SOSESKE ZIDANICE V VZHODNI BELI KRAJINI
Jože Dular
O soseskih zidanicah, ki jih v Beli krajini imenujejo tudi cerkvene
ali vasne zidanice oziroma hise, je že leta 1912 pisal Janko Lokar v svoji
raizpravi o Belokracajski hiši/ Leta 1940 jih je Sergij Vilfan omenil v
svojem Očrtu slovenskega pravnega narodopisja/ kasneje pa še v članku
Naše lesene listine,' kjer je izrazil željo, da bi bilo treba te zidanice in
njihovio funlccijo tako z etnografskega kot narodopisno pravnega stališča
natančneje raziskati. Tega dela pa se je že leta 1938 lotil Josip Zontar,
ki je v želji, da zbere čimveč slovenskih pravnih starin, razposlal nekaj
sto vprašalnih pol, na katerih je prejel tudi nekaij podatkov o soseskih
(cerkvenih) hisili v Beli krajini.* Ti podatki, včasih precej skopi, so se
nanašali na nekatere kraje adlešičke, dragatuške, podzemeljske in metli-
ške župnije, medtem ko iz ostalih devetih (Žontar govori samo o štirih)
belokranjskih župnij ni prejel podatkov.
Mnoge od belokranjskih soseskih zidanic, ki so v glavnem obstajale
pri podružnih cerkvah, pa so s svojim delom že v prejšnjem stoletju
prenehale, zlasti ko je v letih 1880—1890 trtna uš uničila skoraj vse
belokranjske vinograde. Tako poroča adlešički župnik Ivan Sašelj, da so
od starih soseskih hisov, ki so bili v njegovi fari, prenehali obstajati v
Tribučah leta 1887, v Dolenjcih 1889, v Bednju 1890, medtem je his v
Adlešičih delal oziroma izposojal vino do leta 1892."
V splošnem je v Beli krajini mnogo soseskih zidanic in hisov prene-
halo delati med leti 1880—1890 (npr. v okolici Dragatuša in Gribelj) in
tudi Janko Lokar piše leta 1912 v že omenjeni razpravi, da so belokranj-
ske cerkvene zidanice v njegovem času v glavnem že izginile. To bo tudi
držalo skoraj za vso Belo krajino, razen za njen vzhodni del, kjer so se te
zidanice pod nazivom cerkvena, soseska ali vasna zidanica oziroma kev-
der obdržale vse do zadnje vojne in delajo marsikje, sicer v nekoliko
spremenjenih pogojih, še dandanes.
1 Janko Lokar, Belokranjska hiša, Carniola III, 1912, str. 18—19.
^ Sergij Vilfan, Očrt slovenskega pravnega narodapiisja, Narodopisje
Slovencev 1, Ljubljana 1944, str. 245—246.
ä Sergij Vilfan, Naše lesene listine, Slovencev koledar 1945, str. 108.
* Josip Žontar, Soseskini (cerkveni) »hisi« v Beli krajini, Slovenski
etnograf X, 1957, str. 77—?9.
' Josip Žontar, glej opombo št. 4.
55
Jože Dular
Vzrok, da so nekatere zidanice oziroma hisi prenehali z izposojanjem
vina, je bila včasih tudi toča, ki je na primer maja 1892 uničila vse vino-
grade v okolici Adlešič in zato ljudje jeseni niso mogli vrniti izposoje-
nega vina. Tako je adlešioki his ostal brez pijače in je prenehal delati.
Ponekod je soseske zidanice uničil požar (na Krasincu leta 1890) ali pa
so jih zatrle previsoke obresti za izposojeno vino, ki so tistemu, ki si je
čez leto veliko izposojal, pobrale včasih jeseni ves pridelek. To pa je pri
nekaterih ljudeh zbudilo odpor in so sosesko zidanico opustili (npr. v
Dragomlji vasi pri Metliki leta 1907).
Kdaj so v Beli krajini nastale soseske zidanice, ki imajo svoje para-
lele verjetno tudi na Notranjskem in na Krasu, se iz dosedanjih virov ne
da ugotoviti. Žontar jih postavlja v 17. stoletje, hkrati pa pripominja, da
so obstajale le pri podružnih cerkvah. To pač drži, kajti če jih zasledimo
tudi pri farnih cerkvah (npr. v Adlešičih, na Radovici in na Suhorju)
moramo vedeti, da so bile te cerkve nekoč podružnice belokranjskih
prafar in so se šele kasneje iz njih izločile kot samostojne fare (adlešička
leta 1789 iz podzemeljske, radoviška 1854 iz metliške, in suhorska 1855
prav tako iz metliške). Vsi ti kraji so torej imeli svoje cerkvene zidanice
oziroma hise že pred ustanovitvijo fare.
Cerkvene zidanice — zanje je značilno, da so zidane iz kamenja,
medtem ko so hisi leseni — pravzaprav niso bile last cerkve, kot piše
Lokar, temveč vaške skupnosti, sosesike, ki je tudi posamezne stavbe
upravljala. V njih so hranili nabrano vino in žito, oboje pa so posojali
vaščanom in ob vrnitvi dolga pobirali v naravi vinske in žitne obresti.
Poslovanje v zidanici sta vodila dva moža, cerkvenaša, kot ju imenuje
Lokar. O tem piše: »Godi se jim pri tem poslu (to je oskrbovanju) na-
vadno zelo dobro, ker ne dajejo večinoma nobenih računov in pijejo
cerkveno vino, kakor bi bilo njihovo. Cerkvena zidanica ni skoro
nikdar brez vina. Komur ga zmanjka — na spomlad ga zmanjka večini
belokranjskih vinogradnikov, — si ga gre izposojevat v cerkveno zida-
nico'. Posojajo ga na »rovaš« ... Pri tem zelo odirajo. Posojajo na 50 %.
Ako si izposodiš en »ferkelj« ali en baril, moraš vrniti poldrag »ferkelj«,
poldrug baril. Seveda gledajo tudi dolžniki, da vračajo s »primerno
robo«. V denarju plačujejo dolg redkokdaj, dasi vino tudi prodajajo v
cerkvenih zidanicah, npr. za praznike.«"
Kot rečeno so se soseske zidanice najdlje obdržale v vzhodni Beli
krajini. Pričujoči zapis o teh zidanicah se žal ne more opirati na tak
starejši arhivski material — sicer pa so spočetka v zidanicah uporab-
ljali le lesene rovaše — saj je ohranjenih samo nekaj zapiskov, od ka-
terih sega najstarejši komaj v leto 19^7.^ Tako so prišli v poštev v glav-
nem le ustni viri, ki pa bodo za tistega, ki se bo kdaj ukvarjal s toi stranjo
pravnega narodopisja in gospodarske zgodovine, vsaj do neke mere
morda zanimivi in porabni.
° Janko Lokar, glej opombo št. 1.   ¦
' Božakovo, Cerkveni računi (za leta 1907—1959); Računska knjiga za so-
sesko Lokvica (za leta 1918—1929).
36
Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini
Napis na soaeskem keldru (na ometu) na Radooici. Risba Mladena Brancelj.
Napis na soseskem keldru (na ometu) d Bojan ji oasi iz leta 1871.
Risba Mladena Brancelj ^
Jože Dular
Soseske zidanice v okolici Metlike. V vzhodni Beli
krajini, to je v okolici Metlike, lahko ugotovimo 17 sosesikih zidanic, od
katerih je bila mestu najbližja komaj poldrug kilometer oddaljena so-
seska zidanica v Rosalnicah, najbolj oddaljena (9 km od Metlike) pa zi-
danica na Krašnjem vrhu nad Radovico. V tem krogu so imele soseske
zidanice še naslednje vasi: Bereča vas, Bojanja vas, Boldraž, Božakovo,
Bušinja vas, Dragomlja vas, Drašiči, Dobravice, Grabrovec, Krivoški
vrh. Lokvica, Radovica, Slamna vas, Suhor in Vidošiči. Pri tem je za-
nimivo, da sta v dveh vaseh farni cerkvi (Radovica in Suhor), druge vasi
imajo podružnice, tri vasi (Bereča vas, Boldraž in Dragomlja vas) pa
nimajo cerkve in so bile tu soseske zidanice osnovane šele v preteklem
stoletju pod vplivom sosednjih vasi.
Navadno so soseske zajemale eno samo vas, nekatere pa tudi več
sosednjih vasi ali zaselkov. Tako sta bila v sosesko Božakovo vključena
tudi Zelebej in Rakovec, soseska Drašiči je zajela še Krmačino, soseska
Vidošiči pa Železnike. Soseska Krivoški vrh je obsegala Crešnjevec,
Cerovec in Hrib, soseska Dobravice pa poleg Gornjih in^olnjih Dobra-
vie še Giršiče in Krivoglavice. Tudi soseski Lokvica in Rosalnice sta
vključevali nekaj sosednjih vasi, pr-va Dolenjo Lokvico in Trnovec,
druga pa Curile, Radoviče in Svržake.'
