacije so se naglo Skoplje: menjavale, vendar- pa so se vsi napadi razbili spričo dobre obrambe obeh moštev. V moštvu Naših kril sta se posebno odlikovala vratar Popadič in v napadu Panič, v moštvu Hajduka pa Kokeza in v napadu Vukas. Sodil je Kranjc iz Zagreba. Prihodnjo nedeljo kolesarski kros v Ljubljani rin Vlado in si dobro zavezal rdeče počasni. Kolesarska zveza Slovenije priredi Slovenije ne glede na to. da-li so vela-dne 10. aprila ob 10. uri dopoldne v njeni v kolesarskih klubih odnosno Tivoliju kolesarski kros zmagovalcev sekcijah. Udeležili se ga bodo pred- mesta Ljubljane. - - _ . - jajo an zveznem treningu v Opatiji in vozi vsak dan 12 km. da igra košarko, njen. V Brežicah se košarka igra, ko Pravico udeležbe na prvem tekmo- niso imel prilike udeležiti se klubskih Io ie nerVozna žoga valovi s polja šarka živi in se bo razvijala, saj so . anju imajo po trije prvopiasirant tek- prvenstev. Najvecja pa bo udeležba g a Je nervozna, žoga vaiuvi s, .......... v^ .. ' movalci vsake kategorije na kolesar- kolesarjev iz posameznih sindikalnih v polje. Igra se ze zares. Rdeči nepre- nam obljubili to igralci vodenic, Rego- skih krosih, ki so jih tekom meseca m mladinskih aktivov mesta Ljubija- stano ogrožajo in kadar meče Čurin je vic, Lopar, Cunn m ostali tovariši z marca in včeraj priredili posamezni ne in širše okolice. Sindikalisti iz rnn RHeči 7nnpt hiižaio " ' " - • •• kolesarski klubi in sekcije po vsej Slo- Vevč, Litostroja, Mestnih podjetij, 6jgurno kos. Rdeči se zopet bližajo. iianiii Tal/mmrinU Vin ,, #11 ,.1, r. 1 „ i „ X i. ’ J „.. ___Pl KHPPP h IP7DD nnOlPflfl hlačice. Vrste pritečejo. SD »Sava« pozdravlja SD »Krko«. Pozdrav sodnikov s kapetani, pregled žog. Pisk. Igra. Rdeči napadajo. Nace prestreže, poda Mišotu pod košem, vrže — koš! ki niso imeli 2:0 za modre. istvihDri poleni — Igral sem kontro — razlaga važ-tekmovalci, ki 'se naha- no mali ISletni Regovič Ignac, ki pre- Tine se smeje, dosegel je kar je ho tel. Kapetan rdečih dvigne dlani v obliki črke »T«. Bobo pogleda. 2e ve! T im e o ut! Sklep pododbora Zis-e je 100% izpol- S par tak : Dinamo (Pančevo) 1:1 (1:0) Split: Mornar : Proleter 2:1 (2:1) Pisk. Rdeče hlačke jezno pogledajo malim »sodnikom« Bobijem na čelu. M. S. dlia s tem tekmovanjem tako rekoč prihod in odhod v službi proizvodnje svojo prvo letošnjo revijo in pregled temveč v enaki meri tudi za razve-vseh naprednejših kolesarjev iz cele drilo. ----■- Poudarek tekmovanja za prvenstvi :sta Ljubljane je v množični udelež- ... . ____________ __ ___Proge za tekmovanje bodo izpeli?- tekmovanje obenem podprlo p ropa- ne iz Tivoli la proti Šišenskemu hribu gandi in pomagalo dvigu kolesarstva Rožniku, Rožni dolini in zopet nazaj \ v klubih odnosno sekcijah, ki kvalitet- Tivoli, kjer je cilj tik pred glavnim no sicer niso enaki najboljšim klubom sprehajališčem, kakor so Krim. železničar in Polet, imajo pa enako visoko število članov Vse proge so izpeljane tako, da j' možen pregled proge in lahka kontro Sarajevo : Vardar 2:1 (1:1) - " L* v 1 ivunv « I1U Vlnllv T • lil V*. X, 11 Ul V^IVU piU.l^V »»» ^ ki jim je treba dati le prilike, pa bo la vsakega posameznega tekmovale? iz njihovih vrst v najkrajšem času iz- Start in cilj sta izbrana tako, da b' niklo veliko novih prvorazrednih vo- moglo prisostvovati tekmovanju veliki 700011 X X_Z 1 „ «1» Jnlnn.f začev. Da poudari svoj cilj. razviti še v le: število gledalcev. Ljubljanski kolesarji so si zadali n?