Posamezna številka stane 20 vinarjev. Štev. 2, Radgona, dne 26. aprila 1919. Leto I. Glasilo Dbmejnih; Slovencev. Uredništvo in upravnistvo v Gornji Radgoni, Gornji Gris štev. 8. — Rokopisi se ne vračajo. izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred do konca leta 1919 8 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 K 50 vin. mam INSERATI: Ena štiristolpna petftvrsta 40 vin. Pri večkratni objavi primeren popust. :Saji@¥@jša poročila..- ' ■ Ssmd streljali ita vlak. Proste! m progi Radgona — Špiije zapri. Nemci so že opetovano obstreljevali vlak na progi Radgona - Špiije. ■ Dne 21. aprila &o streljali na ljutomerski osebni 'vlak, ki je vozil okoli pol j; 8. ure iz črniširi proti Špiiju. Vsled drznih nemških napadov se je vlada od- j., ločila, da se promet na progi Radgona—Špiije začasno ustavi. Razmere na L jugoslovansko—nemški meji postajajo vse težavnejše. Zahtevamo, da naša vlada odločno hi brezobzirno nastopi, sicer bo prepozno. v' Madžari prosijo Jugoslovane pomoli. Vse prebivalstvo Prekmurja, tudi Madžari in Židje prosijo, naj bi jih rešiti Jugoslovani boijševikov. Najnovejša poročila pravijo, da so boljše v iki odpeljali vso artiljerijo iz Prekmurja. italijanska pasi. , Kakor poroča ljubljanski dopisni urad, so Italijani te dni zopet raztrobili po brzojavi* in telefonu, s tiskftm in z ustnim obveščanjem, da so od njih zasedeni kraji definitivno pripadli Italiji. To delajo za to, da bi pri nas izzvali demonstracije in nemire in zasedli našo zemljo vse do Zidanega moštu. Seveda se jim ta manever ne bo posrečil. Naše ljudstvo se zaveda resnega položaja in bo porabilo svoje moči o pravem času. Glede zapadnih meja vemo danes z gotovostjo samo to, da nismo ničesar definitivno izgubili in seveda ničesar definitivno dohili. Na Veliko soboto so baje v\ Parizu zopet razpravljali o nas, toda doslej še ni nobenih poročil o izidu. Prekmurje. Boljševizem na Ogrskem je dospel do vrhunca. V več mestih so nastali zadnji čas nemiri. V Lendavi se je uprla bela garda, ki so jo boljševiki premagali in večino pobili. Radi prodiranja Romunuv zapušča rdeča garda slo-venško Prekmurje. S seboj vzame artiljerijo in skoraj vso municijo. Iz Sobote gre vlak za vlakom z vojaki proti severu. Kmetom rekvirirajo vozove in konje, da vozijo prtljago. Kdor se protiva, ga pretepejo ali ustrelijo. Madžari brez municije. 'u Poročajo, da so boljševiki vzeli vso municijo s seboj. Topovi so vsi pokvarjeni, topničarjev nimajo. Več topc/v je čisto brez moštva. Remci pripravljajo nov napad. Prebivalstvo v nevtralnem pasu oboroženo. Od prijatalja našega lista smo dobili sledeča zanisljiva poročila: V takozvanem nevtralnem pasu se pripravljajo Nemchna nov napad. Prebivalstvo v Apačah je oboroženo; v vsaki hiši se nahaja najmanj ena puška in do 60 zabojev. V Purkli sta pripravljeni dve strojni puški in dva avtomobila. Ponekod so razdelili med prebivalstvo tudi ročne granate. Zadnji čas je že, da se odpravi skrajno škodljiva zmešnjava v Radgoni, kjer takorekoc pod isto streho poslujejo oblasti dveh sovražnjh držav: Jugoslavije in Nemške Avstrije. „Murska Straža" se ¡ bo odslej «lostavij®!® naročnikom že’ ~ - -\ Osvobojeni jetnik, na delo! Na. delo vedrega čela in neustrašene duše! Še ima Nemec okove in ječo za tebe; še ga mika tvoja moč in vrednost tvoje svobode. Ne veruj mu nikdar in nikoli ! Vedi, obmejni Slovenec, da moraš ponavljati vsak dan in sč učiti eno: ceniti'svojo, narodno svobodo kot''vir gospodarskega blagostanja in pogoj lepše bodočnosti! , . Daš čas. Na zahodu je .ugasnil, požar svetovne vojne, a tem hujše je vzplamete1 na vzhodu ■ požar boljševizma,i ki se razširja z vedno večjo naglico in .grozi. zajeti celo Evropo. Narodi iščejo svojih pravic in prihajajo na obračun s svojimi dosedanjimi zatiralci. Mali človek