Člani soseskih zidanic. Število članov oziroma gospodar-
stev, ki jih je vključevala posamezna soseska, je bilo zelo različno, ne
glede nato, da se je število v posameznih soseskah spreminjalo, ker so se
nekatera posestva združila ali propadla. Ljudje so namreč ponekod po-
mrli ali pa so zemljo prodali in se izselili v Ameriko ali kam drugam.
1 ako se je na primer soseska Grabrovec od nekdanjih 73 hiš skrčila na
45 his. Bolj zanimivo pa je, da so nekatere soseske vključevale vse va-
ščane, druge samo tiste, ki so imeli vinograde, tretja pa le kmete, medtem
ko so se bajtarjev- in dninarjev branili.
Prikupni na k soseski. Ce si je tujec kupil v vasi posestvo
ali se je tja priženil, je moral plačati prikupnino, ki so jo običajno po-
birali v vinu, pa tudi v denarju. Prikupnina je bila v posameznih so-
seskah različna; znašala je pol vedra ali vedro vina, v novejših časih
15 do 30 litrov vina. Na Grabrovcu je na primer tak prišlek plačal
lodrico (= pol vedra) vina in 5 goldinarjev. Prikupnina na Božakovem je
^ Glavne, spodaj porabljene ustne vire za soseske ziidanice v okolici Metlike
so dali: Martin Videtič, Bereča vas 33; Jože Gršič, Bojanja vas 11; Anton Škof,
Boldraž 5; Jože Kozjan, Božakovo 12; Ivan Žlogar, Bušinja vas 11; Jože Tajč-
man, Bušinja vas 30; Anton Žugelj, Dobravice 14; Martin Stariha, Dragomlja
vas 8; Ivan Kostelec, Drašiči 5; Anton Crnugelj, Grabrovec 36; Matija Skala,
Krivoški vrh 3; Anton Muc, Gor. Lokvica 10; Franc Kraševec, Gor. Lokvica 14;
Janez Bajuk, Radovica 70; Anton Tajčman, Curili; Anton Pezdirc, Slamna vas 3;
Anton Željko, Gor. Suhor; Jože Plesec, Železniki 3. Glej še Drago Von čin a
(zbral). Domoznanska snov Bele krajine, Črnomelj 1941, str. 31, podatki v so-
seski v Drašičih (ciklostirano).
58
Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini
leta 1907 znašala 10 kron, 1909 20 kron, 1937 pa 1000 dinarjev. Spet dru-
gače je bilo na Lokvici, kjer so, kot je razvidno iz računske knjige,
leta 1922 zahtevali za prikup k soseski 50 kron (jugoslovanske veljave),
leta 1925 pa 100 dinarjev. Višino prikupnine so navadno določili pri-
kupljenci, to je tisti, ki so se v prejšnjih letih sami prikupili v sosesko.
Splošno pravilo pa je bilo, da so revnemu prikupnino znižali.
Nasprotno pa so navadno tistemu, ki se je bil priženil v vas, a se
je branil pristopiti v sosesko, kasneje prikupnino zvišali. Na Dobravicah
bi prikupljenec prvo leto plačal 5 goldinarjev, naslednje leto pa je moral
odšteti 6 goldinarjev. Ce pa se je le branil plačati prikupnino, ga je so-
seska izločila iz svoje srede in mu vaščani niti v nesreči niso pomagali."
Ce je domači sin po očetovi smrti prevzel posestvo, ni plačal nič pri-
kupnine, ker je bil >domorodec«. Izjema je bila na Dobravicah, kjer je
vsak vaščan — član soseske, ki se je ženil, moral soseski plačati 5 goldi-
narjev. Prav tako so morali odriniti prikupnino ženini v soseskah Drašiči
in Vidošiči. Vendar je bila tu prikupnina za domorodce nižja kot za
tujce. Dekleta, ki so se od drugod primožila v sosesko, niso plačala
prikupnine.
Prav poseben vaški statut pa je imela soseska Radovica, ki je ob
svoji ustanovitvi štela 54 hiš. Kasneje je število gospodarstev naraslo
(leta 1937 je bilo na Radovici 79 hiš), vendar so bili člani soseske samo
gospodarji prvotnih 54 hiš. Ti so upravljali s soseskim keldrom in tudi
imeli pravico do brezplačne paše na vaških gmajnah in pašincih. Ce so
hoteli tam pasti drugi vaščani, so morali soseski plačati letni prispevek
v denarju, ki je med obema vojnama znašal okoli 50 dinarjev. Zato se je
tudi v vasi govorilo o hišah, ki so imele pravico do štiriinpetdesetinke.
V dolgih desetletjih pa se je nekaj hiš s to staro vaško pravico združilo,
tako da so nekatere hiše imele pravico do dveh štiriinpetdesetink.
Člani te soseske tudi iniso poznali prikupnine. Ce se je kdo, čeprav
tujec, priženil k hiši, ki je imela pravico do štiriinpetdesetinke, si je z
ženitvijo pridobil vse pravice, ki so jih imeli drugi člani te soseske.
Soseska zemlja. Iz gornjega je razvidno, da soseske niso imele
v svoji lasti samo vaške zidanice, marveč tudi tu in tam posamezne kose
zemlje, ki so jih člani soseske skupno uživali oziroma koristili. Te par-
cele dostikrat niso bile velike in so jih sestavljali slabi pašinci, grive,
gmajne, svet okoli zidanice ali cerkve in vaški kali. Nekatere soseske so
imele tudi skupno lozo, trtje ali njivo, od česar pa so imele že nekoliko
več dobička. Tako je na primer soseska Dragomlja vas leta 1922 nekemu
trgovcu prodala za 25.000 dinarjev (100.000 kron) hrastine in denar po-
rabila za nabavo gasilne brizgalne. Sicer pa so les prodajali na javni
dražbi in prav tako košnjo na soseskem senokošu. Tudi druge soseske
' Tako so na primer v Bušinji vasi zagrozili takemu, ki ni hotel pristopiti
v sosesko: »Ce si ti bo vol stri nogo, ti ne bomo nič pomagali, in če boš gorel,
ti ne bomo gasili!«
39
Jože Dular
(Bereča vas, Slamna vas) so posekan les prodale na dražbi in enako tudi
blato iz vaških kalov, ki so ga rabili za gnojenje njiv in trtij. Tudi Lok-
vičani, ki so na svoji soseski oziroma cerkveni njivi sadili koruzo in kas-
neje deteljo, so oboje prodali na dražbi, in sicer kar na rastilu.
Soseske zidanice. Glavna nepremičnina soseske je bil seveda
his oziroma zidanica. Prvotni cerkveni oziroma sosedski hisi ali hrami
so kmalu izginili. Danes stoji nekdanji cerkveni his le še v Vidošičih; je
pa nekoliko predelan in služi novemu lastniku za senik in drvarnico.
Na Dobravicah je cerkveni his pogorel leta 1943, leto kasneje pa je raz-
padel zapuščen soseski hram na Krivoškem vrhu. Na Boldražu pa sta-
rejši ljudje tudi še pomnijo »leseni sosedski hišček«.
Lesene stavbe so izpodrinile zidane in te so se imenovale cerkvena,
sosedska, vasna zidanica ali hiša, ponekod tudi sosedski kelder ali
keuder. Ohranjena sta dva napisa na ometu: »Soseskin Kelder Rado-
vica 1861« in »Soseski keldr 1873«^" iz Bojanje vasi. Na božakovski cer-
kveni hiši ali sosedski kleti je nad vhodom v kamnito preklado vsekan
napis »Občinsko zberališče 1852«.
Soseske zidanice so bile vse do zadnjega časa pokrite s slamo. Ne-
katere stavbe so prav preproste in imajo samo klet in podstrešje, drugod
pa je zraven prizidana soba za vaške sestanke ali shramba za orodje.
Nekatere zidanice imajo v nadstropju vežo in sobo (Tri fare. Bojanja
vas, Bereča vas) ali pa je gornji del celo spremenjen v stanovanje (Dra-
šiči, Božakovo).
Posodje v zidanici. Posod je v teh zidanicah je bilo skoraj
povsod enako. Še v začeteku našega stoletja so bili za te kleti značilni
dolgi sodi, vozévnice, na gosto obite z brezovimi obroči. Te obroče so
doma izdelovali Kočevarji in jih potem prodajali na sejmu v Metliki.
Manjše sode so imenovali lajte oziroma lajtičke. Ce soseska sama ni
imela dovolj sodov, so si jih pri velikem vinskem prometu izposodili
tudi pri vaščanih. Promet pa je bil včasih kar precejšen, saj je bilo v
nekaterih zidanicah jeseni po 50, 60 pa tudi do 100 hektov vina.