- II. LIGA Dinamo : Metalac 1:1 Sarajevo Mornar Podrinje Beograd, 3. aprila. Pred 30.000 gle-dalcl je bila danes odigrana prven- r\jnamo (p) stvena nogometna tekma Metalac : 1 7 Dinamo, končala se je neodločeno 1:1 (0:1). Igra je bila na dokaj nizki ravni. Obe moštvi sta igrali slabo in Qjnamo (S) Odred Metalac Proleter 12 12 12 12 11 12 12 11 12 12 19: 8 26:13 15:15 19:17 20:13 19:22 12:17 12:16 12:21 10:22 tosnjem letu množično kolesarski logo, da bodo na prvenstvu L.iubljan' šport po vsej Sloveniji, priredi Kole- v pomladanskem krosu pritegnili toli sarska zveza istočasno s prvenstvom ko tekmovalcev, da bodo presegli ude-19 Slovenije tudi množično propagandno ležbo na enakem tekmovanju, ki je tekmovanje v kolesarskem krosu za bilo pretekli mesec v Zagrebu, kier je ** prvenstvo mesta Ljubljane. Tekmova- bilo udeleženih nekaj nad 250 tekmo-14 nje se) prireja za vse kolesarje širom valcev! 13 ________________________ 12 11 11 10 7 7 Iz Maribora raztrgano. Terensko sta bili povsem enaki. Metalac je bil v prvem polčasu (Prvenstveno nogometno tekmo iz le za spoznanje boljši in je. vodil 1:0. I. kola spomladanskega dela prven-V drugem polčasu je Dinamo izenačil, stva med Metalcem in Spartakom, ki boljšo igro je zmagalo moštvo" Poleta Središče in TD Ormož Gole sta dala Čajkovski za Dinamo in se je končala 1:0 v korist Metalca, je z rezultatom 3:0 (15:9, 15:5, 15:5). žen- ODBOJKA nlh udeležilo šele okrog tisoč. Kros so izvedli pionirski odredi v Humu. Or-ODBOJKASI CAKOVCA možu. Rodnem vrhu, Ptujski gori in V MJmnnniT Hajdini. Prav tako so Izvedli pomla- v mzirtmumj danski kros udeleženci predvojaške Maribor, 3. aprila. Danes je bila na vzgoje v centrih Ptuj, Velika Nedelja igrišču v Ljudskem vrtu nriiateliško Ormož in Središče ter mladinski aktivi igrišču v LjuasKem vrtu prijateljska meUoracijske gole in okrajnega maga- ....... tekma v odbojki med moštvom Poleta 2ina v Ptuju. Edini telovadni društvi. • Tjr , T , in odbojkaši iz Čakovca. S tehnično ki sta doslej_že izvedli kros, sta TD Bobija. Koraki! Igra! — pove samo- zavestno Bobi in še bolj pazi na igro. Igrišče za košarko v Brežicah USPEL TEČAJ KOŠARKE TER ZMAGA ENOTNOSTI NAD KLADIVARJEM V CELJU Celje, 3. aprila. Danes je bil tukaj ___ __________ Prvi polčas 12:6 za »Krko«. Konstantinovič za Metalca. V moštvu nogometna zveza Jugoslavije razvelja- ska ekipa Poleta je premagala Cakov- POLET : PTUJ 3:1 Tine je zadovoljen, uspeh je popolen. Dinama se je odlikoval edino Cajkov- vila zaradi nepravilne registracije čanke z rezultatom 2:0 (16:14, 15:6). Ptuj, 3. aprila. Na novem igrišču v — Po igri bo še malo teorije — zav- «ki. Sodil je Lalič iz Beograda. igralca Hrviča od Metalca.) V moštvu Poleta se je posebno odli- Ljudskem vrtu je bil danes prijatelj- pije čez igrišče — statut, gradnja struktorje košarke ki ga je priredila koval Škof. ,"** jn*Ptuja°^tretjem bRo' in prvo pomoč vam