vstaja. Do sedaj zatiran, omalovaževan, tisočkrat- prevarjen, se je postavil na lastne noge in vrača milo ¿a drago. Vzgojen v sovraštvu, ki je na lastni koži okusil'neusmiljenost, — tudi on ne pozna ljubezni in usmiljenja. Morda ne toliko visoki cilji kakor maščevalnost je nagib boja proti dosedanjim gospodom. Ali mu moremo in smemo zameriti ? In poleg tega naščuvan od brezvestnih voditeljev, ki netijo njegove strasti do skrajnosti — ali je tedaj sploh čudno, da je postal iz'sužnja zverina? Njegovi lastni gospodarji so ga vzgojili in sedaj plačujejo, davek. To je kazen za zločin. Mislili smo, da bo svetovni preobrat naredil konec razširjanju boljševizma A motili smo se! Narodi se niso dali oslepariti. Niso se zadovoljili s svobodo na zemljevidu, oni zahtevajo svobode, ki jim jamči dobrobit za vse večne čase. Potoki krvi so bili preširoki, pretresi duš pregloboki, da bi s,e dali odpraviti z lepimi besedami brez dejanj. rVse države ustanovljene na-razvalinah state Avstrije —razven Jugoslavije — že čutijo to rabo na svojih, telesih. Podjarmljeni narodi so s koprnenjem čakali osvoboditve izpod tujega jarma, meneč, da bo s tem konec stari nevolji in nazadnjšatvu. A kmalu so uvideli, da se pod novim imenom uganjajo stare reči. Možje, ki so prišli v novih državah na površje, so bili preveč verni učenci stare Avstrije. Staroavstrijska onemoglost, pomanjkanje smisla za ljudsko blaginjo, ne-umevanje zahtev demokratične dobe, poleg tega pomanjkanje dalekovidnosti in prev-darnosti — to so znaki vladanja kakor v stari Avstriji, tako v novonastalnih državah. Ljudstva ne poznajo, ljudstvo ne pozna njih. in jih ne razume ; zato se jim odtujuje in gre rajši za onim', ki jih vabi s sladkimi besedami na bogat plen. Pri nas v Jugoslaviji se ni bati boljševizma, zanj pri nas ni ugodnih tal. Demo- kratičen narod smo, narod kmetov in delavcev, ki smo vsi skupaj ječali p:d nemškim jarmom, .katerega smo se sedaj srečno otresli. Skupno smo se borili za naš, vzvišeni cilj, skupno bodemo delovali pri urejenju nove domovine. Vsak poedinec našega naroda z največjim zanimanjem zasleduje razvoj naše države na zpotraj in na zunaj. Vsak poedinec našega naroda, posebno pa mi obmejni Slovenci, najhujše obsojamo tiste,. ki so zakrivili one krvave dni na našem severnem braniku. Gospodje! Ali nismo nekaj krivi tudi mi? Ali ni tega storila naša staroavstrijska onemoglost in državniška nesposobnost? Vi, ki ste držali ' vajeti v rokah, bi morali iste bolj nategniti in našim nasprotnikom in narodnim odpadnikom enkrat za vselej povedati, da so za, nje minuli zlati avstrijski časi. Ali iA niso bili oni krvavi dogodki na naši severni meji pojavi boljševizma in znaki onemoglosti. ki bi lahko in so tudi slabo vpivali na druge? Mi na severu, ki gorimo z dušo in telesom z a Jugoslavijo, bomo i brezob- -zirno obračunali z vsakim, ki. bi hotel slabiti našo mlado državo, in najsi bo ta nasprotnik ali iz naše sredine, isto oa zahtevamo'tudi od vlade in jugoslo vanske javnosti, da naredi enkrat konec navzdrž-ljivim in gnilim razmeramma jugoslovanskem -severu. Mi severni - obmejni Slovenci smo si postavili nalogo, da vas poučimo, vi nas blagovolite, samo posliišati. , Odločno bomo zastopali demokratično smer časa. Demokracija ne sme bdi samo puhlica1, mora biti dejstvo v mesu in krvi.1 Zato proč s starim avstrijskim duhom iz uradov in javnega življenja; proč z naslovi in odlikovanji; proč z vsem, kar- fyi- nas spominjalo na staro avstrijsko dobo. • Ljudstvo' mora tudi videti in spoznati, da živi v novi, boljši državi. Do skrajnosti bomo zagovarjali koristi in potrebe, nešega kmeta, delavca, viničarja, sploh vsakega vrednega uda naše domovine. Dosedaj' se jim še ni zboljšalo njih štorije. Še vedno robOtajo Nemcu. A čakajo potrpežljivo odrešenja. Gospodje! v vaših