Manjše posode so bili polóvnjaki, ki so držali po 5 do 8 veder, lo-
drice (10 do 20 firklov), présike, to so sodi, ki so imeli na vrhu dog
vratca, zaprte brente in barili. Odprte posode so bUe vedro (25 do 26 fir-
klov), polvédrnik (15 firklov) in kebli oziroma keblice. Vedro je imelo na
zunanji strani dva železna ročaja, na notranji strani pa je bila včasih
na steno pritrjena železna palica. Na njej so bili urezani zobje — za
vsak firkel en zob — in tako Je vedro služilo za mero pri izdajanju ali
vračanju vina. Zanimivi so bili polvedrniki, ki so imeli na gornjem
koncu »brke«, to je: dve nasproti si ležeči dogi sta imeli zarezan majhen
" Obakrat se I v besedi kelder izgovarja velarne (prav tako v besedi pol-
druga oziroma piildruga), kar je jezikovna posebnost nekaterih vasi v tem
skrajnem kotu slovenskega ozemlja.
40
Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini
jarek, čez katerega se je moralo pocediti vino v dokaz, da je mera pijače
zvrhana. Vse te posode so bile lesene in so z njimi jeseni pri dolžnikih
pobirali vino.
Posode, s katerimi so pijačo merili oziroma izposojali, so bile firkel
(mazama, bokal), polič in maseljc}^ Te votle mere so bile nekoč bakrene
in cinaste, v zadnjem času pa so že uporabljali pločevinaste litrske mere.
Te mere, ki so imele ročo in noseč, so držale po 5 litrov, 1 liter in pol
litra. Na gornjem robu je bil včasih prilotan košček svinca z uradnim
pečatom. Po prvi svetovni vojni so si ponekod (npr. v Drašičih) omislili
lončene firkle, vendar te posode pri pivcih niso bile priljubljene, ker niso
imele točne mere.^^
V zidanicah, kjer so poleg vina izposojali tudi žito (Bereča vas, Bu-
šinja vas, Dobravice, Dragomlja vas) so bile poleg vinskega orodja tudi
skrinje za žito oziroma predali ali feršlage (nem. Verschlag), kamor so
spravljali koruzo, pšenico ali proso. Merili pa so žito s kupljénikom
(mernikom) in firklom.^^
»Sekutorji (ce k mest ri). Vse to premoženje je moral nekdo
varovati in zanj skrbeti. Zato so člani soseske (vsako hišo je na glavnem
letnem sestanku zastopal en član) izmed sebe izvolili dva moža (včasih
tudi tri), ki sta upravljala s sikupnim premoženjem, izdajala in pobirala
vino oziroma žito, sklicevala ljudi na sestanke, na skupno delo itd. Ime-
novala sta se cegmeštra (Grabrovec), cekmeštra (Dragomlja vas, Sulior,
Dobravice. Krivoški vrh), čežmeštra (Bereča vas, Bušinja vas). Prav na
vzhodni meji Bele krajine so poznali šekutorja^* (Radovica, Krašnji vrh,
Vidošiči, Drašiči, Božakovo, Bojanja vas, Boldraž, Slamna vas, Rosal-
nice). Na Lokvici so uporabljali obe imeni: šekutor in čežmešter.
Po krajši ali daljši dobi opravljanja svoje službe sta se imenovala
starejši in mlajši, stari in mladi, prvi in drugi šekutor ali cekmešter.
Izbirali so ju z glasovanjem, to je, volili so ju »na glase«, in sicer za eno
leto. Le redkokje so ju volili za dve ali celo za tri leta. Ponavadi se nista
izmenjala oba šekutorja hkrati, temveč je moral eden ostati, da je vpeljal
v delo novo izvoljenega šekutorja.
Izjeme v tem ustaljenem poslovanju, ki je značilno skoraj za vso
Belo krajino (le da so drugod šekutorje imenovali ključarje, cerkvenaše,
cerkvenjake ipd.) so bile soseske Krivoški vrh, Božakovo in Rosalnice.
Te soseske so volile po tri može za dobo treh let. Na Krivoškem vrhu
Mere teh posod v spominu pripovedovalcev variirajo. Naj tu omenimo
točnejše, uradne mere: 1 polovnjak = 5 velikih veder = 10 malih veder =
282,25 1 ; 1 veliko vedro = 2 mali vedri = 40 bokalov (firklov) = 56,6 1 ; 1 bokal
= 2 poliča = 4 maseljci = 1,411; 1 maseljc 0,351.
Pločevinaste mere je v zadnjem času izdeloval metliški klepar Žiga Han-
zel, lončene pa gradaški lončar Franc Graf.
" Uradne mere za žito so bile: 1 mernik = 50,741, pol mernika = 15,37 I,
četrtnica = 7,69 1, bokal (firkel) = 1,92 1, polič (pol firkla) = 0,96 1.
Šekutor (eksekutor) = izvrševalec je na primer v Bušinji vasi, kjer so
poznali čežmeštra, pomenil davčnega izterjevalca, biriča.
41
Jože Dular
(cerkven hram je prenehal z delom že pred prvo svetovno vojno) so jih
imenovali starejši, srednji in mlajši cekmešter. Na Božakovem so na-
mesto nekdanjih šekutorjev vodili poslovanje v cerkveni hiši predsednik,
blagajnik in kletar, v Rosalnicah pa je kletarja že izpodrinil tajnik. Te
funkcije v obeh zadnjih soseskih zidanicah pa kažejo že na najmlajšo
obliko tega upravljanja, saj so vaščani za to novo poimenovanje nekda-
njih šekutorjev našli vzorec v odborih narodnih čitalnic in drugih so-
rodnih društvih.
ŠekutoTJi (cekmeštri) so ob izvolitvi dobili ključe soseske zidanice;
navadno sta bila dva ključa in je vsak šekutor imel po enega, tako da
drug brez drugega ni mogel odpreti zidanice. Ponekod je imel tudi
oba ključa starejši šekutor, zlasti če je to funkcijo opravljal že vrsto let
in so mu vaščani zaupali. Obenem je hranil tudi soseski denar, kolikor
ga niso nekatere soseske oddajale v Prvo dolenjsko hranilnico in poso-
jilnico v Metliki (ustanovljena leta 1874) ali v rajfajznovko na Suborju.
Šekutor ja sta posojala vino na poldrugo ali puldrugo (Radovica,
Bojanja vas, Slamna vas), na pudrgo (Bereča vas, Dragomlja vas, Suhor,
Krivoški vrh) ali na podrzijo (Drašiči, Vidošiči, Božakovo), to se pravi:
za vsak izposojeni firkel vina je moral dolžnik jeseni vrniti poldrugi
firkel pudrščine, to je mošta. Vse izposojeno vino sta šekutorja zarezala
na leseni rovaš.
Člani soseske so si izposojali vino zlasti ob košnji, žetvi in mlatvi,
pili pa so ga tudi v zidanici, zlasti ko so se ob nedeljskih popoldnevih
možaki zbirali na razgovor. Tudi takrat so ga pili »na rovaš«.
¦= Rovaši. O rovaših je bilo pri nas že nekajkrat pisano. V Istri in
na Primorskem so poznali glasoualni (pri županskih pravdah) in vo-
lilni rovaš (pri volitvah župana). V našem primeru pa pridejo v poštev
samo obračunski rovaši.^^
V belokranjskih soseskih zidanicah sta poznana dvodelni (razklan)
in enojni (nerazklan) rovaš. O prvem piše Lokar: »Posojajo na ,ro'vaš', to
se pravi: Cerkvenaši imajo v zidanici pripravljenih vedno nekoliko
palic. Ako pride kdo prvič po vino na posodo, razkolje cerkvenaš pali-
čico na dva dela. Polovico obdrži sam v zidanici, polovico da dolžniku
na dom. Na obe polovici naredi toliko zarez, kolikor ,ferkljev' si izposodi
kdoi. Na svojoi polovico zapiše ime dolžnikovo ali si ga zapomni s kakim
znamenjem. V zidanici ostale polovice zveze in jih obesi na steno. Če ima
kdo izposojeno vino in si hoče izposoditi iznova, mora prinesti s seboj
svojo polovico palice, da napravi cerkvenaš nove zareze. Kadar je dolg
O rovaših so pri nas v glavnem pisali: Janko Lokar, glej opombo
št. 1; Josip Zontar, Rovaši, Mladika 1940, str. 310—311; Jožef Grašič,
O rovaših in sramotilnih stebrih v Istri, Mladika 1940, str. 419—420; Leopold
S t a n e k , Še o rovaših. Mladika 1940, str. 353—354; Sergij Vilfan, JNaše
lesene listine, Slovencev koledar 1945, str. 106—110; Isti, Pravna zgodovina
Slovencev, 1961, str. 191, 212, 219, 245, 300.
