Analiza s predlogi k samoupravnemu ^ sporazumu v gradbeništvu Tej številki je priložena tudi Prijav- nica za letovanje v počitniških domovih podjetja - z novimi pogoji in cenikom za sezono 1973. Rok za prijavo: 15. maj 1973! Napotilo za politiko osebnih dohodkov V PODJETJU j^dzomi odbor za izva-in dopolnitve samo-vavnega sporazuma o de-J dohodka in osebnih do->v v gradbeništvu, in-fti triji gradbenega materiala °rodnih dejavnostih je v kjjcn marcu 1973 poslal ^ podpisnicam spora-t| ' v preučitev analizo 1,vanja sporazuma za K.paje do konca sep-f Jra leta 1972 in Predlog -j |t)tllenib in dopolnitev d11 [/'Upravnega sporazuma. ' fkn''*etje Je bilo po stro-)tj plati dolžno p os red o-cU ^Pripombe do 20. aprila , ; nadzomemu odboru 0 2S- aprila 1973 pri osnutek spretne-teksta sporazuma in oval v končno raz- Ob prvem maju — mednarodnem prazniku dela in delavske solidarnosti čestitamo vsem članom delovnega kolektiva IMP in jim želimo prijetno praznovanje L sa tel vsKNredo v z namenom, da bi lfl ysak naš delavec dal 1 1 hjabe na tekst spo-^rii ’.le bilo sklenjeno, da dp1 i|i ngi te številke Glasnika Mirani od 5 do 12) n3Sldilrtl° vsebino analize in )č iiJnitvami, ) vvJh„|J8a z nekaj manjšimi ki dopol- dv^g° celotno sliko. More-Pripombe naj zapo-r-ftfli0^-jej° splošni službi obrata, ki jih bo po-,a dalje ustrezni strogi podjetja. Poslovno poročilo glavnega direktorja Določila našega statuta nas »«£• £"« ocenimo rezultate našega dela. Na sejah obratnih delav P J Jde,JovnihJ rov in zmag. To je obdobje, znotraj skih svetov, odbora za gospodarjenje odbora za progra- kJ’ sm(| $ razviU iz majhnega' obrtnega podjetja miranje in razvoj ter na centralnem del?^em svetu smo na do največjega jugoslovanskega montaž- tud, med letom budno spremljali, Preu^v^lMn usmerjal podjetja, ki spada v sredino lestvice evropskih ena- naše akcije. Sedaj je cas, da se ozremo na prehojeno pot SP J J v™i leg tega nastopa se nesohdn , ”e jugoslovanskih dobavite J, k kotlov, ki kasnijo z roki ^ ki kasnijo z roki “ fl čez vse meje, in po drugi st vedno močnejša prisotnost -nih zapadnih istovrstnih j( plan investicij v osnovne in obratne naložbe v letu 1973. Zato teh stvari ne bom ponavljal. Kako je bilo? Poudariti želim tiste misli in ugotovitve o poslovanju za preteklo leto in o naših prihodnji namerah, ki so tipične za naše podjetje kot celoto. Ustvarili smo 567 milijonov din celotnega dohodka, tivnost dela višja od slovenskega poprečja za 15 do 20 %, v jugoslovanskem merilu pa za 40 do 45 %. Ali še drugače povedano: konkurenčno podjetje, ki je bilo ustanovljeno skoraj istočasno z nami, je danes desetkrat manjše. Toda takoj moramo poudariti, da nam je v vsej dosedanji zgodovini IMP predstavljal največjo vrednoto delovni človek. Zato je bila vsa skrb posvečena najprej njemu, kot ponudnikov za montažnih storitev. _ -p Na domačih tleh je čutd1^, tre bo po organiziranem nem nastopu za celotno Pfl roif[ H, itC “ At* * p ^ vod njo, predvsem pa za en u nastop pri večjih objektih-^« : lit* 1 ■ ~ —J *• ■ ^ J - -V] v potrebo po skupnem nastopaj, spremljajo tudi želje >nV®0i' L'stva-d* 8111 ?. , hmdila:m!liiono°v dinbruto skla njegovim delovnim in življenjskim pogojem. In v tem je 197 milijonov dm dohodka ,65 - imhjonov din brutoskla ^ ^ ^ ^ ddavec tako dov lz, dejavnosti v , P P J . fizični kot umski, je sposoben ustvariti razliko v kvaliteti poprečni izpiačan^osebni dohodek je zpašal 2600 din, a dela. Pčmel, delo in sloga je tisto, ka, sodi nspeh in zado- stanovanja imamo 10 milijonov din, v osnovne naložbe voJs bomo investirali 64,8 milijona din sredstev. Rclovna _ usposobljenost^ m imamo s pogodbami, ki so bile - -U d „0' torjev za skupen nastop in “ j(|, no vodstvo vseh montažnih Mji vključno s predpripravo d . „ mentacijc (projekti). Tako us'd randnirnin /1 'Iflil « I nieniauiju vpiujcMt;. • »yr ^ ritev podpirajo dosedanji ^ lati, ki jasno povedo, da im^i ^ perspektivno gledano, ^ b----------- t|] možnosti v skupnem Prev .J1 ja in skupni izvedbi investicij ^ ^ del. Intenzivna povezava P imo investirali 64,8 milijona din sredstev. -* i--- **" i.jv »6v, umo - mu oiemuiib — tuucnuicn m nem in Komercialnem Puus'nr zadnjih let, ki nas uvrščajo med poslovno najbolj uspesna kot na zahodno področje. V Erlangen, določene težave, ker kaiti velika dela so za posanie*, ■ . .*! . . . • , • . _ _!__- mrvInnrnHni tlnlifvi Holn STTin__to rloln in e\ nvt7- _ _ nodietja pri nas, hkrati pa postajamo eno največjih slo- mednarodni delitvi dela smo nam sekretariat za delo in deviz-poujcija pn iiao, .i k l J J. J__________ udeleženi z lzvaianiem montaž- ni jnšnektnrat osnoravata ko- venskih proizvajalnih podjetij. Vendar pa je povsem jasno, da ne bi mogli uspešno poslovati, če ne bi našo poslovno politiko vodili v okvirih ekonomskih zakoni- udeleženi z izvajanjem montaž- nj inšpektorat o spora vata ko-nih storitev (investicijskih dcl) in lektnost izvajanja pogodbenega z blagovnim izvozom naših pro- predmeta glede na zakon o pro- ^ov ‘organizacijskih izvod n ih obratov. Z namenom, metu z blagom in storitvami s • obrat terminsko preobsCji Tesnejše povezovanje naV$ tudi prenašanje tehniških in k°daf Pl cialnih prijemov. Smatram.“"J na tem področju še vse ne poslovno POIIUKU VUU1U V UISV11U1 ......_ ‘ueiu z uiajui.. ... - tasti Izpolnjevati je treba pogoje poslovanja, ki so od- da b, nase delavce ki sodelujejo tujino lz tega.razloga nastopajo ...„ .. . Li od stranskih dija.rekoj odUnsti delo.nč organi- BSRK5SS3 ■»- XSS?Tif tiv lahko navodila za obratovanj,^ ^ funkcionalne sheme, obde ^1 ^ e, u „ hKPj lahko projekte na ključ, b ,| ^ pa je to lahko potencionai za strokovni kader, poti® J Uj, za stroKovm Kaaer, p v..- y drugih službah obrata 2,1 eV ^ je tja. Vem, daje čutiti P°de|)' W , v pomanjkanje strokovnih ji Ža cev z delovnimi izkušnjad1’’^ de ..i__________________nnSIvi KOI rečeno it siuiiuuuiuviu vausi. ^ - obratnih delavskih svetova s komisijami centralnega de- delavskega sveta in komisij vse- lažje in boljše izkoriščali ko- lavskega sveta, s komisijami odbora za gospodarjenje ter taU^jh skupin pa regulira pravil- 1972 ‘s^bi^izvedlne vse pri*- odbora za programiranje in razvoj. Vse pomembnejše od- njk 0 zaposlovanju delavcev v prave za predvideno ustanovitev ločitve so bile pretresene in sprejete na sejah samo- inozemstvu". Možnosti zaposlit- tega podjetja. Med razgovori in L Uciu»nu... upravnih j" tuTJov"^ tej ZiSISPSf&HSS JVSSMSSi S5E52 »SSPSSSSjls memben delež pr doseganju naših rezultatov. J kacij Vendar se povpraševanju nomsko neupravičeno ustanav- delavcem. V nekaterih obra' priliki izrekam iskreno priznanje številnim elanom orga- ne moremo odzvati na eni strani ljati podjetje v Zahodni Nemčiji ovira pomanjkanje prostor0 j'.- če nov samoupravljanja, ki so z veliko mero Čuta odgo- zaradi potreb domačega trga in in da je boljša oblika prisotnosti -r-<- -u;i nhrat« H vornosti nrinomoeli da so seie potekale v delovnem na drugi strani zato, ker delavci na nemškem trgu s „subakor-. . .1 K P i ________i___sami niso vec toliko zainteresi- rlnm“ Sušju in s konstruktivnimi zaključki. Zelo pomembno ŠKSJS je tudi, da so bili odnosi med vodstvenim kadrom in log^ pa tudi zaslužki niso bu -----j- — - . , - , . . v i • .a... ivu. yivj».ija .v.o Vv/čvu,.i raz- Delo na vzhodnem Področju je tudi, da so bili odnosi med vodstvenim kadrom in i0gi> pa tudi zaslužki niso bistvo- je d0Sedaj potekalo izključno v samoupravnimi organi na zavidljivi višini. Prav tako uspeš- no večji od domačih). . ndr. Vse ponudbe, projekte in ti • • 1 * 1 ___.. .. 1 11 .. A n ... .1 , m n CA« m/ArtlnJvnn ftonll/n TO Izntlcimn Tak primer je bil v ob& f |6| iribor. Vendar sem p repne- j p0 sc bo s pridobitvijo n°vl (# \ štorov končno uredil dolg yt te| v problem: saj bo nova P°S\T ^ no sodelovanje je bilo vzpostavljeno Z družbenopolitič- s tem v zvezi vas moram se- montažne storitve za kotlarne je „iml opcijami , pčdjč.ju in zunaj njega. S pusebnta J—» • jSttiSS SSm ST zadovoljstvom omenjam dejstvo, da so bili tudi odnosi navajajo samo katego- izgradnje kotlarn oz. kotlov se med člani kolektiva in med obrati zelo dobri. Seveda smo r.. tako imenovanih ..investicij- nadaljuje. Omenim naj težave pri se vsi srečavali z različnimi težavami, toda to je del na- skjh del1, toda opredelitev tega sklepanju pogodb, ko nemški it . > i ... -___a.: n___:: o____noHana Zato nartnerii zahtevalo kre se vsi srečavali z raznciuuii icz' hi zemljišča za skladiščne >.n J#j hi niške prostore Dosedanji , |i‘ dejavnosti obrata je nakaz a a tre bo po usmeritvi tudi v I vodno dejavnost. ,ain\ >! Gradbene investicije s f / S teklem letu izvajala ,u<*.i(.