I rokah je usoda naših ljudi! Izboljšajte jo! « Izvedite agrarno reformo in dajte tujčevo zemljo našemo človeku ! Zaslužil jo je pošteno. Ali morda čakate, da pridejo drugi in to opravijo brez vas! 1 ^ V svitu pravičnosti in demokratičnih načel smo začeli naše delo. V tem znamenju zmagamo ali podležemo. r t ------------- Tedenske novice. „Murska Straža“ je, našla povsod prisrčen sprejem in vzbuja med ljudstvom^ veliko zanimanja. Vabimo vse, ki imajo srce za obmejne Slovence, da stopijo v Velika noč. Prosto po Blažu Zafošniku v „Slov. Gospodarju“. Hitro vse se spreminjava, Človek ne verjel bi skor’; Včeraj nemška še trdnjava, Dan's slovenski Maribor Radgone} je kar prevzelo, Zdaj izdaja že svoj list. Dolgo več ne bo trpelo, Pa bo „hin“ nemčurski „mist“. \ Še se v Radgoni sprehaja Grof Fünfkirchen, Kodolič,, To pa le začasno traja. Kmal’ bosta oba za „nič“. Včeraj „Wacht am Rhein“ so peli, Klicali so „Heil und Sieg“, So rjoveli in be$neli:( „Oie Bindišert am Strick“. Danes pa vsi nemški bučki 1. Tiho lazijo okrog, So; ponižni kakor cucki, Nemce je zapustil Bog. Včeraj so še s „habdijere“ Nemci se pozdravljali. Dan’s pojo pa miserere Nemčiji in Avstriji. Včeraj kleli so Francoze. In „Gott strafe Engeland“. Danes pa vse nemške koze Kličejo jim „Kistihahd“. \ Vse to nič jim ne pomaga, Ves zastonj je njihov trud. Naša je sijajna-zmaga. Nemci danes so „kaput“. Kon’c je našega trpljenja,-Zganila je nemška moč: To je pravi dan'vstajenja, To je naša — Velika noč!“ naše kdlo in nas'podpirajo z vsemi sredstvi, da se utrdimo in postanemo -v resnici močna, neuiaTAr:?. st-nža ob Muri Skrbeli bomo, da bo list vsestransko zanimiv, za to pa upamo, da se bodo javljaji številni narpčniki. Kdor ni vrnil prve številke, \se smaiira za naročnika in naj blagovoli čim-prej poravnati naročnino. Trgovci, trafike, in zasebniki, kajieri bi prevzeli razprodajo našega lista, naj se takoj javijo upravništvu, da lahko določimo naklado lista. Prosimo-tudi, da se pridno oglašajo dopisniki. Dr. Kamnikar še si vedno ne upa v Radgono. Nemškim banditom, ki so februarja napadli Radgono, še je vedno dolžan obljubljene tisoče' in sedaj se boji, da bi ti njegovi hlapci poravnali ta dolg z njegovo glavo. In Radgona se ne joče za, tem junakom, \ 3000 madžarskih delavcev so .odslovili v Srbiji, kjer só morali na podlagi pogodbe v premirju popravljati železnice, katere so med umikom razrušili nemški in madžarski vojaki. Ti Madžari so delali tako du delo cele mesece ni šlo naprej Za to so pa mojstri^.v ropanju in požiganju ter imajo mnogo upanja, da bodo po preselitvi bratske Turčije iz Evrope v Azijo dosegli evropski rekord v surovosti. Brači, Hrvatima u Radgoni. Sada, kad se vračaju u slobodnu domovinu is-pacene' ko.sti narodnih mučenika Zrinjskog i Frankopana, gotismo se živo na Franko-' panove riječi, što ih je napisao u jednom svom književnom sastavku davno, prije više stolječa': „Ne viruj Nimcu ko ni zimskom suncu!“ Bojimo se, da je Hrvat Frankopan imao več pada" — kojekakva losa iskustva, kao što i mi dabas —. No ovaj puta samo — Frankopan ! Radgonski Nemci in „Murska. Stražd“. Ko so dicni radgonski Nemci in Nemčurji izvedeli, ' da dobi Radgona svoje slovensko glasilo, so se vzrojili in razburili, kakor bi pahnil v -sršenovo gnezdo. Da bi preprečili rojstvo naše .