42
Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini
poravnan, uničijo obe polovici palice, oziroma dasta cerkvenaša svojo
dolžniku.«^"
V vzhodni Beli krajini te vrste rovašev, ki so sestavljeni iz matice in
izkolka, ne poznajo. Pač pa so uporabljali enojne rovaše. To so bili
leskovi, pa tudi kostanjevi ali hrastovi, navadno poldrug pedeinj dolgi
Rovaši soseske Lokvica (vas Trnovec)
količki, ploščati, urezani na štiri ogle. Narezal jih je šekutor (Drašiči,
Slamna vas), v nekaterih soseskah pa si jih je naredil vsak član sam
(Lokvica), to pa zato, da je že od daleč spoznal svoj rovaš. Na gornjem
koncu je bila izsekana ali zvrtana luknja, skozi katero je šekutor vse
rovaše nabral na močan srobot, tudi vrvico ali žico, ter oba konca te
vezi pritrdil na leskov lok, locenj, da se mu rovaši niso razgubili, in jih
obesil na steno. Nad luknjo je vsak količek imel svoje znamenje, obi-
'".Glej opombo št. 1.
43
Jože Dular
Čajno hišno številko, izrezano v rimskih številkah, katere je bilo laže
izrezati kot arabske, ki pa so tudi zastopane na rovaših. Pri tem je
marsikateri gospodar rimske številke zamešal, vendar je seštevek vseh
znamenj dal pravo hišno številko (npr. IUI VX = 19, IVXX = 26). Ce
pa na rovaših ni bilo številk, so bili količki zgoraj različno prirezani ali
zaobljeni, da sta jih šekutor in lastnik hitroi Tazpoznala.
V Belokranjskem muzeju v Metliki so ohranjeni rovaši iz Dragomlje
vasi. Lokvice, Slamne vasi in Drašič. Rovaši iz prvih treh zidanic po
prvi svetovni vojni niso bili več v rabi, pač pa so jih uporabljali v
Drašičih vse do leta 1943, ko je med vojno poslovanje v zidanici pre-
nehalo. Drašički rovaši so iz leskovega lesa, dolgi 16 do 20 cm, široki
približno 1 cm. Na gornjem koncu imajo izžgane okrogle luknje, nad
njimi pa so z mokrim tintnim svinčnikom napisane arabske številke
posameznih hiš. Vsak deseti rovaš je nekoliko dvignjen in drugače pri-
rezan, da je šekutor laže in hitreje našel hišno številko.
Na splošno so terjali ti enojni rovaši večje zaupanje do šekutorjev
oziroma cekmeštrov kot dvojni rovaši. Dolžnik namreč ni imel v roki
nobenega dokaza, koliko vina si je bil izposodil ali izpil v zidanici. Moral
je zaupati šekutoTJu, da je ta zarezal dolg na pravi rovaš, da je zarezal
pravo količino in da ni morda kdaj drugič kak drug rovaš zamenjal z
njegovim in mu talko zarezal na rovaš pijačo, ki si je sploh ni bil izposo-
dil. Vendar kalkih večjih prepirov in nesporazumov zavoljo tega v so-
seskah ni bilo.
Posojanje vina. Vinski dolg so šekutorji zarezovali na rovaš
z britvo (nožem) ali pipcem.
Ce je kdo popil v drašički soseski zidanici polič vina, je šekutor
napravil na rob rovaša z britvo kratko zarezo čez celo širino rovaša, za
firkel pa še eno zarezo z nasprotne strani, da sta obe zarezi napravili
jarčiček. Za pet firklov je zarezal šekutor jarčiček postrani, za deset fir-
klov pa je prvi jarčiček prekrižal z drugim jarčičkom, tako da je na-
pravil Andrejev križ. Enako so zaznamovali vinski dolg tudi v Vido-
šičih.
Na Grabrovcu je cegmešter za maseljc zavrtal ali zapikal luknjo,
za pol firkla je napravil vodoravno zarezo do pol širine rovaša, za firkel
pa vodoravno zarezo (jarčiček) čez celo širino rovaša. V Dragomlji vasi
so dolg na rovaše pisali z rimskimi številkami (1 firkel = I, 5 firklov
= V, 10 firklov = X). Za 50 firklov je čežmešter rimsko deset prekrižal
še z vodoravno črto, da je nastala nekaka zvezda.
Posojanje žita. Tudi žitne dolgove so pisali na rovaše, V Dra-
gomlji vasi so baje na eno stran rovaša pisali dolg za vino, na diugo
za žito. Kje in kako so v drugih zidanicah zaznamovali dolg za žito, ni
ugotovljeno. Najbolj verjetno je, da so za žitni dolg uporabljali sicer
enake, toda druge rovaše, da se vinski in žitni dolg nista mešala med
sabo.
44
Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini
Z zbiranjem in posojanjem žita se niso ukvarjale vse zidanice. Danes
niso v nobeni zidanici več ohranjeni predali za žito, vendar je ugotov-
ljeno, da so žito posojali na Dobravicah, v Bereči vasi, Bušinji vasi, Bo-
janji vasi in Vidošičih. Mogoče so žito zbirali še kije drugje, pa se tega
ljudje danes ne spominjajo več. V Bušinji vasi so na primer nekako' do
leta 1880 v svojem kevdru posojali žito. Koruzo so izdajali o Jurjevem
(24. aprila), proso julija in avgusta, pšenico pa v jeseni, pač takrat, ko je
bil čas setve. Vaščani so si izposojali žito zlasti tedaj, če jim je letino
potolkla toča. Merili so s firkli in kupljeniki (merniki), vračali pa so vse
na pudrgo. Ko je po letu 1880 pričela trtna uš uničevati vinograde, so po
opuščenih trtijih sejali več žita. Tega je bilo kmalu dovolj in je tako po-
sojanje žita v soseskem kevdru počasi prenehalo. — Nasprotno pa so v
Vidošičih prav v tem času pričeli zbirati in posojati koruzo, ki so jo
ljudje posadili po uničenih vinogradih.
Tudi v drugih soseskih zidanicah je bilo podobno poslovanje. Ve-
čina teh žitnih posojilnic je prenehala že konec prejšnjega stoletja, zad-
nje pa so se obdržale še do prve svetovne vojne.^'
Posojanje denarja. Nekatere soseske so svojim članom po-
sojale tudi denar, vendar šele nekako od začetka našega stoletja, ko so
za to poslovanje uvedli knjige. Posojali so v nujnih primerih, predvsem
v nesrečah, v glavnem brez obresti. V Bojanji vasi so zahtevali 51%,
obresti, v Bušinji vasi pa so bile obresti zelo visoke (menda na pudrgo),
zato so to posojanje kmalu opustili. Tudi v Dragomlji vasi so posojali
denar, pri tem pa nekoč sklenili, da mora vsak član soseske imeti pri
vaški skupnosti vsaj 10 goldinarjev dolga, od katerega so seveda tekle
obresti. Ce si je na primer nekdo izposodil 30 goldinarjev, jih je ob letu
smel vrniti le 20, od ostalih 10 goldinarjev pa so tekle obresti, in sicer je
10 goldinarjev dalo letno 50 krajcarjev obresti. Po svoje originalni pa so
bili na Grabrovcu, kjer so obresti navadno znašale 12 %, to pa zato, da je
bilo laže računati. Za izposojenih 100 kron, je dolžnik plačal letno 12 kron
obresti, to je vsak mesec eno krono.
Vračanje vina. Vino so dolžniki vračali kmalu po trgatvi,
ko je mošt še vrel, šumel, in je bil torej še sladek, neučiščen. Takrat,
ko so bili vsi sodi polni, ga je kmet še najlaže utrpel. Vračali so torej
mošt,^'^ edino v Bojanji vasi in na Dobravicah niso pobirali mošta, tem-
več vino, in sicer šele po Martinjem, ko se je učistilo.
" Na Dobravicah so zbirali žito še do druge svetovne vojne, vendar ne
zato, da bi ga posojali. To je bila neke vrste žitna bera in je dal vsak po svoji
volji, kolikor je hotel. Nabrano žito so prodali, denar pa porabili predvsem za
popravilo cerkve.
*ä Ce ni bil mošt pobran do Martinjega, so se vaščani jezili in se branili
dati vino. Ta dan je bil namreč do polnoči v sodih še mošt, po polnoči pa že
vino! Zato tudi pravijo na Lokvici: »Na Martin je se mošt pokrade.«
45
Jože Dular
V starih časih so vračali črn in bel mošt, kakršnega je pač kdo imel.
Oboje so zmešali in so potem imeli v sodih lepo svetlo rdeče vino. Poz-
neje so pobirali samo bel mošt dobrih, žlahtnih trt. Vina samorodnic ni
smelo biti vmes. Izjema je bila soseska Dobravice, kjer so do zadnjega
pobirali belo in rdeče vino. Ta soseska pa leži že izven pravega vino-
rodnega območja.