| skladiščno (podkleteno) < 1 i iilr lian i’ To nam bo O'*1 ; | s.1 Ljubljani’ To nam bo ■ | ^ rešiti skladiščne P^^VfUj montažno dejavnost jA , delno tudi pisarniške P’Klll>» | 1 hkrati pa so sproščene I jj ob analizi poslovanja za leto 1972 T[;C^Za klima-proizvodnjo oz. za posedanje uspešno delo in po-v-. bili6 montažne dejavnosti sta .(ji* tiv°dili obrata Elektromon-' P' (V k° se je odločal za nakup rti kv. m -površin za gradnjo I u KV. 1 Riških in skladiščnih prelij ti" v Slovenskih Konjicah. Natrij tU "rrat;a ~ v tovarni in tiiti1* - so z izgradnjo montažno t na^* skladiščne prostore. %at- a investicijska sredstva so op,11 namenili za nakup razne le]anie' ki je izboljšala pogoje tri"1 * ral' jahJ* i f teia'“''> ki je izbotjs kitf' iti0nfv Proizvodnih delavnicah in roil’ HQatažnih skupinah. Vendar oti stVQ .izraziti svoje nezadovoljna* Pr0j’ ker v nekaterih obratih ,aflif ?tevlV-odne probleme rešujejo tir icnj^ Parcialno, kar vodi k šir->nOj' tar,. Proizvodnega programa, iti stVa:St0 da bi razpoložljiva sred-iti Om^rjali v večanje serij, ti PaBl. 'fniti oz. opozoriti moram eti Ntib*em nediscipline, ki ga ne ati objg opravičiti z večanjem elik Hoti" dela in z večjim številom -ti ?i tnnde*avcev. Ta nedisciplina jsP Njij Uk° v prihajanju in odha-po{ 'ajkov t'e'a' predvsem gre za po-sKi Nha;. na delovnem mestu, hflf ”tcZtrnJa od dela v gostilne, oti ^iiah rebna klepetanja po pi-iti’ Nv j’ ‘td. Druga stvar, ki je M le oh„ ko izraz nediscipline, pa tifl s,av|jp°s med delavci in prcdpo-esv! ^isotn Zat0 apeliram na vse iti zlasti pa na direktorje d3 * *! Pline‘uda se problema ncdisci-ti kijtj titijo z vso resnostjo. iA Casi so preveč resni, da bi fi'Y Psitd Posameznikov kvarilo loti S,yPodjetja, obrata ali sodeči8)' ti j {-ato morajo tudi kadrov-i % tiše s zbe striktno upoštevati , ^OtejJ^foupravnc predpise. Ne n1!, '?»a>n?,,d0Pustiti. da bi tisti poli a !'stili « ki še vedno niso raziti ^ p0Jv°Jega odnosa do dela in ■ ti0 in6 *!!3, bistveno vplivali na tiv l'ja. p {ivjjenje našega kolck-lti<: cbei P« je treba zaostriti tif ^stavn0St pri Posamezniki!, ki iti oviro za uspešnejše n jkcjpijkolj velja razmisliti o ie se v’če vemo. da med na ? $5®«“ s A v>'°vni 0 P° tej plati »ti Vv Jtii ,Znaoai. amn; iti X ’■tt 'VSE, v&lh vemo, da med nami no vajencev, ne samo {na čaj, ampak tudi tako kot vajenca na-tisto kar vidi u"ji ien-i1- k0CL tist0 bo sam P°- ški 0 * osimosvoji. Pri va- potrebni, na i n e^anjiP^blematiki občutimo ati efluv r-^Je strokovnih men- iti h,11, ta ti1 bili istočasno vzgojiti titio d.fJencc tu (zaenkrat) ni- d! S stSvvnic’kjer biselahko 'V bn ' ? 0vnim vodstvom spo- ti/ p^tii , °rodjem, materiali in k°raki, ki so potrel •ti Nati^dejo neposredno 4|Or Da . ti ' ithti1 čuPtLJ? pn številmli deni) str0>lnjev'n1'ltcres za nadaljnje V&' h r °vnc vdnjc ln za pridobitev til kj '$te,, .kvalifikacije. Zanje in itifj ^ Voh'80 s'cer že na mestih, til iititija, _ venega, operativnega ?!'^s*ss,J izvodov naših tovarn pred- merjava s preteklimi leti našimi rednjmi ob P gjwta»l stavniki montažnih podjetij, kaze letos določeno stag- , kar • -e kakof, Mgl ki vgrajujejo naše proizvode nacijo. Vzrok za to je treba ’bn0 Jstaln0 vZ<% neposredni konstmki naših iskati v prvi vrsti v izvajanju . . j nos16 ■ naprav in tudi posamezni stabilizacijskih ukrepov, kar v' •*. .. ... ntmnni ki sn se zanimali za SP ip npfivnmnn moralo od- ^ J MIROSLAV MACAf občani, ki so se zanimali za se je nedvomno moralo od-avtomatiko individualnega raziti v sedanjem poslovanju, centralnega ogrevanja. Pre- Toda k tej oceni so brez Na spomladanskem za- stavljeni so bili proizvodi to-grebškem velesejmu je sode- vam Trata in TEN, kli-lovalo skupaj okrog 1400 matske naprave CKV, na-podjetij, od teh veliko šte- dalje izdelki tovarne v Idriji vilo inozemskih. IMP je bilo in livarne v Ivančni gorici, uvrščeno v grupacijo „JU- Razstavljali smo na istem REME“ kot proizvajalec na- prostoru kot v preteklih prav za avtomatiko, kar se letih ter ga je zato obiskalo nanaša na proizvode naših veliko število naših poslov-tovarn Trata in TEN. nih partnerjev in tudi drugi, Čeprav smo bili vključeni ki so se zanimali za razstav-v skupino proizvajalcev avto- ljene eksponate. Ob tej pri-matike, smo na razstavnem liki je bilo mnogo poslovnih prostoru prikazovali repre- razgovorov, dano je bilo zentativne izdelke naše ce- mnogo napotkov za uporabo lotne proizvodnje. Raz- naših proizvodov, veliko šte- Nadzorni odbor za izvajanje samoupravnega sporazuma v gradbeništvu Analiza s predlogi k samo-upravnemu sporazumu v gradbeništvu JANUAR-SEPTEMBER 1972 ZNAČILNOSTI VSEH PODJETIJ V analizo smo zajeli del podpisnic samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, kakor je razvidno iz objavljene tabele: Dejavnost 1. Št-podjetij št.zaposl. Vložena sredstva v mio din 1 Ope rotiva 26 24.651 1.276 2 Obrat 36 3.333 163 3 Vodne skupnosti 3 723 26 4 Montaža 14 4 963 304 5 IGM-del 6 353 29 6 Projektiva 36 1476 71 7 Merjenje zemijiil 5 252 24 3 Združenja 1 19 6 Skupaj 127 36370 1.39 9 Vse podpisnice 242 55.070 2.830 Analizirano v */• 52,5 66,0 67,1 Po številu zaposlenih in vloženih sredstvih je v analizo zajetih dve tretjini podpisnic. Ker so v analizo zajete skoraj vse večje delovne organizacije z večjim številom zaposlenih in vloženih sredstev, manjka v analizi precejšnje število majhnih podjetij zlasti iz obrti, kar zmanjšuje delež v analizo zajetih podpisnic vsega na 52,5 %. 127 analiziranih podjetij ima poprečno zaposlenih 286 delavcev, ostalih 115 podjetij pa 163 delavcev. Tako kot v posameznih dejavnostih je treba vse podatke tudi v zbirniku upoštevati vedno s pridržkom zaradi nepopolnosti. Brez pridržka pa lahko ugotovimo prav zaradi vsebovanih najpomembnejših podjetij, da rezultati, izračunani na podlagi podatkov vseh podpisnic, ne bi bili bistveno različni. To velja še posebej za dinamiko in trende, ki zaradi manjkajoče tretjine ne bi mogli biti, na primer, ravno nasprotni. Vložena osnovna in obratna sredstva so se povečala za 40,2 %. Za takšen porast je več vzrokov: a) revalorizacija osnovnih sredstev. Ceni se, da je porasla zaradi revalorizacije vrednost objektov blizu 40 %, opreme za dobrih 10 % in zemljišč skoraj 10-krat, v celoti nekaj več kot za 25 %; b) vpliv inflacije, ki je občuten zlasti pri novih nabavah z novimi vigimi nabavnimi cenami; c) relativno visoka vlaganja v osnovna sredstva zaradi občutno povečane akumulacije kot posledica delovanja meril sporazuma; č) relativno visoka vlaganja v obratna sredstva zaradi (začetka) delovanja predpisov za zmanjšanje nelikvidnosti. Pri cenitvi vplivov pod a in b, lahko ugotovimo, da so se vložena sredstva povečala realno iz naslova c in č za najmanj 10%, kar predstavlja lep uspeh za devet mesecev. Zaradi tako visokega nominalnega povečanja vloženih sredstev je pričakovati nizke indekse stopenj akumulacije, saj so vložena sredstva v imenovalcu kazalnika (43 in 44 DRD). Kljub temu se je dosežena stopnja akumulacije povečala od 26,99 % na 27,55 %, to je za 2 %. Minimalna stopnja akumulacije po merilih sporazuma pa se je kljub visoki rasti vloženih sredstev povečala od 16,62 % na 20,25 %, to je celo za 22 %. Iz tega izhaja, da se je povečala minimalna akumulacija po sporazumu (22 DRD) za 70,9 %! Za objektivno oceno tega rezultata moramo primerjati dvig dogovorjenih sredstev za osebno in skupno porabo po sporazumu; povečanje teh sredstev (27 DRD) znaša vsega 0,6 %! Ker gre v obeh primerih za višino sredstev, ki se izračunajo po merilih sporazuma, hočemo s to primerjavo dokazati-, kako stimulativno delujejo ta merila v prid kar največje reproduktivne sposobnosti podpisnic sporazuma. SDK prikazuje v tabeli VI organizacije, pri katerih so akumulirana sredstva nižja od minimalne akumulacije po samoupravnem sporazumu. 37 podjetij je takih samo iz gradbeništva, iz ostalih 17 sporazumov 442 podjetij, ki so opredelili minimalno akumulacijo, pa je vsega 34 podjetij, ki jo niso dosegli. Kaj to pomeni? 