bom še raz- Zveza športnih iger Slovenije, vodil stanje 2 :1 za goste, v četrtem setu pa lozil. pa tov. Milorad Pecinič. Za uspešen PROPAGANDNI NAMIZNO-TENISKI je bilo že na tem, da Ptuj izenači. Vo- Fantje so upehani. Modri so zase, zaključek je Kladivar povabil na TURNIR V MARIBORU «1 J|J®.1 U^tonu^ a3 s”Sp? 1® rdeči zase. Kregajo se, očitki padajo ekshibicijsko tekmo v Celje moštvo Slovensko nogometno prvenstvo Železničar (Lj.) : Branik Rudar : Nafta 5:1 (3:1) 3:0 (1:0) za Polet nastopilo le 5 igralcev, so ...... , . , . _ Maribor, 3. aprila. Namizno-teniški Poletovci z boljšo tehnično igro osvo- ln kritizirajo poteg igre m napake, ki Enotnosti iz Ljubljane. Po živahni in Trbovlje, 3. aprila. Današnjo prven- _ ______________ _ Maribor, 3. aprila. Danes je bila na stveno nogometno tekmo z Nafto je sekciji Železničarja in Poleta sta pri- Jlll tudi ta set in zmagali z rezulta- so jih delali. Igrišču Železničarja prvenstvena no- trboveljski Rudar zasluženo odločil v redili sinoči v veliki dvorani TD Ma- n?1? prisostvovalo okrog Drugi polčas. Igra je še bolj nervoz- z rezultatom 45:15 (16:8). prvenstva svojo korist z rezultatom 5:1 (3:1). ribor I propagandni namizno-teniški ™]edalcev. Sodil je Košir. na- Vsak igralec pazi na korake, kritje gometna tekma II. kola Slovenije med ljubljanskim Železni- Rudar je takoj v začetku izvedel vr- turnir, na katerem so sodelovali poleg čar jem in mariborskim Branikom, sto napadov, ki pa so se razbili ob najboljši mariborskih igralcev državni Pred 3000 gledalci je zmagalo požrtvo- dobri obrambi Nafte. Prosti strel iz reprezentativec Tibor Harangozo, ki zanimivi igri so zmagali Ljubljančani Igra je bila vseskozi v premoči DAN KONJSKIH ŠPORTOV V TURNIŠČU PRI PTUJU in točno podajanje. Modri so zopet v Ljubljančanov, ki so se pokazali tudi obrambi. Rdeči kombinirajo — koš! 17:3 za rdeče Pred 3000 gledalci je zmagalo pozrtvo- dobri obrambi Nafte. Prosti strel iz reprezentativec libor Harangozo, ki Ptuj, 3. aprila. V okviru dneva konj- za raece — Javi Zc valnejše nioštvo Železničarja z rezul- 20 metrov je Rudar zastreijal. Rudar se je uvrstil na svetovnem prvenstvu skih športov, ki je bil danes po vsej Mrtva žoga, menjava! tatom 3:0 (1:0). Igra se je pričela z je kmalu dosegel terensko premoč in v deseterico najboljših igralcev na Jugoslaviji, je. tudi naše največje goji- — 18 ven, 15 noter — najboljših igralcev na Jugoslaviji, je tudi naše največje gojile, ki je član ekipe dr- v Turnišču pn Ptu- tatom 3:0 (1:0). Igra se je pričela z je kmalu dosegel terensko premoč in obojestranskimi napadi, ki pa so v 19. min. po lepi kombinaciji vod- svetu, ter Konc, ostalj zaradi slabih strelcev neizkori- stvo 1:0. V 25. min. je Plantišar po- žavnega prvaka Spartaka iz Subotice, jg bTla= prva 'prireditev' te vrste v p tu j" ŠČeni. Ugodne prilike so se vrstile na višal na 2:0, v 29. min. pa po lepi Zenska ekipa Spartaka je odigrala skem okraju. Prireditvi je prisostvo- ]e biU^prva1''prireditev0tevrste^ptuh " Igra! Bobo piska. Kaj je vendar?! Fugina 6, Mravlje 4, Steiner 2, Urek2. kot tehnično bolj dovršeno moštvo, javi zapisnikar. — Celjani pa so z voljo in izredno borbenostjo delali