Mošt sta pobirala šekutorja; eden od njiju si je obesil čez ramo rovaš
ali pa nosil knjigo dolžnikov, če rovašev niso več uporabljali. Za nosače
sta poiskala nekaj domačih fantov — v Bojanji vasi so se vrstili pO' hišnih
številkah — ki so nosili na ramah lodrice, barile ali zaprte brente. Tako
so pobirali mošt le po' najbližji okolici. Ce so kmetje imeli trt ja v so-
sednjih goricah, so zapregli vozove in naložili nanje lajte in présike.^"
Ko so prišli do zidanice, je šekutor poiskal dolžnikov rovaš in pre-
sici dolg, to je število zarez na rovašu. Ko je bil mošt vrnjen, je vzel nož
in dolg izrezal. Da je bil dolg izbrisan, je skr|)el tudi dolžnik, ki je ne-
redko opomnil šekutorja: »Pazi, da mi čisto izrežeš rovaš!«
Ce je bila zavoljo pozebe ali toče slaba letina, ljudem mošta tisto
jesen ni bilo treba vračati. Dolg so vrnili naslednje leto, in sicer samo iz-
posojeno količino in pudrščino za eno leto. Sicer pa je bilo običajno, da
so tistemu, ki ni vrnil izposojenega vina in pudrščine, od obojega za-
računali novo pudrščino. Za izposojenih 20 firklov vina bi moral na
primer dolžnik prvo leto vrniti 30 firklov, naslednje leto pa je dolg na-
rasel že na 45 firklov (20-f 10 = 30 + 15 = 45 firklov). To naraščanje
pudrščine je ljudi prisililo, da so vinski dolg redno vračali. Vendar se je
včasih zgodilo, da sta šekutorja kmetu, ki je bil veliko dolžan, odnesla
skoraj ves pridelek.^
Kdor si ni vse leto izposodil nič vina, temu v nekaterih soseskah ni
bilo jeseni treba dajati nič vina. Vendar to ni veljalo povsod. V Dragom-
lji vasi si je moral vsak član obvezno izposoditi ali pa v kleti izpiti dolo-
čeno mero vina in zapitek vrniti s 50 obrestmi. Na Boldražu je moral
tudi tisti, ki si ni nič izposodil, jeseni plačati članarino v vinu, to se
pravi, v zidanico je moral prispevati 5 firklov vina. Na Božakovem in v
Vidošičih je ta članarina znašala 10 firklov. V Drašičih so imeli določeno
še natančneje. Članarino 5 firklov je moral plačati tudi tisti, ki si je
izposodil manj kot 10 firklov. Tako je na primer za izposojenih 6 firklov
vina moral jeseni vrniti 6 firklov izposojnine, 3 firkle obresti in še
" Na Božakovem so navadno že prvo nedeljo po prešanju šli vsi trije
šekutorji po mošt na Rakovec in v Repico. Naslednjo nedeljo so pobirali na
Želebeju, čez teden ob večerih pa po Božakovem. Na Rakovec, v Repico in na
Želcbej so hodili z vozom, na katerega so dali dva, tri sode in tako pripeljali
domov tudi do tisoč litrov mošta. Božakovci sami so prinašali svoj vinski dolg
v klet kar v keblih.
Na Radovici je na primer neka vdova morala jeseni vrniti kar 800 litrov
mošta. Pri tem je šekutorjema in pomagačema pripravila arnike (slanike), da
so vrnjeni dolg in poldrugo pošteno zalili.
46
Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini
5 firklov članarine. Ce pa si je vaščan izposodil 10 ali več firklov vina,
je bil članarine oproščen.
Sosesko vino so v glavnem izdajali na pudrgo, včasih pa so ga
prodajali tudi nečlanom, vinskim trgovcem in krčmarjem, zlasti če so
denar potrebovali za popravilo cerkA^e, za vzdrževanje potov in podobno.
Nosači, ki so pomagali pobirati in nositi mošt, za svoje delo navadno
niso prejemali plačila. Pijače je bilo dovolj po hramih in zidanicah, pač
pa so navadno pri šekutorju dobili večerjo. Včasih sta šekutorja na stro-
ške soseske kupila nekaj kil mesa in so ga potem skupaj spekli in po-
jedli. Pred zadnjo vojno so ponekod nosačem tudi nekaj plačali.
Nasprotno pa šekutorji za to delo niso bili plačani, čeprav so s po-
biranjem izgubili precej časa in so dostikrat tudi s svojo vprego preva-
žali nabrani mošt.
Vračanje žita in denarja. Žito so vračali po žetvi, seveda
z obrestmi, ki jih je določila soseska. Splošno je veljalo, da so vračali
na pudrgo, vendar so ponekod te obresti tudi znižali.
Izposojeni denar so dolžniki vračali navadno teden dni pred glav-
nim sestankom soseske. Najkasneje pa je moral biti dolg vrnjen dva
dni pred sestankom, da sta šekutorja lahko v redu naredila obračun.
Sestanki soseske. Ce je bilo potrebno, so se člani posameznih
sosesk zbrali tudi večkrat na leto, zlasti če so morali skupaj odločati
o raznih večjih popravilih podružne cerkve ali zidanice, o večjih nujnih
nakupih itd. Sicer pa je bil točno določen samo glavni letni sestanek
soseske. Na ta dan so dali obračun, sprejemali nove člane, določali višino
prikupnine, hkrati pa volili mežnarja in šekutorja oziroma cekmeštra.
Samo na Grabrovcu so imeli točno določena dva letna sestanka: prvi je
bil na velikomočni ponedeljek, drugi pa na mairtinsko nedeljo.
Glavni letni sestanek soseske, ki so ga preprosto imenovali sosedska
ali račun (Bojanja vas, Boldraž, Božakovo, Lokvica, Radovica) je padel
navadno na nedeljo, pa tudi na god podružničnega patrona. Tako je bil
glavni sestanek na Suhorju na novo leto, na Krivoškem vrhu na tri
kralje (6. januarja), v Bušinji vasi na prvo adventno nedeljo (konec
novembra ali v začetku decembra), kasneje pa na novo leto ali tri kralje.
Kmalu po novem letu so se sestali tudi v Rosalnicah, medtem ko so se v
Slamni vasi in Bojanji vasi zbrali na Antonovo (17. januarja). Na Bol-
dražu so imeli glavni obračun na Nežino (21. januarja), na Dobravicah
na svečnico (2. februarja), v Vidošičih pa v nedeljo po sv. Poloni (9. fe-
bruarja). Na Božakovem in v Drašičih je bila »sosedska« na belo nedeljo
^' Včasih je moral kdo z vinom plačati tudi kazen, ki mu jo je naložila
soseska. V Bušinji vasi je bilo na primer na dan, ko so imeli v vasi žegnanje
(na Markovo, 25. aprila) strogo prepovedano delati, čeprav je bil ta dan delav-
nik. Zato so zelo pazili, če se je kdo pregrešil. Ko je neki kmet ta dan na njivi
iz pšenice pobral kamen (to je bilo že delo!), je moral za kazen soseski odriniti
vedro vina.
47
Jože Dular
(to je nedeljo po veliki noči), na Grabrovcu in na Radovici na martinsko
nedeljo (to je v nedeljo po sv. Martinu, 11. novembra), v Dragomlji vasi
in Bereči vasi na katarinsko nedeljo (nedelja po sv. Katarini, 25. no-
vembra), na Krašnjem vrhu pa na Miklavževo (6. decembra).
Na ta glavni sestanek je že nekaj dni prej vabil mežnar (na Radovici
zapovédnik), ki je pri vsaki hiši oznanil, da bo ta in ta dan sosedska ali
račun. Ce se takrat ni zbralo dovolj članov, kljub temu da jih je mežnar
klical skupaj z malim zvonom, je bil obračun premaknjen na naslednjo
nedeljo.
Tudi druge sestanke je po šekutorjevem naročilu skliceval mežnar.
Tako so se na primer Grabrovčani na prvem pomladanskem posvetu
na velikonočni ponedeljek pogovorili o pravicah in dolžnostih vaščanov,
sklenili so, da se ne sme pasti po ložah, da se ne sme hoditi ne voziti po
njivah. Dogovorili so se o popravilu vaških potov, o kidanju kalov in
drugih skupnih delih, o popravilih na soseski zidanici^^ in podružni
cerkvi, o vrstnem redu pri pogrebih in pri žegnanju (kdo bo krasil
cerkev, pri kom bo obedoval duhovnik itd.).^^
Skupna dela soseske. Tudi člani drugih sosesk so se se-
stajali, da se pogovore o podobnih stvareh, zlasti o večjih popravilih in
skupnih delih. Tako so se na Suhorju med drugim dogovordi, kdaj in
kje bodo skupaj četverili, to je, orali s štirimi voli. Njive so bile namreč
močno zgažene od živine, saj so jeseni vsa strnišča do kraja popasli.