1. Ne bi smeli dovoliti (verifikacijska komisija), da je samo v 18 sporazumih s 684 podpisnicami (od tega samo iz gradbeništva 242 podpisnic ali 35 %) od skupno 45 sporazumov v gospodarstvu s 1798 podpisanicami, torej le 38 % podpisnic, vneslo v sporazume merila o minimalni akumulaciji (obrazec DRD, zap. št. 22 in 44 — minimalna akumulacija po samoupravnem sporazumu - je pred- pisan za vse podpisnice. Ali večina podpisnic potemtakem izpolni zap. št. 22 in 44 z ničlo in zakaj? ) To pomanjkljivost bi morali že zaradi načrtovane delitve za leto 1973 v SR Sloveniji odpraviti, to je, vnesti minimalno akumulacijo v svoja merila vsi sporazumi! 2. SDK ugotavlja, da so v skupinah, ki so dosegle minimalno stopnjo akumulacije od 10—25 %, nato od 25—50 % in tudi v skupini nad 50 %, najštevilnejše organizacije iz gradbeništva in IGM (str. 44 posebne publikacije SDK). To je razumljivo in sicer iz dveh razlogov. Prvič, so podpisnice iz gradbenega sporazuma najštevilnejše pri tistih, ki so sploh vnesle merila o minimalni akumulaciji in drugič, gradbinci so si postavili minimalno akumulacijo na relativno visoki ravni. 3. Prav zaradi navedenega (drugega) razloga je logično, da veliko število podpisnic ni uspelo doseči minimalne akumulacije. Takih podpisnic je bilo 37 (16,2%), še ob polletju pa skoraj še enkrat toliko - 70. Predvideva se, da bo ob koncu leta število takih organizacij še manjše. Zelo dobro argumentira relativno nezadovoljivo visoko število (37) organizacij, ki niso dosegle minimalne akumulacije tudi tale podatek. Celotni dohodek, ki se je povečal v republiškem gospodarstvu za 21 %, se je v gradbeništvu najmanj, le za 8%. Ali pa dohodek, ki se je povečal v republiki za 20%, se je povečal v gradbeništvu (20 DRD iz analiziranih podjetij) le za 11 %. Lahko zaključimo to podpoglavje z ugotovitvijo, da so organizacije v gradbeništvu kljub nežadovoljivi akumulativnosti zaradi delovanja meril sporazuma bistveno povečale minimalno in razporejeno akumulacijo. Za potrditev ali spodbitev te ugotovitve bi morali razpolagati še s podatkom celega gospodarstva iz zap. št. 44 obrazca DRD (minimalna stopnja akumulacije) iz leta 1971 in tričetrtletja 1972 in ga primerjati s podatkom iz gradbeništva. Nekateri so imeli pomisleke na merila tega sporazuma, saj je bil prvotno le pogojno verificiran. Pomisleki so bili pod vplivom nekakšnih razglabljanj nekaterih na modelih, ki pa so bili več ali manj skonstruirani. Z rezultati prakse bomo dokazali zdaj, ob zaključnem računu za leto 1972 in še bolj v letu 1973, ko bomo merila spopolnili, da je bila zadržanost oziroma dvom v pozitivno delovanje meril odveč. To bomo poskusili dokazati v tej analizi še na nekaterih primerih. Število zaposlenih se je povečalo vsega za 2 %, torej manj kot v gospodarstvu republike (3 %). Podobne rezultate ugotavlja za gradbeništvo tudi statistika. Pri zmanjševanju investicijske potrošnje, na poti k tendenci recesije, po pravilu pokaže padanje obsega del (proizvodnje) najprej gradbeništvo. Mimogrede: za leto 1973 predvidevamo tako, to je nazadujoče gibanje obsega del še naprej. To pa hkrati pomeni, da se bo zmanjšal tudi uspeh in sicer zaradi večje konkurenčnosti (ponudbe) na trgu in zaradi vpliva relativno višjih stalnih stroškov na zmanjšanje stopnje ekonomičnosti. Te ugotovitve potrjujejo zlasti gibanja števila zaposlenih iz ur (4 DRD), to je gibanje ur. Indeks znaša 97,4, to je zmanjšanje za 2,6 %. Pri povečanju števila zaposlenih za 2 %, lahko iz tega podatka zaključimo, da se je zmanjšalo število ur — zlasti nadur na zaposlenega. Kvalifikacijski količnik seje povečal od 1,589 na 1,610, to je za 0,021 ali 1,3 %. Brez bojazni v upravičenost trditve, moremo reči, da je tako povečanje izključno posledica minimalnega zboljšanja kadrovske strukture. Dalje to pomeni, da podpisnice v celoti vzeto niso navijale“ navzgor KOD z razvrščanjem delavcev. Niso počele tistega, kar je značilno za ne majhno število podpisnic drugih sporazumov in kar je našlo odraza tudi v ugotovitvah 31. seje CK ZKS. Če so bila prizadevanja nekaterih podpisnic drugih sporazumov usmerjena k umetnem višanju umetne kategorije, je to KOD, potem je bila to bržčas trenutna potreba (penicilin za ozdravitev), ki pa bo jutri s kvarnim vplivom tako na politiko izobraževanja kot na nagrajevanje imela škodljive posledice imunosti pred večjimi nevarnostmi. Največja nevarnost je - ali bo - vsekakor stagniranje ali nazadovanje dohodka, ki potem ne bo pomagal dvigovati osebnih dohodkov pri še tako umetno visokih KOD. Dogajalo se bo še v večji meri kot doslej, da je vrsta podpisnic imela nižje OD kot KOD!? Takih podpisnic je v gradbeništvu 3,3 % (8 od 242). V ostalih sporazumih v gospodarstvu brez sporazuma v gradbeništva! pa 395 od 1539 ali 15,7 %, to je 7,8 krat več! Vgrajevati KOD kot odbitno postavko še v zakon o davkih TOZD pomeni nič manj kot že ugotovljene slabosti še močno povečati, kajti potem se bodo ..prizadevanja11 za povečanje KOD še bolj okrepila. Usmerjenost kolektivov se bo še bolj obrnila na izigravanje predpisov s povečevanjem umetnih neekonomskih KOD, namesto da bi se usmerila na povečanje dohodka. Zaradi relativno nizkih KOD (to je nižjih od večine ostalih podpisnic drugi sporazumov) in nizkega kvalifikacijskega količnika so bila sredstva za osebno in skupno porabo na pogojno NK delavca relativno visoka. Iz priloženih razpredelnic — podatkov iz posebne priloge k obrazcu DRD — se vidi, da so znašala dogovorjena (nerazporejena) sredstva za osebno in skupno porabo na pog. NK-delavca 1.325 din neto. Poprečno so znašala razporejena (ne dogovorjena) ta sredstva v gospodarstvu 1091 din neto. Če vemo za podatek, da je bilo v gospodarstvu 91,3% razporejenih sredstev za osebno in skupno porabo od dogovorjenih (v gradbeništvu 91,5 % po podatku SDK in 91,3 % po tej analizi) to je domala enako kot v gospodarstvu, potem si izračunamo dogovorjena sredstva za osebno in skupno porabo na pog. NK delavca, ki znašajo (1091:0,913) 1195 din. Izplačani osebni dohodki so znašali (po viru SDK, str. 7 bro-šurice) v gradbeništvu 1937 din, v gospodarstvu pa 1.826 din. Gospodarstvo SRS Gradbeništvo SRS Razmerje Poprečni OD na delavca 1626 Popretni OD na p NK del. 1195 1937 1325 1: 1,06 1: 1,11 Od gradbeništvu so višji za 6 %, OD/pNK pa za 11%. Razlik3 5 % gre skoraj v celoti na različen nivo KOD. Že ob verifikaciji s° bili KOD v gradbenem sporazumu za 2,9 % nižji. Po enem letu, k° so se KOD v gradbeništvu povečali zaradi kvalifikacijskih izboljšav za 1,3%, so se v gospodarstvu povečali močneje tudi zaradi ze omenjene možnosti ..izjemnega11 razvrščanja delavcev. Ker se p° spremembah dopušča ..izjemno11 razvrščati tudi delovna mest3 umskih delavcev, je pričakovati pri vseh sporazumih, da se bod° KOD ,,dozidali11 še za kakšno vrsto više od OD. Pri enakem razmerju 1:1,06 bi znašali doseženi OD/pNK v graj1' beništvu 1267 din, razporejeni (izplačani) pa (1267 x 0,913) 1D Bruto KOD na delavca na mesec so znašali v gradbeništvu 19^ in so bili za 3 % višji od leta poprej. , Iz razmerja med realiziranimi in obračunanimi KOD (7 in DRD) dobimo količnik realiziranih KOD (42 DRD), ki kaže 11 obseg fakturirane realizacije. Od lanskega leta se je količnik zniz3 od 0,99 na 0,97. 