„Murske Straže“, so zagrozili tiskarni z bojkotom, kar je trenutno delovalo. Toda Slovenci srno, že davno izgubili ves rešpekt pred nemško kliko in se nismo marali ukloniti. Pripravijálni odbor se je obrnil brzojavno na deželno Hado v Ljubljani in obenem prosil tudi/g. generala'Mojstra za posredovanje. Stvar je bila takoj ugodno rešena : vlada je odredila, da se tiskarna kratko-malo rekvirira. To je zadostovalo. Prva številka se je stavila v tiskarni na velikonočno soboto do i,2. ure -polnoči. Seveda je imela nekoliko zamude in tudi sicer ni mogla izpasti tako, kót smo želeli. Nernri pa naj ne mislijo, da nas bodo užugali in strahovali. Mi gremo krepko ¡naprej! - ' , Vlak med Špiljem in Radgono ne vozi več. ker nemški banditi v svoji brezmejni drznosti streljajo na vlak. Zopet en blagoslov Jiakozvanega »nevtralnega pasa» 1 Radgonske novice. — Dne 22. t. m! ' zvečer si je z nožem prerezal vrat tukajšnji pismonoša j. Petek. Samomorilcu se je nájbrs omračil um. Žena in otroci žive v Gradcu, odkoder je bil pokojnik izgnan. — Na velikonočno nedeljo zvečer so Nemci; streljali v radgonski cirkus. Če se povdari, da' so. streljal/i Nemci, je vsak komentar odveč. , - ' ' -*■ Občine radgonskega, Upniškega in cmureškega okraja prideljene mariborskemu glavarstva. »Slovenec« poroča, da so občine, ki ležijo južno od demarkacijske črte, ki so bile dosedaj vecjidel v lipniškem, cmureskem in radgonskem okraju, te dni p'rideljene okraj, glavarstvu mariborskemu. -Glavarstvo je prevzelo ne samo politično upravo, ampak tudi skrb za' prehrano obmejnih krajev. Nemška staj. vlada že- od decembra 1 ni poslala v to ozemlje nobenih živil. Ljudje so bili popolnoma obupani. Sedaj je vzela Jugoslavlia kraje 'v svojo oskrbo. —< Dne 17.1t. m. je mariborski okrajni glavar-dr. Lajnšič imel v Špilju posvetovanje, z zastopniki teh občin. Glavar dr. Lajnšič je nakazal potrebna živila. V vseh teh ob- ■ cinah, bodo odstavili nemške in nemčurske župane in nastavili slovenske gerente. Nemške šole v Špilju, na Ščavnici, v Račah in v Rogatcu pri Cmureku bodo spremenili v slovenske šole. Obmejno ljudstvo je s temi ukrepi popolnoma zadovoljno. Poletni čas v Nemški Avstriji. Kakor se poroča, so v Nemški Avstriji zopet uvedli poletni, takbzvani Viljenbv čas, katerega »dobroto« smo uživali tudi mi, dokler 'so nam Nemci merili delo, kruh in čas. Nas v Radgoni zelo zanima, kako bo tukaj izgledalo, ko bodo nemške ure kazale drugače kot slovenske. Babilon! I- 1 „Orel“ V Radgoni. Na cvetno ne deljo so si naši fantje iz prekmurskih vasi ustanovili v okrilju kat. izobraževalnega društva telovadni odsek „Orel“.. Priglasilo se ie takoj nepričakovano veliko število članov, posebno iz Žetinc in Dedenjc. Za redsednika so si izvolili br. Šreiberja iz etinc, telovadbo pa vodi začasno brat šifrer, žel. uradnik v Radgoni. Vendar pa pogrešamo v svojih vrstah še veliko naših fantov iz Prekmurja in Gornje Radgone. Fantje! Vsi, ki čutite narodno, ki se ne sramujete svojega jezika, vsi v naš odsek „Orel“! Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki v Italiji. Dopisnica ozir. pismo, ki se hoče poslati .vojnemu vjetniku naj se opremi sledeče: Dopisnica ozir. pismo, ki mora biti razločno pisano in kra.tko naj ima na prednji strani natančdn naslov vojnega vjet-nika in sicer: ime in priimek, šaržo, in kraj kjer se vjetnik nahaja. Ta dopisnica ozih pismo v kuverto naj se vloži y- drugo kuverto, na katero je napisati: Delegazione italiana, Ljubljana. Vse skupaj pa se zopet vloži še v tretjo kuverto, ki naj nosi naslov; Slovenski Rdeči križ in naj se tako odpošlje. Na dopisnici, Oziroma pismu, kakor tudi na notranji kuverte, toraj oni, ki nosi‘naslov: Delegazione italiana, Ljubljana mora biti rdzločno napisano: Pregioniere di, guerra. Vsa korrespondenca z vojnimi vjetniki v Italiji naj se toraj prinese ali pošlje na , „Slovenski Rdeči Križ“ Ljubljana poljanska cesta. št. 4., II. nadstropje, vrata 39. Za denarne pošiljatve na vojne j vjetnike se točasno ni moglo dobiti zanez-ljiva in hitra pot, pač pa bode mednarodna komisija tekom 14. dni podala tozadeven odgovor '■— vsled česar naj se za sedaj počak^. z pošilisnjem denarja. • Dopisi. . Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 23. t. m. je umrla tukaj po daljšem bolehanju gospa Marija Iva n j š i