Med taka skupna dela je sodilo tudi poletno čiščenje kalov, ki so
jih ponekod imenovali luže ali mlake. V nekaterih kalih (skoraj vsaka
vas jih je imela po dva ali tri) so zajemali vodo za pitje; v tistih z bolj
umazano vodo pa so prali in v njih napajali živino. Kale so čistili na-
vadno v največji suši, ko so se močno posušili ali pa čisto usahnili. Ta-
krat so včasih več dni, pa tudi po cel teden, vaščani — od vsake hiše
po eden — čistili kale.^^ Eni so vozili z živino, drugi pa so kopali in na-
kladali. Iz globljih kalov so morali iznašati blato s škafi.
22 Ce so na Grabrovcu na novo pokrivali streho zidanice, je morala vsalia
hiša dati 4 pšenične snope in 1 rženega, 4 prekljice in 12 trtic-bekovic za vezanje
slame. Če hiša ni imela pšeničnih snopov, je en član moral streči krovcem,
hkrati pa nabrati srobotovine za vezanje vetrnic na stranskih letvah, da veter
ni načenjal strehe.
2' Kdor se na Grabrovcu ni pokoraval odredbam soseske, so ga izključili.
Doletela ga je tudi kazen, in sicer ni smel na skupnem pašincu pasti živine,
niti je napajati v vaškem kalu. Da je bil prezir še večji, na veliko noč in na
telovo ni smel v procesijo z nobenim vaščanom-članom soseske, sicer bi bil tudi
ta v nevarnosti, da ga izključijo iz soseske.
Sploh pa so nerednežem in tistim, ki so se izogibali skupnega dela, čez
leto govorili, »da ga bodo na sosedsko priprli«. Na vaškem sestanku so dobro
pazili, kdaj je šel taik vaščan iz zidanice, pa so takrat naglo zaloputnili za
njim težka vrata, da so ga udarila po nogah.
V Bušinji vasi je zvečer klical mežnar od hiše do hiše: »Alo, jutri vsi
na tlako, bomo kidali mlake!«
48
Il
Soseske zidanice. Zgoraj: na Grabrovcu in na Radovici; v sredi: na Lokvici
in v Dragomlji vasi; spodaj: v Slamni vasi in na Božakovem
Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini
Nekatere soseske so to mastno blato, ki so ga imenovali tudi kalovino
(Boldraž, Lokvica), mlâkovino (Bušinja vas) ali grabnooino (Suhor),
prodajale na dražbi, in so ga potem kupci v kapah (pleten koš za pri-
bližno pol kubika) vozili kot gnojilo na njive in na obršja vinogradov.
Nadaljnja skupna skrb soseske je bilo popravilo potov. Vsaka so-
seska je imela v svoji zidanici potrebno orodje za popravilo vaških cest
in potov: krampe, svedre in bate, pa tudi smodnik za streljanje skal.
Pri potih je vsaka hiša imela svoje »tale«, to je navadno dva dela poti —
na Lokvici na primer dolga po kakih 40 metrov — od katerih je bil
navadno en kos poti lep, drugi pa kje v bregu, kjer so v^ozovi in voda
hitro razkopali cesto, in se je zato bilo treba bolj potruditi s popravilom.
Slično' so imeli urejeno tudi drugod.^''
Skupaj so vaščani tudi podirali drevje v soseskih ložah (Bereča vas,
Bušinja vas, Slamna vas), delali na soseski njivi ali v trtju (Lokvica. Bol-
draž, Radovica, Vidošiči itd.).
Velika skrb soseske so bili tudi pogrebi. Zanje je skrbel predvsem
mežnar, ki je zapisoval vrstni red hiš oziroma ljudi, ki so pomagali pri
pogrebih. Tako je bilo na Lokvici za pogreb odraslega potrebnih 18 ljudi
(štirje so skopali jamo pri Treh farah, osem je bilo nosačev, eden je nosil
križ, eden laterno, štirje pa so mrtvega zagrebli). Z Božakovega in iz
Vidošič je umrlega do Treh far nosilo 12 nosačev v treh izmenah, z
Grabrovca celo 16 v štirih izmenah. Ponekod je bilo tudi določeno, ko-
liko ljudi naj čuje pri mrtvem,^*^ koliko jih naj gre po krsto itd. V no-
vejšem času so si nekatere soseske omislile mrtvaške vozove in je tako
odpadla utrudljiva nošnja.
Dohodki in stroški soseske. Glavni dohodek je soseska
pač imela od prodaje vina, ki se je sčasoma nabralo v zidanici. Nekaj
dohodkov je bilo tudi s prodajo lesa in poljskih pridelkov (koruza,
krma), če je soseska pač imela lozo in njivo. Ponekod je nekaj vrgla tudi
paša in prodaja kalovine. Denar je soseska dobila še od prikupnine in
juilodarov v cerkvi ali kapelici. Če je bilo kaj denarja v hranilnici, je
tudi ta od časa do časa vrgel nekaj obresti.
Kadar pa so bili ti dohodki premajhni in je bil na vrsti kak večji iz-
datek (npr. popravilo cerkve, nabava zvona itd.), so člani soseske nare-
dili zlugo, to je: zložili so denai. Dobro so to imeli urejeno na Gra-
bovcu, kjer so ob taki zlugi razdelili vse vaščane v štiri premoženjske
razrede. Ce je na primer gospodar iz prvega razreda plačal 8 goldinarjev
V Vidošičih so ločih občinska in mejaška pota. Občinska pota so po-
pravljali »po taJih« (delih), mejaška (to je pota na njive, v trtja ali lozo) pa
vsi vaščani skupaj. Kdor svojega dela občinskega pota do določenega časa ni
popravil (npr. do križevega ali do binkošti), so dali ta del na dražbo in ga
popravili na njegov račun.
Ce je na Božakovem umrl moški, sta morala obvezno vso noč dva moža
»čuvati mrliča«, in sicer je moral biti eden od hiše, kjer so nazadnje imeli
mrtvega. Če je umrla ženska, so jo čuvale ženske.
4  Slovenski etnograf
Jože Dular
(100 %), je plačal tisti iz drugega 6 goldinarjev (75 %), iz tretjega 4 gol-
dinarje (50%), iz četrtega pa 2 goldinarja (25%).
Daljša je bila vrsta izdatkov, ki jih je imela posamezna soseska.
Sem gredo predvsem popravila soseske zidanice in posodja, podružne
cerkve oziroma kapelice in pokopališča. Za zemljišče so plačevali »šti-
vro« (davek), od zidanic pa včasih tudi »sekuranc« (zavarovalnino). Ve-
liko je bilo izdatkov s cerkvijo, saj obe ohranjeni soseski knjigi naštevata
dolgo vrsto izdatkov od desk, žebljev, opeke, apna in pločevine do sveč,
petroleja, olja za mazanje cerkvene ure, pranja in šivanja cerkvenega
perila, vrvi za zvon, popravil klečalnika, tabernaklja, laterne itd. — Iz
soseske kleti so ob žegnanju in večjih praznikih dobili brezplačno nekaj
vina tudi klenkači in cerkvene pevke.
Soseska je plačevala tudi zaobljubljene maše. Teh je bilo v Dra-
šičih 14, v Vidošičih 12, na Lokvici pa 9 (4 poljske, 4 gorske in 1 soseska).
Lokviške poljske in gorske maše (to je za polje in vinske gorice) so bile
navadno v kvatrnih tednih, soseska maša pa v oktobru, ko so duhovni
imeli »kolenturo«, to je, ko so pobirali bero. Sedem maš je letno- plače-
vala soseska Slamna vas, pet maš soseska Grabrovec; približno toliko,
včasih kaj več ali manj, pa tudi druge soseske.
Nadalje so nckatere soseske imele stroške tudi s krstami, ki so- jih
priskrbele za umrle člane (tudi za ženske in otroke). Tako je soseska
na Božakovem kupila deske-tružnice, iz katerih je potem vaški mizar
v soseski hiši — tu je bila v majhnem prostoru delavnica — zbil trugo
in jo prebarval. Delo je mizarju plačala soseska. Tudi v Vidošičih in
Slamni vasi so vaščani zastonj dobili deske za trugo, vendar so mizarja
morali plačati sami. Na Lokvici so brezplačno krsto odločili le vaškim
revežem in beračem.
Veliko stroškov so imele soseske z nabavo mrtvaških vozov, pod-
pirale pa so tudi društva (npr. gasilce, vaško godbo itd.). Po drugi
svetovni vojni se je dejavnost teh .sosesk še razširila: prispevali so za
napeljavo elektrike po vasi, za obnovo gasilskih in zadružniih domov,
za nakup gasilskega orodja, poljedelskih strojev itd.
Dolžnosti in plačilo mežnarja. Mežnarja so soseske
volüe sicer vsako leto, vendar so dostikrat dotedanjega mežnarja samo
potrdile, saj so nekateri cerkovniki opravljali svojo službo tudi več
desetletij skupaj. Po pravilu pa je moral mežnar na glavno sosesko
oziroma račun zmerom prinesti s seboj cerkveni ključ, da ga je izročil
svojemu nasledniku, če sam ni bil več izvoljen.