9 To se odraža na številu zaposlenih in pog. NK delavcev (8 in DRD), ki bistveno vplivata na delitev in kazalnike uspešnosti. , Amortizacija obračunana nad minimalnimi stopnjami (18 DRD/ se je povečala za 34,3 %. Delno gre za vpliv revalorizacije - Pr'" bližno tri četrtine - ostalo pa gre na račun povečanja amortiz ‘ cijskih stopenj nad minimalnimi. Tako ravnanje nekaterih kole tivov je vsekakor gospodarno. j0 Pri amortizaciji po minimalnih stopnjah, ki je znašala 65,10 m^ din, je znašala tako imenovana pospešena amortizacija 48,38 m' din; minimalno amortizacijo je presegla za 74 %! ■ Za gradbince bi bil zanimiv podatek, kolikšno pospešeno amor zacijo imamo v našem gospodarstvu v celoti. h. Povečani čisti dohodek (20 DRD) se je povečal za 11,2 %. Ose ni dohodki iz stimulacije (25 DRD) so porasli z 9,2 %, torej m3 X medtem ko so zaradi nazadovanja KOD (7 DRD z indeksom 96, porasli dogovorjeni OD skupaj s skupno porabo le za 0,6 %. . Razporejena sredstva za osebno in skupno porabo (30 DRD) ^ porasla močneje, za 6,8 %, zaradi nadpoprečno razporejenih sre štev za skupno porabo, za 33 % več! h„j Po sklepih skupščine SR Slovenije so morali lani rasti ose ^ dohodki najmanj za 10% počasneje kot dmžbeni proizvod. Le , je porasel za 144 mio din ali za 11,8 %. Osebni dohodki (28 DRP pa so porasli za 6,2 %, to je za 53 % rasti dmžbenega proizvo Ker bi lahko porasli za 90 % te rasti, to je za (11,8 x 0,90) 10,6 ,|6 ugoravljamo, da so podpisnice sporazuma v gradbeništvu izp°‘ sklep slovenske skupščine glede delitve OD. Omenili smo že, da so podpisnice sporazuma v gradbeništvu ^ poredile^za osebno in skupno porabo 91,3 % od dogovorjenih sr stev. Leta 1971 je znašal ta odstotek 85,9 %. Ta odstotka sta skoraj Povsem enaka poprečnima odstotkoma za vse gospodarstvo. To kaže na dejstvo, daje glede ostrosti meril in glede ponašanja podobe pri razporejanju sredstev za porabo stanje poprečno, to je hladno z gibanji v gospodarstvu kot celoti. Število organizacij, ki so z razporejenimi sredstvi (30 DRD) pre-. Sla dogovorjena sredstva (27 DRD) za osebno in skupno porabo, le znašalo 41 do 242 podpisnikov oziroma 25 od 127 v analizo podpisnic. Ob polletju je bilo takih podjetij še 61. V vseh vOrazumih v gospodarstvu je bilo 197 takih organizacij. Po dejavnostih so kršili sporazum: oCativa 6 podjetij v h 14 podjetij 0clne skupnosti 1 podjetje fetaža 4 podjetja M — del 4 podjetja ™jektiva 10 podjetij ‘erjenje zemljišč 1 podjetje Oženja in zavodi 1 podjetje , 2a največje zneske so kršile sporazume tele organizacije: Stav-Kp, 1,47 mio din, Opekarna, Pragersko 0,95 mio din, KII^plex, Idrija 0,60 mio din, Instalacija, Lj. 0,59 mio din, GP El i/*e °b Dravi 0,56 mio din, Industrijski biro, Lj. 0,50 mio din, |.ektroprojekt, Lj. 0,49 mio din, Podj. za urejanje hudournikov, 02»’48 mio din, Gorenje, Radovljica 0,19 mio din, IBT, Trbovlje q’ “ mio din, GP Slovenj Gradec 0,24 mio din, Monter, Dravograd mio din in tako naprej. Nadzorni odbor bo moral izkoristiti svoja pooblastila, kolikor se rg/1!6 v navedenih organizacijah ne bo popravilo ob zaključnem jei Uriu za leto 1972. Skoraj 60 % je organizacij iz obrti in proste (podpisnic iz teh dveh dejavnosti je v sporazumu dobrih o^^^Aljujoč je zlasti porast zneska, ki služi za osnovo za izračun ta .ezn°sti prispevka v republiški sklad skupnih rezerv (31 DRD); tola! P°rasla z indeksom 347! V znesku znaša osnova že skoraj ■p kot sredstva za OD iz stimulacije (25 DRD)! na(jUdi v primerjavi z drugimi sporazumi imamo v tem rezultatu p Prečno slabo stanje. 41 podpisnic, ki so kršile sporazum, pi stavlja 17 % celote, medtem ko znaša ta odstotek za vse pod-kmilce v gospodarstvu le 1L%. Skoraj enako število in odstotek tev' c®v imajo podjetja iz sporazuma v trgovini. Višji odstotek krši-tpa ?d sporazuma v gradbeništvu imajo le v nekaterih sporazumih z eHe '*S^rn številom podpisnic (na primer: Proizvodnja električne Dj3.jie 6 od 7 podjetij, kmetijski kombinati 6 od 30 podjetij, “ r,bucija el. energije 4 od 7 podjetij). Podjetja, ki v gradbenem sporazumu kršijo njegova merila, so z Verv mi izjemami solidnejša podjetja. Med kršitelji ni nobenega 2 Jega podjetja, saj šteje največje med njimi (Stavbenik, Kp.) 998, jih • enih delavcev) nad 500 zaposlenih imajo le tri podjetja, 38 pa ža lrna manj. 25 podjetij ali čez 60 % kršiteljev ima manj kot 100 PoSa, y istemu treh točk so bile dosežene tele poprečne vrednosti Jeznih točk: Tl T2: T3: KOD/h POD/h OD/h 10,18 din 21,88 din 16,11 din v Prečna delitev je znašala 73,6:26,4. 'leveru Ur Je bilo 59,295.264. Pri 331 delavcih pomeni, da mesecih opravil en delavec poprečno 181 ur na mesec. c°pnje rentabilnosti so bile v večini sporazumov presežene. je v vnosi Odgovor j. stopnja renfab. I. 1970 Dosežena stopnja rent. I -IX / 72 ju*1* skupnos ti >tofa J*nje zemlišč 0,331 0,475 0,255 0,566 0,412 0,832 0,384 0,629 0,333 0,429 1,318 0,964 0,661 0,697 Najmanjši porast je dosežen pri dejavnosti merjenje zemljišč, medtem ko je v projekti vi stopnja celo manjša. Ta dejavnost namreč v primerjavi z drugim skorajda ni presegla dogovorjenega PČD/h, medtem ko so se sredstva povečala tako zaradi revalorizacije kot novih vlaganj. Zbirni pregled kazalnikov iz obrazca DRD kaže pod štev. 46 sredstva na delavca. Le-ta so se povečala za 50% od 34.692 na 51.974 din. Iz naslednjega stolpca odčitamo, da se je dosežena akumulacija na delavca povečala za 53%. To pomeni, da se je pretežni del povečane akumulacije uporabil za vlaganje v osnovna in obratna sredstva. Podobno kot smo ugotavljali razmerja delitve v absolutnih zneskih, kažejo ta razmerja tudi indeksi kazalnikov. 45 DRD Dohodek (PCD) na delavca 119 49 DRD OD na delavca 113 47 DRD Akumulacija na delavca 15 3 Posebno pozornost velja posvetiti naj višjim OD. Podobno kot pri kršiteljih sporazuma glede preseganja dovoljenih zneskov OD, je tudi pri kršiteljih najvišjih OD manj velikih in več manjših podjetij. Poglejmo najprej nekaj najvišjih OD v največjih podjetjih v nekaterih dejavnostih: Operativa: Gradis 7.609 din Pionir 6.570 din Slovenija c. 6.394 din Ingrad 7.131 din Grosuplje 7.546 din Obrt: Obnova Celje 5.688 din Kom. podj. Vič 5.179 din Kom. servis Kr. 4.493 din Univerzal Lj. 5.689 din Gradles Mb 3.912 din Pleskar Ptuj 5.476 din Montaža: IMP 6.803 din Tekol 6.255 din Cevovod 5.968 din Projektiva: Elektroprojekt 6.052 din Slov. projekt 5.842 din Ind. biro 5.465 din Investbiro Kp 5.468 din Pr. nizke gr. 4.971 din Naj višji OD so bili z nekaj izjemami v drugih podjetjih. - manjših Projekt Mb 8.840 din Konstruktor Mb 8.255 din Termika Ljubljana 8.030 din Gradis Ljubljana 7.609 din Grosuplje 7.546 din LUZ Ljubljana 7.500 din Primorje Ajdovščina 7.429 din Obnova Ljubljana 7.274 din Ingrad Celje 7.131 din IMOS Ljubljana 6.914 din Vidimo, da niso izplačevali najvišjih OD v največjih pa tudi ne v najbolj uspešnih podjetjih iz svojih dejavnosti. Primerjave med podjetji na primer Projekt Mb in Slovenija projekt ter Elektroprojekt Ljubljana iz projektive ali med Termiko Ljubljana in IMP Ljubljana iz montaže kažejo, da pomenijo vsa prizadevanja družbe za zmanjševanje razponov in najvišjih OD za nekatere organizacije ne dosti več kot veter, ki bo ponehal. Ali bo res? Slej ko prej bodo morali odnehati v prizadetih podjetjih, če ne bodo hoteli poleg zakonitih sankcij doživeti tudi javno grajo (glej 64. člen sporazuma). Slika je dejansko še slabša, če primerjamo najvišje OD iz vseh sporazumov Slovenije. Med desetimi najvišjimi so kar trije ,,naši“. Projekt Mb celo na prvem mestu (!), Konstruktor Mb na tretjem in Termika Lj. na sedmem mestu med vsemi delovnimi organizacijami Slovenije! Žal ti podatki močno poslabšujejo celovito oceno, ki bi bila lahko dokaj ugodna za delovne organizacije iz gradbeništva. Pro-jektiva v celoti na primer je po podatkih SDK povečala poprečne mesečne OD od predlanskega do lanskega tričetrtletja od 3.436 na 3.573 din ali za 4 % ali - kot smo že omenili - najmanj med vsemi panogami! Nasprotno pa so se najnižji poprečni OD v obrtni panogi proizvodnje gradbenega materiala povečali na 1.445 din, kar predstavlja porast na najnižje OD iz predhodnega leta za 28 %! To so bili z merili sporazuma hoteni rezultati, ki izhajajo iz mase OD. Zato je res neugodno, da pri posameznih OD nekateri ne spoštujejo sporazuma, kar vpliva na slabo mnenje nekaterih odgovornih dejavnikov v republiki o gradbincih. PREDLOGI dopolnitev in sprememb sporazuma Z analizo smo ugotovili, da so po merilih sporazuma podpisnice zagotovile tako delitev dohodka, ki ustreza določilom 4. člena sporazuma, to je akumulativnejšo delitveno razmerje pri večjem dohodku (na uro) in odvisnost OD od rezultatov dela. Hkrati so podpisnice sporazuma z uresničitvijo 2. člena sporazuma uresničile tudi izvajanje 2. člena republiškega zakona o samoupravnem sporazumevanju. Iz analize in delovanja meril sporazuma sledi tudi ugotovitev, da je bila višina sredstev za osebno in skupno porabo skoraj v celoti odvisna predvsem od doseženega uspeha (PČD/h) in v zelo neznatni meri od umetne kategorije KOD ter od izvedenega merila iz KOD. to je od faktorja stimulacije. Sistem delovanja sporazuma v celoti odgovarja ugotovitvam, stališčem in sklepom 31. seje CK ZKS. V prvem poglavju v točki 3.2 se ugotavlja: „Pa tudi merilo za oblikovanje dela sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od poslovnih rezultatov je večinoma zastavljeno tako, da