gostom malo preglavi-se javljajo ce. Zmaga Enotnosti je bila zaslužena. Enotnost — Šerbec 22, Breznik 9, Roko drži kvišku. Kladivar — Glavač 4, Ramskugier 4, overja. VI 5VVIHC jUtUAC OU SC VISUiC na Višat lia tl.V 6 0. Ulili. ya j-HJ nrpi “Vjuna v n j: p« U^ai ionu jc uuigiaio onem unioju. x im-uuvi jv muo u v v_»- ivuno Ulil nvisnu. UMUumii tmiujuugivi Obeh straneh. Domače moštvo je osva- kombinaciji Lončičar na 3:0. Ze v na- dva dvoboja z Železničarjem in Pole- val? nad 5000 gledalcev, med predstav- — proti rdečim »Tehnična«! Igrajo Vehovar 3, Kokot 2, Korber 2, Jenko, jato teren po krilih,'ni pa znalo izko- slednji minuti je Gerenčir nepriča- tom in je v obeh tekmah zmagala z Politbiroja * CK KPS^in minister0 za 5 šestimi. rtstiti lepih kombinacij, spretna obram- kovano prodrl pred vrata Rudarja in rezultatom 3:0 Tehnični rezultati so prosveto viade LRS dr. Jože Potrč. Re- Igra je borbena in vedno bolj neubranljivo streljal v kot ter znižal naslednji: zultati dirk so naslednji: 1. Dirka »Nasa mladost«, enovprežna ija za dveletne konje na 1400 m: ba je reševala nevarne situacije. Po lŠjsb uspeli kombinaciji je Železničar na 3:1. V drugem polčasu je Nafta napo Erberju dosegel v 35. min. prvi pela vse sile, da bi izenačila, vendar gol. Srednji krilec Terpin je imel pa so se vsi njeni uspehi razbili ob dvakrat priliko, da bi izenačil, vendar odlični obrambi Rudarja. V 14. min. pa je obe žogi zastreijal. Branik je je povišal Hudarin, ki je poslal žogo Štiglic, Juranc, Unverdorber. Sodila sta Karel Jug in Majo stopnjuje. »Sava« in »Krka« postajata cinič. Spartak : železničar 3:1 Pauk : Kolmančič 21:6, 21:9, Temu- vožnja za dveletne .konje na 1400 m: rauK • rvoimancic zi:o, zi:a, Temu- L 2Veldfrk2a47'»BodončnosR<:’ ^n^vpre^na novič : Leban 21:14, 21:13, Fauk-Te- vožnja za triletne konje na 2000 m: 1. munovič Branik je proti koncu prvega polčasa z glavo v gol na 4:1, v 26. min. pa po bil sicer v rahli terenski premoči, ki lepi kombinaciji na 5:1. Igra je po- Kolmančič-Leban 21:19,21:3. Rožica 3.15, 2. Antimov 3.27, 3. Avetin 4.03, Državno prvenstvo v sabljanju V Novem Sadu je bilo danes držav- movanju s floretom zasedla .... meno sabljaško prvenstvo, katerega so sto Koširjeva (Polet, Maribor), od 3. dirka »Turnišče«: enovprežna vož- se udeležili člapi, članice in mladinci, članic pa Kristjan (Proleter, Zrenja- pa je ni znal uspešno izkoristiti. V stala ostra in s strani Nafte delno su-drugem polčasu je Železničar nevar- rova. Do konca tekme je ostal rezul-no ogražal vrata Branika, vendar pa tat nespremenjen. Sodil je Fajon iz mu je' dobra obramba z Winterhal- Ljubljane. 1500 gledalcev je bilo to-terjem na čelu onemogočila uspeh, krat zadovoljno z igro Rudarja. ) 21-12 Temunovič iti3 ^štiriletne konje na 2200 m: 1. prvo mesto v tekmovanju z mečem je n in). V tekmovanju članov z mečem Diva 3.18, 2. Vera 3.21, 3. Vmjetka 3.22. 