Dolžnosti mežnarja so bile predvsem zvonjenje, navijanje ure, či-
ščenje cerkve, pobiranje milodarov v cerkvi, pranje cerkvenega perila.
Ce si je bolnik zaželel duhovna, je moral ponj na faro, skrbel je za
vrstni red pri pogrebih, hkrati pa je bil vaški obveščevalec. Zlasti vsako-
dnevno zvonjenje mu je vzelo precej časa, saj je moral poleti zvoniti že
ob štirih zjutraj ali še prej (k dani), nato ob sedmih (sedmo uro), opoldne,
v mraku (zdravomarijo) in še pred spanjem (k Florijanu). Ob sobotah,
50
Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini
V nedeljo zjutraj in o praznikih je moral klenkati, in če je kdo umrl, je
zvonil z malim zvonom smrtno uro, nato pa še trikrat dnevno »po tri
štuke«. Z malim zvonom je tudi klical ljudi na delo.
Za vse to je mežnar od vsake hiše prejemal plačilo v žitu, ponekod
pa tudi v Dinu. Na splošno mu je vsaka hiša odrinila pol mernika koruze
(15 do 201), na Krivoškem vrhu celo mernik koruze in 5 litrov pšenice.
Na Grabrovcu in Lokvici je dobil pri vsaki hiši še tri oziroma štiri litre
mošta. To bero pa je pobiral mežnar sam; koruzo okoli treh kraljev (med
5. in 15. januarjem), mošt pa pred Martinjem. Ko je na veliko soboto
raznašal po hišah žegnani ogenj, je dobil od gospodinj po dve jajci ali
pa »žegnanski groš«.'^''
Tiste vasi, ki niso imele podružne cerkve (Bereča vas, Dragomlja
vas) niso volile mežnarja, pač pa so imele le skupnega »totengrobarja«,
ki je skrbel samo za izkop jame na pokopališču in za zvonjenje. Za to
dvoje pa je od vsake hiše dobil po 8 litrov koruze.
Cisto po svoje so to zadevo rešili na Radovici. Ker so tu imeU farno
cerkev, je bila soseska od cerkve ločena. Mežnarja in dva cerkvena klju-
čarja so volili vsi župljani na novo leto v farovžu. Radoviška soseska, to
je lastniki štirinpetdesetink, pa so na martinje izvolili doa šekutorja,
obenem pa je bila ta dan dražba za oasnega oskrbnika pa še za za-
pooédnika. Šekutorja sta odgovarjala samo za vino, za vse drugo pa
vasni oskrbnik. Ta je skrbel za snago pri vaškem studencu, za morebitno
popravilo črpalke, in ob suši je delil vodo na obroke. Skrbel je tudi za
kidanje kalov, za vaško kapelico in za »evangelij« (to je za oltar in ka-
pelico iz vejevja) pri telovski procesiji. — Delo zapovednika pa je bilo
obveščanje vaščanov in skrb za pogrebe.
Službo vasnega oskrbnika in službo zapovednika so izklicevali na
javni dražbi; dobil pa jo je tisti, ki je bil pripravljen to delo opravljati
za najnižjo plačo. Oba so volili in plačevali vsi vaščani, zato delo teh
dveh šekutorjev.
Dolžnosti šekutorja (cekmeštra). Po izvolitvi oziroma
potrditvi mežnarja na glavnem sestanku soseske so volili še dva ali tri
šekutorje oziroma cekmeštre. Oba dotedanja šekutorja sta morala pri-
nesti na sestanek ključe od zidanice pa tudi obračunsko knjigo in denar.
Pri volitvah so pazili, da je bil tisti, ki so ga predlagali za novega šeku-
torja, trden gospodar, pošten, pameten; zadnje čase pa je moral znati
vsaj malo pisati in računati, da je lahko zapisoval dolg v denarju. Bili
so šekutorji, ki so svojo službo opravljali nepretrgoma dolga leta, pa tudi
talki, ki so se menjavali v^sako leto. Dostikrat so koga prosili, naj še obdrži
šekutorstvo, čeprav mu je ta posel, kot smo videli, jemal precej časa. Ce
pa so starega šekutorja le razrešili službe, je moral ponekod dati za
2' »Žegnanski groš« (= 5 krajcarjev) so na Grabrovcu dah tudi duhovnu,
ki je na veliko soboto popoldne blagoslovil velikonočne jodi. Ker je podružna
cerkev kilometer daleč iz vasi, je bil žegen jedi v soseski zidanici.
4' 51
Jože Dular
pijačo. Tako je na Grabrovcu razrešen cegmešter dal za kebel vina
(12 litrov), »ker se je rešil zla«, novi cegmešter pa prav tako za kebel
vina, »ker si je zlo nakopal, obenem pa tudi čast«.
Glavno delo šekutorjev je bilo pač posojanje in pobiranje vina in
žita, sicer pa so nadzorovali delo mežnarjev, vodili skupna dela in sploh
skrbeli za red in napredek vasi.
Šekutorjem so bile ponekod za njihovo delo priznane tudi nekatere
ugodnosti ali olajšave. Talko si je v Bojanji vasi vsak od obeh šekutorjev
lahko izposodil 30 firklov (kasneje 50 litrov) vina, ne da bi jima bilo
treba plačati pudrščino. Čežmešter v Bereči vasi si je na enak način
lahko izposodil 50 firklov, na Radovici pa celo 100 firklov vina. Skrom-
nejši so bili na Boldražu, kjer so šekutorju dovolili, da je brezplačno
izpil 5 firklov (litrov) vina. Na Božakovem šekutorjem ni bilo treba dati
jeseni 10 litrov članarine in tudi podržije od izpitega vina niso plačali.
Drugod šekutorji niso bili oproščeni pudrščine, pač pa sta šekutorja,
kadar sta komu izposojala vino, lahko brezplačno izpila svoj polič
oziroma maseljc vina (Bušinja vas, Drašiči, Vidošiči). V soseskah, ki
so izposojale denar, so si šekutorji za svoje potrebe lahko brez obresti
izposodili soseski denar. Vendar so morali dolg vrniti do glavnega se-
stanka soseske, da so bili računi čisti.
Spričo izgubljenega časa, poti, dela in jeze, ki jo je včasih šekutor
imel s sosesko, so bile to razmeroma skromne ugodnosti. Šekutarstvo je
bilo torej v glavnem le častna služba.
Glavni sestanek soseske. Glavni sestanek soseske (sosed-
ska ali račun) je bil navadno na domu starejšega šekutorja, zlasti če je
bilo to pozimi in je bilo v soseski zidanici premrzlo. Ce je imela soseska
v zidanici sobo, je bil sestanek seveda tam, na Božakovem pa so se dolga
desetletja zbirali kar v šoli.
Na šekutorjevem domu so pred sestankom iz hiše odstranili postelje,
tla poribali, potem pa prinesli notri mize, klopi in stole. Kot je bilo že
povedano, se je sosedske udeležil iz vsake hiše po eden. Navadno gospo-
dar, če tega ni bilo, pa gospodinja, najstarejši sin ali kak drug zastopnik
hiše.
Na sestanku so najprej ugotovili, kdo še ni vrnil ali plačal pudrščine
in vrnil dolga. Pregledali so dohodke in izdatke, se pogovorili o tekočih
zadevah, potrdili morebitni sprejem novih članov, nato pa izvolili mež-
narja in za njim še dva ali tri šekutorje.
Po volitvah je bila vinska pokušnja. Običajno sta šekutorja na ra-
čun soseske prinesla iz kleti vina in so potem skupaj pili. Na Božakovem
je bilo določeno za člana pol firkla (litra) vina, ki ga je ta lahko- odnesel
tudi domov, če ga ni hotel popiti v zidanici. Na Boldražu in na Dobravi-
cah je zadnje čase dobil vsak član liter vina, na Radovici pa dva litra.
Prigrizek si je vsak prinesel od doma, če je že hotel kaj jesti. V Vidošičih
so navadno ta dan zapili vedro vina, ki ga je dal v sosesko novi prikup-
ljenec. (Od tega izpitega vina je moral prikupljenec jeseni odriniti še pol
.............................. 52,................................................................
Soseske zidanice v vzliodni Beli krajini
vedra podržije, tako da ga je prikupnina veljala pravzaprav poldrugo
vedro mošta). Ce tisto leto ni tilo nobenega prikupijenca, je sraiel vsak
član na račun soseske izpiti polič vina. Na Krivoškem vrliu je baje ta
dan vsak spil v hramu pijače, kolikor jo je hotel, dobil pa je še pol hleba
kruha. V Bereči vasi so navadno izpili po 4 keble (60 1) vina in tudi dru-
god ta dan s pijačo niso preveč siedili. Izjema je bila Bojanja vas, kjer
člani niso dobili vina zastonj, ampak ga je vsak pil na svoj rovaš.