zanemarja živo delo kot svojo osnovo in da so delavci samo udeleženi v dobičku (s faktorjem stimulacije — op. pisca), ne da bi tudi odločali o delitvi dohodka11. V tretjem poglavju v točki 1.3 pa se ugotavlja: ,.Osnove in merila za oblikovanje dela sredstev za osebne dohodke je potrebno dopolniti. Družbenoekonomski položaj delavcev v sistemu dohodka mora biti tak, da bodo odločali o delitvi celotnega dohodka, o tem, koliko je mogoče nameniti za osebno in skupno porabo ter koliko za akumulacijo oziroma za druge družbene potrebe. Zaradi učinkov, ki jih pogojuje pojmovanje faktorja stimulacije, je potrebno ta naziv odpraviti.11 Bistvo sistema delovanja velikega števila samoupravnih sporazumov je v tem, da temelji na KOD z vsemi nepravilnostmi, kijih omenjena stališča CK navajajo v prvem poglavju v točki 3.2. Posamezni sporazumi omogočajo zelo visoke KOD bodisi zaradi dokajšnje svobode pri razvrščanju (ta se sedaj prenaša tudi za umske delavce) bodisi zaradi umetno postavljenih visokih pogojev dela, ki jih je (nekatere) akceptirala tudi verifikacijska komisija. Gre zlasti za sporazume, kjer kljub relativno visokim OD ne dosegajo KOD! Na take KOD, ki predstavljajo tri četrtine in več osebnih dohodkov (tudi prek 100% OD) se prišteva (zida) faktor stimulacije, največkrat izračunan s formulo dobička. Kljub sporni družbeni vlogi takega faktorja stimulacije, pa ima največji vpliv na oblikovanje OD neekonomska kategorija - KOD. Sporazumu v gradbeništvu pridajo KOD mesto in vlogo kot jim jih namenjajo stališča CK v III. poglavju v točki 1.2. V celoti bomo uresničili ta stališča s od KIG predlaganim načinom razvrščanja in izobraževanja delavcev in z uresničitvijo 67. člena obstoječega sporazuma - sistemizacija, analitična ocena delovnih mest in normativi dela. Tako opredeljeni KOD pa bodo samo eden od kriterijev delitve in kar je najvažnejše, ne najpomembnejši! Najpomembnejši ostaja slej ko prej dohodek in delilno razmerje. Predlagamo, da delilno razmerje izhaja: 1. iz doseženih rezultatov z usmeritvijo nadaljnjega izboljšanja akumulativne sposobnosti podpisnic 2. in medrepubliškega družbenega dogovora o načelih za usklajevanje delitve dohodka in osnov ter kriterijev politike osebnih dohodkov. Drugo izhodišče je za gradbince še posebej pomembno, ker smo v dosedanji praksi prav v Sloveniji zaradi bistveno drugačnih (od republike prisiljenih) meril od meril gradbincev v drugih republikah doživljali (in še doživljamo) slabe posledice neenotnega trga, izhajajočega iz različnih sistemov delitve. V celoti nameravamo uresničiti zlasti 5. točki (predloga) dogovora, ki pravi: ..Dogovor izhaja iz načela, da organizacija, ki ustvari boljši rezultat od poprečja v gospodarstvu republike (v našem sporazumu: od poprečja v dejavnosti — op. pisca), mora izdvajati procentualno več za sklade od poprečja kot tudi, da ustvarja višje poprečne osebne dohodke, pri čemer mora biti rast skladov progresivnejša — in obratno.11 V dmgačni obliki zahteva to tudi resolucija 0 družbenoekonomski politiki in razvoju SR Sovenije tet neposrednih nalogah v letu 1973 (UL SRS št. 54400/72). V III; poglavju v 8. točki piše: „V samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bo potrebno vgraditi določila. s katerimi bo zagotovljena uresničitev ciljev tega dokumenta, da bodo sredstva za osebne in skupno porabo v TOZD rasla počasneje od dohodka za delitev11. V IV. poglavju v 2. točki pa piše: ..... z omejitvijo rasti osebnih dohodkov na stopnjo, ki bo za okoli 4 poene počasnejša od naraščanja dohodka za delitev v organizacijah združenega dela. bo zagotovljena hitrejša rast skladov v gospodarstvu, tako da bi celotna povečana akumulacija zaradi vseh naštetih ukrepov bila v letu 1973 za okoli 36 % večja od tiste v letu 1972. Zahteve medrepubliškega dogovora in še posebej zahteve republiške resolucije menimo uresničiti s poenostavljenim sistemom treh točk s preprosto enačbo. 19. člen sporazuma, po katerem se deli dohodek na sredstva 4 osebno in skupno porabo in na sklade, določa v 3. točki višino Ol' s pomočjo metodologije. V metodologiji bi po predlogu odpadk’ računanje KOD/h in parametrov, uporabili pa bi enačbe, ki b1 zamenjale koordinate točk iz 49. člena in sicer: OD/h = PČD/h x 0,544+5,20 OD/h = PČD/h x 0,520+5,50 OD/h = PČD/h x 0,550 + 5,56 OD/h -PČD/h x 0,640 + 3,70 Operativci in vodne skupnosti Obrat Mo n tata IGM-del Projektiva merjenje zemljišč in združenja OD/h = PČD/h x 0,537 + 6,66 Preizkus: 1. Operativa kot najštevilnejša dejavnost v sporazumu. Gibanje uspeha PČD/h PČD/h ind. OD/h ind. skladi na uro Ind. delilno razmerij Podpoprečen uspeh 16,- 60 13,90 66 2,10 54 67 : t3 Poprečen uspeh 20,- 100 16, 06 100 3,92 100 60 : 30 Nadpoprečen uspeh 24- 120 16,26 114 5,74 146 76 : 24 Resolucija predvideva, da se pri porastu OD za 14% poviš*1 dohodek oz. družbeni proizvod za 18 %, skladi pa 36 %. Iz našeg3 primera se vidi, da poraste dohodek za 20 %, skladi pa za 46 %. 2.Projektiva kot najbolj izpostavljena dejavnost Gibanje uspeha P OD/h PČD/h ind. OD/h ind. skladifr ind. delil'>«. razmet. podpoprečen uspeh poprečen uspeh nadpoprečen uspeh 26,40 33- 39.60 60 100 120 22,44 26.36 30,32 65 100 115 3,96 6,62 9,26 60 100 140 35: tS 80: 20 Tudi v tej dejavnosti je zagotovljena hitrejša rast dohodka (z3/ poenov hitrejša kot OD; v resoluciji 4 poene) in skladov (40/ namesto 36 %) kot osebnih dohodkov in sicer najmanj v tak|^ proporcih kot se zahteva v omenjeni republiški resoluciji 1 medrepubliškem dogovoru. -g Tako izračunani OD (OD/h se pomnoži z urami) se korigiraJ navzgor ali navzdol še s stimulacijo iz rentabilnosti — pač glede to ali je organizacija dosegla nadpoprečno ali podpoprev1 rentabilnost, to je donosnost vloženih sredstev. \ Predlog dajemo v razpravo v varianti. Po prvi varianti bi 0s sistem nespremenjen, stimulacija iz rentabilnosti bi se računalu! obrazcu iz 17. in 18. člena. Po drugi varianti bi obraz poenostavili tako, da bi v števec vpisali samo PCD. Tako bi v Št®v ^ vpisali znesek iz zap. št. 20 obrazca DRD, v imenovalec pa zneS iz zap. št. 1 obrazca DRD. Dejavnos I Z varianta: nesprem. metodPČD +AP-KOD II.varianta: enostavn. metod. :PČD brativa 0,475 0,83 Obrat 0,566 1,06 Vodne skupnosti 0,832 1,31 Montaža 0,629 1,00 'GM — del 0,429 0,61 Projektiva 0,964 1,67 Merjenje zemljišč 0,697 1,12 Združenja 0,964 1,67 Pred ■ dokončnim obračunom sredstev za osebno in skupno Porabo je treba po 4. točki 49. člena napraviti še preizkus, če Vračunani OD na pog. NK delavca ne presegajo dovoljene meje. Zaradi dviga izhodiščne najnižje osnove za 100 din predlagamo, da se poviša tudi meja za OD na pog. NK delavca za najmanj 100 din, to je od 1.300 na 1.400 dinarjev. Kolikor bo republiški dogovor takšen, da se dvigne najnižja osnova na 1.000 ali 1.100 din, je treba ustrezno prilagoditi tudi zgornjo omejitev OD/pNK. Sestav naj višjih sredstev za osebno in skupno porabo na pog. NK delavca v gradbeništvu je takle: Osnova 900 din 1 000 din Hrana 60 din 60 din Regres za dopust 5 0 din 50 din Rogoji 17, V/. 154 din 171 din S timulacija 25*/, 22 5 din 250 din Skupaj 1 36 9 din 1 531 din Po omenjeni resoluciji se KOD v začetku leta ne valorizirajo. Termin v začetku leta ni opredeljen, vendar izhaja iz sintagme, da začetek leta ne more pomeniti na primer prvega polletja. Po 21. členu predloga medrepubliškega dogovora o načelih za usklajevanje delitve dohodka in osnovah ter kriterijih politike osebnih dohodkov (nadalje: medrepubliškega dogovora) so podpisniki (republike in AP) dogovora soglasni najkasneje do konca marca 1973 sprejeti potrebne spremembe in dopolnitve dogovorov oz. zakonov. 