1:14, Pauk-Temuno- 4 dirka »Kobilarna Turnišče«: dvn- strelom iž 20 metrov gol za Železničarja, v 30. min. pa še tretji gbl In s tem postavil končni rezultat. S to zmago ima Železničar najboljše izglede za dosego prvenstva Slovenije. Moštvo Železničarja se je pokazalo kot dobro vigrana enajstori- Spartak : Polet 3:0 Pauk-Fujan 21:10, : Močnik 21:9, 21:14, Pauk-Temuno- “^dirka "»KoMarna TurnHče«^ dvo- od mladincev osvojil Zivkovič (Črve- je osvojil prvenstvo Tretinjak Branko vič : Fujan-Močnik 21:9, 21:9. vprežna vožnja na 2400m: 1. Vila-Ve- na zvezda), v tekmovanju s sabljo pa (Mladost). Turnir moških, ki se je igral po sl- ra. 4.19, 2 Jelša-Globa 4-31, 3. Avetin- Vasin (Crvena zvezda). V tekmovanju stemu izpadanja', je pokazal lep na- Vinietka 4-45- s floretom je zmagal mladinec Gašpa- Končni rezultati tekmovanja v sablji predek mariborskih igralcev. Najbolj DRAVA : GARNIZIJA (PTUJ) rac (Mladost). Od mladink je v tek- in floretu še niso znani. V nredtekmi za nrvenstvo Zasavia napeta igra je bila med Kohom in „ 5.0 (3.0) V predtekmi za prvenstvo Zasavja .. P ... Ptui. 3. anrila V rianasml nnonmetnl Prve letošnje strelske tekme v Ljubljani . V počastitev IV. kongresa LMS je ter kažejo, da se bodo tudi oni uspeš- Tibor Harangozo, ki je prikazal fine- no igro in dosegla visok rezultat 5:0 mestni strelski odbor v Ljubljani pri- no uveljavili. Pionirji so streljali z se tega športa, kar bo mnogo prispe- (3:0). Domanjko. redil danes meddružinsko tekmovanje, zračno puško na razdaljo 10m iz vseh valo k izboljšanju namiznega tenisa v Kranja kA j®,-,_naceI ’ ~ Mariboru. Številni gledalci so z zani- UDARNIK : PREŠEREN 4:1 (2:1) man jem sledili posameznim tekmam, 1 =.r- , „„ a1i Mestni strelski odbor je povabil na to Desce, d. aprila. Danes so gostovali to]rrY1^,anje ^ le najboljše ljubljanske Igra je postajala vse bolj živahna in “»— Pr s? b” "sar 2» Udarnik i Sobota 2:0 (0:0) Murska Sobota, 3. aprila. Pred 800 so bile: treh stavov, članice z malokalibrsko sti. Sodelovalo je 7 članskih ekip, 4 puško na razdaljo 50 m, člani in mia-ženske, 3 mladinske ter 3 pionirske, dinci pa z vojaško »Manlicher« puško DVJVt, U . «171110.. .LVOlltTti OU q U5 LU V Čtll , i • tukaj kranjski pionirji, ki so odigrali iz vseh treh stavov na 150 m. Končni ed ie naslednji: Clani-ekipe: 1. Ča, Braniku se pozna, da je izgubil gledalci je bila danes odigrana prven- Zagorec ; dr. Nemec 6:21, 13:21, tekmo z domačim Prešernom za pionir- strel,s.k® družine, . ki Pokazale lepe Elektra 456 krogov, 2 Polje 455, 3. ?v, ,v»)a igralca, Toplaka „-.a. ».-» m* Dd.rn,- K.h "i Štern 21:1, 21:10, Harango.o I 8B3SS KtSii ib Plaznika. Tekmo je sodil Jordan kom in Soboto. Končala se je z zmago Kolmančič 21:5, 21:11, Korenčan : Vr- Udarnik ie bU mhnično veliko boljši.' Primer napravil. 16 letni Razpet Jakob ci), 6 EC2 328, krogov; člani posa- iz Hrastnika. Udarnika 2:0 (0:0). Domačini so bili hunc 21:11, 4:16, Četrtfinale: Koh V predtekmi je mladina Železničar- sicer vseskozi v premoči, vendar pa Medvešček 24:26, 21:13, 21:17, dr. Neja v prvenstveni tekmi z mladino njihov napad ni znal izkoristiti ugod- mec ; Konc 19:21, 16:21. Polfinale: nih prilik. Tekmo je sodil Jančič iz Konc : Koh 21:15, 21:14, Harangozo Sodil je Nežmah. (gozdarski tehnikum), ki se je s 95 mezno: 1. Deiorenzo Edi (Polje) 117 krogi plasiral na 9 mesto. Izkazala se krosov, 2. Sekač Vlado (Elektra) 110 je tudi. Dernovskova (ECZ), ki je s krogov, 3. Kostanjevec Jože (DOZ) Branika igrala neodločeno 1:1 (0:0). Rigelnik Maribora. iv vil V • iv vil vidii| ni'i’1 iiHiaujviiU • li l a 11J o. api na. vauco jc luui bcic Korenčan 21:5, 21:11. V finalu je Ha- nedavno, ustanovljeno jahalno društvo J® Kros ljubljanske univerze !j Ljubljana, 2. aprila. Lanskoletna V kvalitetni ekipi na 1500 m je bil množična udeležba študentov na krosu 1. Gaj Aleš (kem-) 4:53.0, 2. Mravlje *---- -- Lila vzrok, da Dušan (geodet.) 