V nekaterih vaseh (Dragomlja vas. Bereča vas) so na račun soseske
imeli tudi oasno Dečerjo ali pojedino. Od vsake hiše se je lahko večerje
udeležil en član; samo cekmešter, pri katerem so se zbrali, je imel pra-
vico, da je bila na večerji vsa njegova družina. Za vsakega člana je bil
v Dragomlji vasi določen funt (kasneje pol kile) govejega mesa. Skuhali
so juho z rezanci; vsak je dobil še četrt hleba kruha, piti pa, kolikor je
hotel. Posamezni gospodarji so si prinesli še v robec zavit kak priboljšek
(svinjsko meso, klobaso, želodec, smetanovo potico, prosto pogačo itd.).
Na Dobravicah so za člane soseske spekli hlebčke belega kruha, vendar
samo za tiste, ki so v sosesko prispevali pšenico.
Pri jedi so se člani pogovorili o vsejn, kar jih je veselilo, težilo ali
peklo in si izočitali napake in nepravilnosti, če je bilo potrebno. Ko jih je
razgrelo vino, je zavoljo očitkov in zmerjanja vxasih prišlo do prepira
in celo do tepeža.^*
Soseske zidanice danes. Od spredaj naštetih sedemnajstih
zidanicah, ki so delale v okolici Metlike, jih je pet zamrlo že pred prvo
svetovno vojno (Vidošiči, Krivoški vrh, Dobravice, Dragomlja vas in
Suhor). V Vidošičih je soseski hiis prenehal delati okoli 1890, ko je trtna
uš uničila vinograde. Ponovno »vinsko zlugo« so naredili leta 1924, ven-
dar je že tri leta kasneje poslovanje v hisu prenehalo. Druge zidanice so
se ohranile do zadnje svetovne vojne, ko so zaradi negotovosti in sovraž-
nih napadov skoraj vse prenehale delati. Tako so si člani soseske v
Bojanji vasi poleti 1942, malo preden so Italijani skoraj vso vas požgali,
razdelili sosesko vino in ga je vsak član prejel okoli 100 litrov. Drugod so
se zaloge vina v soseskih zidanicah močno zmanjšale in tudi usahnile,
saj so vaščani dali precej vina za partizansko vojsko.
Po zadnji vojni je vrsta teh zidanic svoje delo spet obnovila. Povsod
so uvedli za poslovanje knjige. Ker pa so se ljudje šekutorskega dela
včasih branili, so ponekod (Grabrovec, Boldraž) določili vrstni red še-
kutorjev kar po hišnih številkah. Vsako leto vodita vaško zidanico dva
gospodarja, ki ju naslednje leto zamenjata gospodarja naslednjih dveh
hišnih številk.
28 v poslednjem času se po »računu« dostikrat razvije prava veselica, na
katero prihaja zmerom več žena, deklet in fantov, zlasti tistih, ki so delali pri
popravilu vaških potov. V Bereči vasi so po drugi svetovni vojni »sosedsko«
prestavili s katarinske nedelje na zadnji dan starega leta in se tako po obračunu
m volitvah čežmeštrov v zidanici razvije pravo silvestrovanje, združeno s har-
moniko in plesom.
53
Jože Dular
Vaške zidanice in zemlja (kolikor je ni pripadlo cerkvenim po-
družnicam) je po vojni postala last splošnega ljudskega premoženja
oziroma vaške skupnosti. Ponekod so vaške zidanice prevzela v upravo
gasilska društva.
Skoraj povsod so po vojni vaščani morali narediti »vinsko zlugo«,
da so si spet osnovali vinski fond. Tudi dandanes povsod posojajo na
poldrugo. Včasih napravijo vaško veselico, da spravijo več vina v pro-
met.
Danes delajo soseske oziroma vaške (vasne) zidanice v Bereči vasi,
na Boldražu, v Bušinji vasi, Drašičih, na Grabrovcu, Lokvici, Radovici,
Slamni vasi in na Suhorju. Pred leti so jo na novo osnovali tudi v Kri-
ževski vasi.
Podružne cerkve so danes izločene iz te vaške skupnosti in se vzdr-
žujejo iz darov vernikov. Tudi kali so večinoma že zasuti, ker so mnoge
teh vasi v zadnjih letih dobile vodovod. Vendar kale ponekod še
čistijo. Pač pa soseske vzdržujejo vaška pota, in za denar, ki ga dobe
za iztrženo vino, kupujejo za potrebe vasi razne kmetijske stroje, tako
čistilnik za žito, sejalnik, mlin za sadje, kotel za žganjekuho, trugo za
šopanje prašičev, tehtnico itd. Na Lokvici so pred leti kupili nov po-
grebni voz, drugod so si nabavili mrtvaški oder. Precej denarja pa gre za
elektrifikacijo vasi, za vodovod, za gradnjo in popravila gasilskih domov
in za gasilsko opremo. V Drašičih podpirajo tudi domačo godbo.
Tako vidimo, da stare soseske zidanice, ki so že stoletja služile in
koristile vaškim skupnostim, tudi v novem času uspešno opravljajo svojo
nalogo. Ne le da so zaživele predvojne zidanice; oživljajo jih tudi tam,
kjer so že pred desetletji zamrle (Suhor) ali pa jih celo na novo. ustanav-
ljajo (Križevska vas).
Summary
WINE-CELLARS OWNED BY GROUPS OF NEIGHBOURS
FROM THE E ASTERN PART OF THE BELA KRA JINA REGION
The author discusses the so-called »zidanice^ (pl.; sg.: zidanica), small
simple huts built usually of stane and situated mithin vineyards mhich seroe
m.ainly as rvine-cellars. In the région of Bela Krajina, in the extreme southea-
stern part of Slovenia, this kind of mine-cellars that are omned by the commu-
nity of neighbours have been preserved domn to the présent days. They seroe
as a place mhere mine and grain can be borromed from. In ali probability go
these mine-cellars back to the XVIIth century ; originally they mere put up close
to the dépendent churches. The members of such neighbourhoods, mhich con-
sisted usually of ail farm omers in the village, selected among themseloes tmo
men, the so-called šekutorji or cekmeštri, mho took care of tke community
mine-cellar as meli as of ali the common property in the village (forest, field,
oineyards, meadoms, common, Karstic matering places for animais). In the
autumn, during the ointage-time, these tmo men collected the cider or the mine
which aftermards, during the year, they lent to the oillagers. The borromed
raine mas measured mith »firtels^, i. e., quarts mhich contained 1,41 liters. In
the autumn the borromers had to gioe back the cider or tlie mine plus 50 % of
54
Soseske zidanice t vzhodni Beli krajini
interests, that is, for eoery ten firkels of mine the borrower kad to return in the
autumn 15 firkels of drink. From tirne to tirne they sold the mine colected in
tke may here described and used tke money thus obtained for the repair of
the community mine-cellar, of the church or of the graveyard, for the recon-
struction of nillage roads, for the purchase of varions tools, argicultural ma-
chines, boards for making of coffins, for an eoentual purchase of a hearse,
etc. The neighbourhood had also had income from the mood sold out of
the forest by the mhole neighbourhood, from the selling of hay, from grazing
of cattle, etc. These economically closely knit neighbourhoods do in some vil-
lages exist even to-day, mith the only différence that the administration of
roine-cellars, the collection and the lending of mine are nom entrusted to the
members of tlie locai fire-brigade mho among themseloes select the tmo men
mho administer the common property in the village.
The author discusses these neighbourhood mine-cellars from the eastern
part of the Bela Krajina région, i. e., from the surroundings of the tomn of
Metlika, mhere he could find in a comparatively small territory 17 such stone-
built mine-cellars or mooden huts. Occasionally even scoerai villages can be
found combined into such a neighbouhood. Wlien a person comes from another
région and mishes to settle domn in such a community and become its member,
he is obliged first to pay an admission fee mhich is given either in mine or in
money. The author gives a detailed description of vessels used in these mine-
cellars, he speaks about the men called šekutorji or cekmeštri, about iheir
rights and duties, about modden bars on mhich these tmo men score the number
of the borromed firkels of mine; he speaks about the mays hom mine, grain, or
money mere borromed and returned. Furthermore, he describes the yearly
meeting of the neighbourhood, the community mork done by the mhole neigh-
bourhood (the mork in forests, in fields, the reconstruction of roads, etc.), he
speaks about the income and the expenditures of the neighbourhood, the duties
of the sexton and his payment, mhose mork, mostly the care of burials, came
also under the control of the neighbourhood. Finally he discusses the élection of
šekutorji and of the sexton, the village feast or the testing of mine on the day
of these élections. At the end he gives a survey of those mine-cellars mhich have
preserved the above enumerated functions down to the présent day.
55