11. člen medrepubliškega dogovora pravi, da naj bi znašali najnižji OD 55 % od poprečnega OD v republiki iz predhodnega leta. V SR Sloveniji bi to zneslo nekaj manj kot 1100 din (2000 x 0,55). Nadaljnji razlog za določitev ustreznejše višine najmzjega OD je sklep konferenc slovenskih sindikatov (še iz leta 1971), da naj bodo najnižji OD 1000 din. Po posebni akciji sindikatov se je lani ta sklep tudi skoraj v celoti uresničil; uresničil v taki meri, da imamo zdaj malo kolektivov, ki imajo delavce z nižjimi OD kot 1100 din. Iz navedenih razlogov, še posebej pa zaradi zmanjševanja socialnih razlik, izhaja sklep, po katerem bi morali znašati KOD za najnižjo skupino od 1. aprila dalje najmanj 1000 do 1100 din. V tem primeru bi pomenil porast osnove za najnižjo skupino glede na nivo pred spremembo družbenega dogovora (od 800 na 900 din) 25 %, to je od 800 na 1000 din. Porast osnov drugih kvalifikacijskih skupin bi moral biti zaradi omejenih najvišjih OD tak, da bi ostal nivo najvišje, to je VIII. skupine (doktor znanosti) nespremenjen, to je na višini 3000 dinarjev na mesec (indeks 300). Vmesne kvalifikacijske skupine oz. karekteristične poklice je treba porazdeliti po metodi analitične ocene delovnih mest (glej III. poglavje točko 1.2 stališč in sklepov 31. seje CK ZKS). Po obstoječem sporazumu v gradbeništvu (67. člen) so podpisnice dolžne do konca leta 1973 izdelati analitično oceno delovnih mest. Do tedaj predlagamo, da se vmesne kvalifikacijske skupine porazdelijo z internolacijo glede na sedanjo razvrstitev kot sled: Kvalif. oz. izbor, skupina obs toječe stanje indeks predlog indeks din/h 1. NK delavec (600) 900 (100)113 1.000 125 (100) 5,50 2. P K delavec (950) 1050 (119) 131 1.140 143 (114) 6,25 3. PU delavec (1050) 1150 (131)144 1.240 155(124) 6,80 4 K delavec 1350 169 1-430 179 1143) 7,85 5. VK delavec 1150 194 1.620 203(162) 8,90 6. N S delavec (1080) 1180 (135)148 1.270 159(127) 7,00 7. SS delavec 1700 213 1. 760 220(176) 9,70 d. VSŠ delavec-I.stop. 2000 250 2.040 255(204) 11,20 9. PS5 delavec-U.stop. 2400 300 2.430 304 (24 3) 13,40 10. V S delavec magister 2800 350 2.810 351 (281) 15,50 11. VS delavec-doktor 3.000 375(300) 16,50 Učinka predloga ni moč izračunati zaradi drugačne možnosti r Uvrščanj a vseh skupin. Predlog je razviden iz posebne priloge, to Je ^ pisma K IG (št. 68-73 z dne 9. januarja 1973) nadzornemu °uboru. . kolikor zaradi računske primerjave ne upoštevamo prej ome-!Lieno spremembo v razvrščanju, potem bi povzročil predloženi K°D povečanje kvalifikacijskega količnika od 1,61 na 1,71. KOD ' rilasi bi se povečali poprečno za 6,5 % ali poprečno za 82 din na ZaPoslenega. Predlog KIG za razvrščanje delavcev za izračun KOD smo že dali PodPisnicam v obravnavo. Dolžni smo ostali še nekaj pojasnil. 1. V skupini NK delavcev ostanejo delavci (del delavcev) lahko tud| še po 4 mesecih, če jih ustrezno samoupravno telo zaradi pjjhovih podpoprečnih delovnih rezultatov ne razvrsti v skupino delavcev. Doba, koliko časa naj ostanejo podpoprečni NK de-avci v tej skupini, ni omejena. Del delavcev lahko ostane zaradi Psihofizičnih in delovnih lastnosti vseskozi v skupini NK delavcev. i 2- Razvrstitev oziroma prevedba NK delavca mora biti natančno “O loč en a v samoupravnem aktu delovne organizacije. Opredeljena 0ra biti vloga kadrovske službe, izobraževalnih institucij, ustrez-r'cSa samoupravnega telesa. Z željo, da bi bil profil PK delavca enak v Vsem slovenskem gradbeništvu, bi bilo potrebno, da bi KIG pred- ložil poseben sporazum, v katerem bi bil določen postopek kriteriji in ostalo, kar bi naj bilo enotno pri prevedbi delavcev To je tolikanj pomembneje, ker gre tudi za prevedbe iz PK v PU delavce in še naprej. 3b Delavec, ki je uspešno opravil izpit za PU delavca, mora opraviti tudi najmanj eno leto prakse. To določilo bi bilo treba glede na izkušnje nekaterih kolektivov natančneje opredeliti, tako da se enoletna praksa računa od položenega teoretičnega dela izpita dalje. Po enem letu se polaga praktičen del izpita, nakar šele (po uspešnem opravljenem praktičnem izpitu) dobi delavec potrdilo, daje PU delavec. Ta potrdila — spričevala naj bi bila v slovenskem gradbeništvu enotna, različna bi bila samo po žigu in podpisu izobraževalne institucije - znotraj ali zunaj podjetij, v vsakem primeru pa od KIG priznanih ustanov (izobraževalni centri npr.) 3c To možnost je treba tudi po mnenju sestavljavcev omejiti na določen čas. Na primer do leta 1980. Po tem letu, na primer, ne bi več dopuščali možnosti, da nekoga samo zaradi let prevedemo v višjo kvalifikacijsko skupino. To velja še v večji meri za višjo kvalifikacijsko skupino (glej možnost pod 4c). . 4. Pred skupino kvalificiranih delavcev pa vendar po skupim PU delavcev, to je včerajšnjih sposobnejših PK delavcev, bi morali po- znati še skupino priučenih industrijskih delavcev v gradbeništvu. V taki skupini bi morali biti samo nekateri poklici najožjega profila. Gre za poklice, kijih bo z razvojem gradbene tehnologije in delitve dela vedno več. Nekaj primerov: industrijski betoner v industrijskem obratu — betonarni (samo vgrajuje beton s pomočjo kompri-macijskih priprav); krivile c železa v mehaniziranem obratu - žele-zokrivnici (samo krivi armaturo po povsem določenem stroju); gradbeni montažer na objektu (samo montira velikoserijske elemente na terenu s pomočjo strojnih priprav) in tako naprej. Gre za delavce v poklicih, za katere ni poklicnih šol, obvladajo pa posamezna opravila, ki so se jih priučili. Taki delavci, ki jih je zdaj zlasti v manjših nespecializiranih podjetjih še zelo malo ali nič, ne morejo biti enaki niti PU delavcem (včerajšnjim PK delavcem) niti jih ne moremo šteti za kvalificirane delavce. Zato bi kazalo vnesti skupini PU-I (priučenih - industrijskih) delavcev, ki bi jih podjetja letos tudi posebej obravnavala in razvrstila s pomočjo analitične ocene, da bi dobili za leto 1974 kar najbolj ustrezne skupine oziroma poklice za novo razporeditev delavcev po 12. členu sporazuma. 5. Osnutek programa za VK delavce je že izdelan. Tako bomo imeli po daljšem času neurejenosti glede priznavanja visoke kvalifikacije spet priliko, da bodo sposobni kvalificirani delavci tudi formalno imeli možnost pridobiti si visoko kvalifikacijo. 6. Danes imamo v kolektivih delovodje, ki nimajo delovodske šole, nekateri niti priznane visoke kvalifikacije. Po tolmačenju predstavnikov KIG velja za take primere določilo v točki 6—10 za umske delavce, ki pravi, da je možno prevesti delavca v delovodjo le, če ima priznano visoko kvalifikacijo (uspešno opravljen izpit), če je starejši od 35 let, poleg tega pa še 6 let in 2 leti prakse. Skupaj torej zaokroženo 45 let. Lahko bi se dogovorili, da bi brez teh zahtev priznali kvalifikacijo delovodij tudi starejšim delavcem, ki uspešno opravljajo delovodski poklic in so starejši kot 50 let, vendar največ do leta 1980. 7. Za umske delavce je povzet predlog po posebni republiški strokovni komisiji, kije bila ustanovljena z namenom, da predloži merila za določitev zneskov KOD in za razvrščanje delavcev ob izračunu teh sredstev. Ta komisija je predložila (22. septembra 1972), da se pri izračunu sredstev za KOD lahko za posameznega delavca upošteva praviloma le za eno stopnjo višja strokovna usposobljenost, kot jo ima, če opravlja delo, za katero nima zahtevane strokovne usposobljenosti. To naj bi veljalo za vse delavce, tudi za ročne. PU delavec na primer ne more biti razvrščen za VK delavca, četudi opravlja delo VK delavca! Zaradi želje v republiki po poenotenem načinu razvrščanja delavcev in zaradi predvidenih stališč verifikacijske komisije, bi bilo oportuno, da tudi mi osvojimo ta predlog, to je možnost razvrstitve največ za eno kvalifikacijsko skupino. Na koncu naj k pojasnilom predloga KIG posredujemo še nekatere zamisli, ki bi jih kazalo osvojiti. Predložen način razvrščanja bi najprej — to je po osvojitvi v slovenskem gradbeništvu - predložili zveznim gradbenim institucijam z namenom, da bi poenotili kvalifikacijske oz. poklicne profile v vsem jugoslovanskem gradbeništvu. ' Predlog bi posredovali tudi ostalim panogam v SR Sloveniji z enakim namenom. Kolikor bi se sporazumeli v takih okvirih, bi dosegli večji red in enotnost na področju izobraževanja in kadrovanja, kar bi med drugim pomagalo tudi pri izboljševanju politike nagrajevanja in zmanjševanju fluktuacije. V to akcijo bi pritegnili tudi delavske univerze, predvsem pa ustrezne šolske institucije (zavod in sekretariat za šolstvo). Za najvišje osebne dohodke (nadalje: NOD) imamo nekaj znanih stališč, ki jih lahko s pridom uporabimo. 