4:57,0, 3. Kavčič Mitja krosu poka- (elektro) 5:03,8, 5. Anatasovski Fančo eležba, ki bo (strojna) 5:05,0. Rigelnik Iz Ptuja POMLADANSKI GROSS V PTUJSKEM OKRAJU DAN KONJSKEGA ŠPORTA . ___________ „ ............. _________________ V KRANJU 76 krogi zasedla prvo mesto med čla- 106, 4.’ Galič Stane (Elektra) 103. 5. Kranj 3. aprila. Danes je tudi šele nicami. Tudi plasman ostalih novincev Kuštrin Miško (Univerza) 101 krog; .j__— _ „ t_i _ _ j_* *_ 1P T)OKfl7AI. nfl nnnn ti n q K z~, A 4 v, - >_:_.i.:.«.. 1 2§l k^O SO'7 2 245. 4. Polje 167 ______ ____________ l. Dernovskova naše najboljše (ECZ) 76 krogov, 2. Kasteličeva (Eiek- športa,. V ta namen je priredilo dopol- mesta, ter se pod strokovnim vodstvom dne propagandni pohod po mestu, ki kmalu uvrstili med naše naiboliše pokazal, da bodo ti na bodočih tek- članice ekipno: l. EC2 ih resno posegali v borbo za prva Elektra 248. 3. DOZ 245. :sta, ter se pod strokovnim vodstvom članice posamezno: l. rangozo premagal Konca 2114, 21:13. v Kranju proslavil° dan konjskega uno j« o)zuč>u.iiuiu puuuu p v uicotU) rv.i , . - - _ - mujv ttct j kjulj o v. v / iv luuftuv, ti. ivaoicuDC Vd VAUiCJA.” se ga Je udeležilo 60 jezdecev, števil- strelce. Vsekakor so lepi rezultati, ki tra) 70, 3. Skapinova (EC2) 65. 4. Do-nn občinstvo ie 7. zAnimantem sledilo SO Jih dosegli pionirji — naši naimlaiši linšlmva (DOZ) 63. 5. Rarhičeva fFf'Z. 1 no občinstvo je z zanimanjem sledilo so jih.dosegli pionirji — naši najmlajši linškova (DOZ) 63, 5. Barbičeva (Ef’2) povorki, v kateri so bili na čelu je- strelci. Njihova borba za prvo mesto 59 krogov: pionirji ekipno: 1. II. dr'ov-zdeci v enotnih rdečih srajcah, za nji- )e. bila do konca ostra ter se do zad- na gimnazija 571 krogov. 2. Polje 538, mi pa večja skupina jezdecev v narod- niega m vedelo kdo bo prvi. 3. St. Vid 370 krogov: pionirii r, sa- ------- ,„Jr*a ,je med našo mladino mnogo ta- mezno: 1. Marolt (II. drž. simn '26 ientov se vidi iz tega, da so lansko- krogov. 2. Kastelic (II. drž simn 73. letni tekmovalci dobro streljali, vendar 3. Škerjanc (Polje) 113. 4. Vrbin Ul. ?P ).lk P.0^nc1 prekosili. Pionirji iz Po- drž. gimn.) 112. 5. Rak (Polje) 112 kro- Ijubljanske univerze, je bila se bo tudi na letošnjem kr zala prava kvantitetna udeležba ki bo (strojna) 5:05,0. Ptuj, 3. aprila. V ptujskem okraju se nih nošah, kakor lanska vzor vsem tovrstnim pri- II. skupina: L Praprotnik Stanislav nnmladanskih km- reditvam. Tako, pokazalo se je prav (VPS) 5:16,0, 2. Jamnik Boris (arhi- ^vPv sred0 30 ma?ca s0 učenci Obrt NOGOMET NA KRANJSKI nasprotno. Na zbirnem mestu je bilo tekt) 5:52,2, 3. Vasilef Josip 6:38,0, 4. 