1. Za normalni delovni učinek (dogovorjeni PČD/h po panogah) sme znašati NOD največ 6000 din, za nadpoprečen uspeh pa največ 7500din; 2. predlogi strokovne skupine podpisnic za ugotavljanje NOD. Ta skupina je vzela kot izhodiščni NOD 3500 din. Pri izhodiščno najnižjem OD 1000 din dobimo odnos med NOD in najnižjim OD 3,5:1. Nadalje skupina smatra, da je možno upoštevati dva osnovna kriterija za razvrščanje OZD pri določanju NOD: a) velikost OZD, ki se v glavnem odraža v številu zaposlenih, vrednosti osnovnih sredstev ter v poslovnem rezultatu in b) kvalifikacijski sestav zaposlenih. Število zaposlenih, vključno s kvalif. sestavom, določamo s številom pogojno NK delavcev. Poslovni rezultat smo že doslej določali s PČD/h. Dodaten kriterij — vrednost osnovnih sredstev je v gradbenem sporazumu za določanje NOD zelo težko pravilno in pravično uporabiti — če nočemo zapletenih izračunov z večjim številom različnih kategorij oz. konstant. V sporazum so vključeni tako zavodi, združenja, projektanti, kot gradbena operativa in industrija, ki jih s poenostavljenim kriterijem (vključujoč vanj tudi sredstva) ni moč uporabiti; 3. Merila za ugotavljanje NOD, ki jih predlaga Žnidar Rihard. Predlog je za nas manj uporaben iz naslednjih razlogov: a) merila temeljijo na faktorju stimulacije, ki ga naš sporazum ne vsebuje niti ga ne predlagamo v prihodnje (glej stališča CK ZKS); b) velikost delovne organizacije določa s seštevanjem dinarjev (poslovnih sredstev) in ljudi (števila ljudi). Gre za nenavadno umetno sestavljeno merilo, s katerim naj računamo stvarne NOD. c) konstanta za inštitute, biroje in združenja naj bi znašala 100, za vse ostale pa 2000, kot da so delovne organizacije iz prvih treh taksativno naštetih panog 20-krat različne za določanje NOD in kot dani vmesnih panog; č) NOD v elektroindustrijskem podjetju s 15.000 delavci, ki je srednje uspešno (FS = 12,5 %) bi znašal 6750 din, v Železarni s 6000 delavci pa 6409 din; v gradbeništvu bi zaradi nižje vrednosti sredstev znašal NOD v največjem podjetju pri FS = 12,5 % nekaj čez 6000 din; v kovinskem podjetju s 300 delavci bi znašal NOD pri najvišjem uspehu (FS = 25 %) 4950 din; Zanimivo je, da avtor trdi, da so v predlogih strokovne skupine (pod 2) takšne pomanjkljivosti, da je možno uporabljati samo merila, ki jih predlaga avtor; 4. Dosedanje merilo za ugotavljanje NOD (25. člen sporazuma) je pokazalo nekaj hib in prednosti. Hibe so bile zlasti tele: a) najnižji odnos med naj višjim in najnižjim OD je znašal 5:1, kar je preveč; b) merilo je dalo preveliko težo številu zaposlenih in premajhno težo poslovnemu uspehu; c) premalo natančno je bil določen izbor delavcev z najnižjimi OD. Kot prednost naj omenimo kriterij najnižji OD, od katerega je odvisen NOD; a) delavci z NOD so se zanimali za delavce (po imenu in priimku) z najnižjimi OD, kar je bila prej redkost (in ne le to, potrudili so se, da so se najnižji OD močneje povišali); b) odvisnost NOD od najnižjih OD zelo močno zmanjšuje socialne razlike, odvisne od nagrajevanja; c) kriterij je kolektive iz gradbenega sporazuma primoral zasledovati najviše in najnižje OD preden so to zahtevale družbenopolitične skupnosti od vseh kolektivov in jim s tem omogočil predčasno naravnati politiko delitve OD v družbene okvire. Upoštevajoč navedbe predlagamo naslednji obrazec: NOD = (3,5 + PČD/h x ) x najnižji OD Za normalni delovni učinek (uspeh), to je pri nižjem PČD/h od dogovorjenega, sme znašati NOD največ 6000 dinarjev; ne glede na nadpoprečen učinek in velikost pa 7500 dinarjev. Dosedanja konstanta je znašala 3500, zmanjšana s količnikom 0,10 dejansko 35.000. S faktorjem 1,10 smo doslej množili tudi PČD/h, s čimer smo zmanjševali pomen uspeha pri določevanju NOD. Konstanta 10.000 je zaokroženo število, ki smo ga dobili tako, da smo pri poprečno velikem gradbenem, montažnem, projektantskem podjetju (enoti) računali s poprečnim uspehom in s predvidenim najnižjim OD ter dobili približno 6000 dinarjev - za poprečen uspeh. Primer: gradbeno podjetje (enota oz. TOZD) s 600 zaposlenimi, PČD/h = 20 din in 1100 din najnižji OD. NOD = (3,5 -f 20x ) 1100= 6050 din. Montažno podjetje (enota oz. TOZD) z 200 zaposlenimi PČD/h je 30 din in 1250 din najnižji OD. NOD = (3,5 + 30 -^oj^T ) 1250 - 5900 din. Projektantsko podjetje (enota oz. TOZD) s 75 zaposlenimi /h je 35 din in 1400 din najnižji OD. NOD =(3,5 + 35 7{qQ2q5^) 1400 = 5830din Zaradi primerjave osvežimo nekaj dejansko izplačanih NOD: Podjetje število zaposlenih NOD l-U/72 GP Dravograd 545 59 8 7 Projekt Kranj 975 5687 Kraški zidar Sežana 376 5655 SPP Rogaška Slatina A76 5308 Instalacije Ljubljana 295 6A28 Vegrad Ljubljana 255 5853 Plektra Maribor 150 5A65 Plektroprojekt Ljubljana 176 6052 Slovenija projekt Ljubljana 16 A 58 A 2 In vest biro Koper 102 5A68 Industr. biro Ljubljana 133 5A65 Dosedanje določilo je veljalo za NOD kot tudi za najnižji OD "WtiVlzčl V pUlllClll UU1U VllCIll oai u, vtnum jv unw “'-““J ----— ^pravilnosti. Poln delovni čas pomeni 182 ur na mesec ali 2184 ur leto. Vprašanje: ali se upošteva tudi delavca, ki je imel samo eno ali ^dem ur manj od polnega delovnega časa? Pri negativnem odgovoru bi bilo možno, da se določilo izigra tako pri NOD kot naj-oižjem OD s tem, da prizadeti delavec en dan izostane zaradi prehlada - na primer - in že ga izločimo iz spiska delavcev z naj-višjimi ali najnižjimi OD. Zaradi usklajenosti in primerljivosti podatkov predlagamo, da Povzamemo kriterij statistika pri izboru delavcev za najvišje m najnižje OD (obrazec RAD-1). Po tem kriteriju upoštevamo v izbor vse delavce, ki so imeli najmanj 160 plačanih ur na mesec. Tako določilo bi predložili za NOD tudi republiški komisiji, ki naj bi ga vnesla v zakon ali dmžbeni dogovor zaradi poenotenja in primernosti podatkov. Nadalje predlagamo spremembo 20. člena sporazuma. Za razreševanje stanovanjskih problemov predlagamo povišanje Prispevne stopnje od 4 na 6 %. Za regresiranje prehrane in letnega dopusta ter za ostale potrebe, naštete v tretji in četrti alinei 20. člena predlagamo namesto sedanjih kvantifikacij povzetek 15. člena predloga medrepubliškega dogovora in sicer: Prejemki delavcev iz sredstev skupne porabe, namenjeni za osebno in skupno porabo delavcev, ne morejo biti večji od poprečnega OD ustvarjenega v republiki v preteklem letu. Od tega se 'zvzemajo: dotacije menzam, sredstva za izobraževanje, pomoč fužinam bolnega ali umrlega delavca in nagrade odpravnine de lav-Cem ob upokojitvi. Pri lanskih poprečnih OD okoli 2000 dinarjev, bi to pomenilo, d& lahko namenjamo za osebno in skupno porabo največ (2000:12) okoli 165 dinarjev na mesec. Doslej smo imeli 50 din za regres dopusta in 60 din za regres hrane, to je 110 dinarjev. V celoti je naš sporazum dopuščal 1 + DS % od bruto OD v te namene. Pri 2000 din neto OD, to je Približno 3000 din bruto, predstavlja 2,5 % vsega 75 din na mesec. j° je komaj (75:100x100) 45 % predvidenega z medrepubliškim dogovorom. Resje, da določa dogovor zgornjo mejo, naša odstotka Pa spodnjo mejo. Predlagamo, da spodnjo mejo pomaknemo od sedanjih 1 + 1,5 % na 2 + 2 %, to je na 60+60 = 120 din minimalno na mesec na zaposlenega. Po tolmačenju predstavnika SDK knjigovodjem podpisnic spora-Zurr’a pomenijo boni za hrano gotovino, ki se po določilu družbena dogovora ne sme izplačevati. Pogoj za regresiranje hrane je torej plačilo regresa za hrano neposredno. Regres za letni dopust in ^redstva za dotacije počitniškim domovom smejo znašati največ poprečnih OD, to je 1100 dinarjev na zaposlenega. Četrta točka 27. člena sporazuma obravnava minulo delo. Mi-jPd° delo predstavlja tudi sedma točka, lahko pa tudi osma točka, h-azalo bi, da vse možne oblike nagrajevanja za minulo delo vnese- mo v poseben člen sporazuma. Podpisnicam predlagamo, da vnesemo v sporazum taka merila, ki so jih v nekaterih kolektivih že uspešno uporabili. Zato naj kolektivi ob priliki razprav o teh predlogih sporočijo nadzornemu odboru svoja merila oziroma predloge za minulo delo, ki jih bomo po možnosti tudi kot merila sporazuma. Ob tej priliki naj razjasnimo različno tolmačenje odpravnine. Ta naj bi znašala največ dva poprečna mesečna osebna dohodka na zaposlenega. Nejasnosti je več. Katero dobo vračunati v poprečni OD? Praviloma naj bi bilo to preteklo leto. Kolikor pa samoupravni akt opredeli dobo drugače, je možno vzeti kot poprečje tudi zadnjo obračunsko dobo. Na primer, če gre delavec v pokoj v drugem polletju, se lahko vzamejo ppprečni OD iz prvega polletja tekočega leta; ali če gre delavec v pokoj ob koncu leta, se lahko vzamejo poprečni OD iz prvega tričetrtletja tekočega leta — seveda, če tako predvidi samoupravni akt. Kaj predstavlja poprečni OD na zaposlenega? V nobenem primeru niso