'šole v Ptuju nasltoptli^ prvi.Pod GIMNAZIJI . ----uiz. videti namesto lanskih 1200 udeležen- Guliš Slavko 7:15,0. vodstvom tov. prof. Joška Vega se je Kranj, 3. aprila. Na kranjski gimna- ^a m Vida so letos prvič tekmovali gov. cev komaj slabih 100 tekmovalcev. Kaj Pri študentkah je bila 1. Žele Milena zt,ralo na startu 68 fizkulturnikov ziji se je pričel nogometni turnir za je temu vzrok. V prvi vrsti pomanj- (med.) 2:52,0, 2. cbemk Rozalija obrtne šole, kar pomeni 70% udeležbo prvenstvo gimnazije. Udeležuje se ga kljivost sistema treningov, slaba pred- (med.) 2:55,0, 3. Habik Metka (VPS) vseb učencev. Na 1200 m dolgi progi 6 razredov. Z malimi izjemami so moje zmagal Lovrec v času 5.04, drugi je štva sestavljena iz začetnikov. Doslej Lečen 5.55, tretji Bombek 6.07. Pomla- so bile odigrane štiri tekme z nasled- danski krosi so bili izvedeni tudi že njimi rezultati: 7.a:8, 1:1. 7.a :5.a 6:0, v drugih krajih ptujskega okraja, ven- 6. :5.a 1:0, 7.a :5.b 2:1. Tekme sodijo dar pa se je doslej od 5500 prijavijo- dijaki sami. Gramatčikov. Mednarodne športne vesti V Brežicah vzgajajo nove košarkaše TENIS Drobeiy zopet trenira Češkoslovaški teniški igrana Tt. 1 NOGOMET Evropska prvenstva — 3- kolo: Slavia : Zilina 4:0. Viktoria Plzen : Hladno 4:3. Bratislava «srsr “S.KKruTZsr rSL' ' iT»@ie*!!saaKk.»s --D„sk.a.-m= prečna. Naj ve č i o u*c?ei e ž30 na krosS ie igrišču' kj" « je hkrati igrala nogo- šteno spravili. Koliko mi je to uspelo, dala Ekonomska fakulteta, ki je bila metna prvenstvena tekma. Moštveno boš pa sam videl — je zaključil skrom- se odrine udeležena s 35% udeležba Poleg štu- prvenstvo si je osvojil Zagreb, druga ni Tine. rence^udi1 nekaj Atletov SD^Enotnosu" Mladost, tretji Železničar, Karlovac, — Pod košem — zbor! Ponovili bo- vii, .............____________ med katerimi je' zmagal na 1500 m pro- četrta Fizkulturna šola Zagreb, peti mo met na koš. Pazite! Prvi korak je Prvo tekmo sodita 171etni Kosta Bobi, neodločeno"^ tudi v nodairsku.' gi Bednafik. Sioboda, Karlovac, šesti Goran, Delni- nizek, drugi visok, močan odriv, pazite tisti, ki igra tako dobro hokej, poma- ce, 7. Gimnastično društvo Cakovac, na kolena, kolena naj bodo kot peresa gal mu bo pa Tine. Torej tudi pravna Temu pa vedno sedi. Poglej kako naju pa Qie Švica premagala Avstrijo moške pa Bonte (Niz.) z 2:46.1. razlaga eden izmed tova- z y tekmovanju za nogometni pokal V Oslu je v troboju mladinskih re- rišev. Škotske ie Rangers v polfinalu pre- prezentanc zmagala Švedska s 113 toč- Zapisniki, - vse je pripravljeno. - ^^oinnal^cVde jnDundee Urato ^ami pred Dansko s 110 in Norve' ško 45. mrap 4 osmi Diromo, Zagreb. Prvenstvo poe- pri kočiji — jim razlaga in kaže pre- stran igre že funkcionira. flZKUlTURNI TEDNIK dincev je osvojil na 4000 m Djurič davatelj. — Prejšnjo soboto si ne bi mislil da (Zagreb), na 7500 m pa Pribič (Mia- Profesor Vodenič je z veseljem opa- bomo igrali danes košarko in da bo dost). zoval svoje dijake in kot navdušen Bobi sodnik — je veselo vzkliknil Cu- risk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« 1 Ljubljani — Odgovorni urednik Mitja Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tabor — Telefon 54.19, ob nede« Ijab popoldne 55-22 do 26. Čekovni račun uprave št 6-90603-6