poprečni OD zaposlenega, saj bi bila v tem primeru beseda ,,na“ povsem odveč. Najmanj kar lahko uporabimo, je poprečje OZD. Tendence, zlasti v sindikatu so, da bi-vzeli pri računanju odpravnine poprečni OD v republiki ne le v podjetju ali še nižje, v enoti ali celo posameznika. Prejemki delavcev iz materialnih stroškov naj bi se po naših predlogih spremenili v precejšnji meri. Največ predlogov izhaja iz že omenjenega predloga medrepubliškega dogovora. Najvišja dnevnica za službena potovanja znaša 150 dinarjev. Kolikor se stroški za prenočišče plačajo posebej, sme znašati najvišja dnevnica 100 dinarjev. Dnevnica za potovanje v tujino se še naprej določa po predpisih, ki veljajo za delavce upravnih organov. Kadar se delavcu stroški za prenočevanje priznajo posebej, se dnevnica zniža za 30 %. Nadomestilo za delo na terenu (terenski dodatek) sme znašati največ 30 % od dnevnice za službeno potovanje v domovini — 150 x 0,30 = 45 din na dan. Pri ugotavljanju višine odstotka oziroma terenskega dodatka se mora upoštevati stopnja 'organiziranosti nastanitve in prehrane delavcev, to je višina dejanskih povečanih stroškov po metodologiji sporazuma. Odpraviti bomo morali kolizijo med členoma 36. in 37. spora- /" zuma. Doslej ni bilo iz nobene organizacije konkretne iniciative za spremembo zveznega družbenega dogovora o terenskem dodatku, ki nas v prvem členu obvezuje, da s sporazumom prevzamemo njegova določila. V drugem členu dogovora je določilo, da pripada terenski dodatek delavcu za bivanje in delo na gradbišču zunaj svojega stalnega prebivališča. In dalje. Za delavce, ki se vsak dan vračajo v svoje stalno prebivališče, je treba urediti vprašanje nadomestila stroškov, ki jih imajo zaradi oddaljenosti gradbišča od svojega stalnega prebivališča. Te stroške moramo torej rešiti s povračilom stroškov za prevoz na delo (41. člen). Naj še dodamo, da samo v Sloveniji plačujemo terenski dodatek delavcem,ki prebivajo in delajo v istem kraju. Za težje pogoje dela na gradbišču (terenu) je treba zagotoviti ustrezno plačilo s pomočjo analitične ocene delovnih mest (četrta zahteva - pogoji dela). Tako bo imel praviloma, na primer, zidar višjo obračunsko osnovo kot, na primer, strojni ključavničar zaradi pogojev dela na gradbišču (terenu) in ne glede na to, da tudi mnogo težje kadrujemo zidarje, tesarje in podobne poklice kot strojne ključavničarje, mehanike in podobne poklice. Iz 37. člena izhajajoči povečani stroški morajo biti pokriti za selitev in postavljanje jedilnic s strani podjetja iz pripravljalnih del, za prevoz hrane in za povečane stroške hrane sploh iz regresa za hrano, za pogoje dela pa, kot rečeno, iz obračunske osnove. S tem bodo izenačeni delavci iz istih krajev, stanujoči v istih domovih; razlL.ri so samo glede na to, da eden dela v delavnici, drugi pa na gradbišču. Izenačeni ne bodo edino v obračunski osnovi,ker so delovni pogoji drugačni. Dodatek za ločeno življenje sme znašati največ deset dnevnic. To predstavlja največ 10 x 150 = 1500 din na mesec oziroma naj- / več 50 din na dan. Višina znižane dnevnice se bo tako kot doslej tudi poslej — podobno kot višina terenskega dodatka — izračunavala na podlagi dejanskih povečanih stroškov za prebivanje in delo na terenu. Odnos med znižano dnevnico in dnevnico (brez prenočišča) je znašal do spremembe nekaj manj kot 55 %. Pri nespremenjenem odnosu bi znašala najvišja znižana dnevnica tedaj 55 din na dan. Za prenočišče bi podjetja krila dejanske stroške prenočevanja, vendar ne več kot polovico dnevnice, to je 50 dinarjev. Povračilo za uporabo lastnega avtomobila v službene namene ostaja po predlogu medrepubliškega dogovora nespremenjeno, to je 0,90 din za prevožen kilometer. V predzadnje poglavje sporazuma - postopek za samoupravno sporazumevanje — bomo morali natančneje opredeliti vlogo in naloge nadzornega odbora ali skupne komisije podpisnic kot se predlaga ime za tak organ. Nadalje bomo morali uskladiti sankcije sporazuma s sankcijami kot jih zahtevajo spremembe dmžbenega dogovora. Prav tako bomo morali vnesti določilo, da s tem sporazumom povzemamo tudi stališča vsakoletnega republiškega dokumenta, ki določa politiko delitve in nagrajevanja. Dogovoriti se bomo morali tudi za tesnejše sodelovanje z ostalimi gradbinci iz drugih republik, še posebej iz Hrvatske in BiH. Najpomembnejša določila bomo morali uskladiti. Razmisliti je tudi treba (v razpravi) o možnosti, da tudi naš sporazum, tako kot hrvaški, vnese posebno poglavje — ugotavljanje (in ne le delitev) dohodka. Dobeseden naslov sporazuma sosednje republike glasi: Samoupravni sporazum o uvjetima stjecanja dohotka i osnovama i mjerilima za rasporedjivanje dohotka i raspodjeli osobnih doho-daka u OOUR iz oblasti gradjevinarstva — grana gradnja na po-dmčju SR Hrvatske. Iz citiranega naslova se med drugim vidi, da se sporazum nanaša na TOZD in ne OZD (podjetja), čeprav ga podpisujejo delegati podjetij na te TOZD. Ne glede na to bomo morali tudi v našem sporazumu upoštevati ustavna dopolnila in stališča večkrat omenjene seje CK ZKS. Zato je prav, da na koncu posebej naglasimo, da podjetja, zlasti pa sindikalne organizacije, v njih naredijo vse, da bo sodelovalo v razpravi kar največje možno število delavcev. Ne le zato, ker tako mora biti, marveč tudi zato, ker bodo sprejeta merila sporazuma obvezovala temeljne organizacije in ne podjetij. Sporazumi med TOZD bodo lahko sicer določili, da TOZD pooblastijo skupen organ upravljanja za določene funkcije, vendar na osnovi vsakokratnega predhodnega soglasja vseh TOZD. Iz dmgega poglavja stališč točke 3.2 pa še povzemamo: „V obdobju, ko se TOZD šele oblikujejo, naj bodo organizirani nosilci sporazumevanja delovne enote, dislocirani obrati in dmge enote, ki imajo že sedaj pravico ugotavljanja in delitve dohodka oziroma, ki bodo z ustreznimi začasnimi akti delavskih svetov dobili to pravico." Predlogi so napisani v poljudnem in ne v pravniškem jeziku zato, ker želimo olajšati delo tistim delavcem, ki bodo pojasnjevali delavcem te predloge v razpravi. Zato je tekst teh pripomb ponekod obširnejši, ker vsebuje še obrazložitve in pojasnila. Šele na podlagi rezultatov razprave bomo pripravili prečiščen tekst predloga samoupravnega sporazuma. Ob prizadevnosti kolektivov je odvisno, kdaj bomo uspeli zbrati vse predloge, pripraviti sporazum in ga predložiti kolektivom, nato pa komisiji v potrditev. V najboljšem primeru bomo to uspeli v mesecu aprilu. Nadzorni odbor za izvajanje samoupravnega sporazuma v gradbeništvu zanj predsednik NO: DAVORIN GRŽINIČ Zap. št. Vrsta podatka l.-XII. 71 /.-/X. 72 IMP Dejavnost za obdobje l-IX. 7 2 v % Indeks celotne dejavnosti Indeks za IMP 1 Poprečno upor. posl. sredstva 211.912 304.161 67.2 143,5 146,4 3 Poprečno št. zaposl. delavcev — na osnovi meseč, stanj 4.601 4.963 50.9 107,9 110,3* 4 — na osnovi delovnih ur 5.640 5.417 52.1 96,1 105,4 5 Poprečno Število p NK delavcev 9.185 9.371 525 102,0 106,7 6 Obračuni bruto KOD 128.184 99.227 50.7 77,4 78,18 7 Realizirani bruto KOD 127.191 95.693 51.0 75.2 76,83 8 Pop.št.zaposLdelav. iz ur glede na faktur realizacijo 5.235 5.196 52.7 99.3 103,6 9 Poprečno st.pNK delavcev glede na faktur, realizacijo 9.115 8.974 53.2 98,4 105,1 78 Amortizacija iznad minim.st. 5.663 8.925 91.7 157,6 179,7 20 Dohodek po zakonu - PČD 266.446 228.323 57.5 85,7 80,6 22 Minim akumulacija po s. s. 56.364 61.919 64.8 109,8 93,8 25 Sredstva za OD iz stimulacije 71.039 61.292 60.5 86,3 74,8 26 Dogovor, sredstva skup. porabe 6.206 4.763 43.9 76,8 65.8 27 Dogovorj.oseb. in skup.poraba 204.435 161.748 54.4 79,1 75,7 28 Razporejeni del dohodka za OD 171.547 138.794 52.3 80,9 75,9 29 Porablj. sredstva skup. porabe 4.434 3.275 47.8 73,9 89,4 30 Razpor. oseb. in skup. poraba 175.981 142.069 52.2 80,7 76,1 31 Osnova za prispevek rep. rezerv — 600 2podjetji 35 Dosežena akumulacija 81.503 86.049 66.4 105,5 95,0 42 Količnik realiziranih KOD 0.99 0.96 V tisi iz Frankfurta Frankfurtski sejem sanitarne, ogrevalne in klimatske tehnike je za nami. V podjetju je povzročil precej razpravljanja med udeleženci ekskurzije, tistim, ki so se mo-^li truditi okoli organizacije potovanja, urejanja poteznih skupin in drugih podrobnosti, ki spremljajo jako množično potovanje, pa je prispeval nemalo sivih *as. Med temi je imela prav gotovo največ skrbi direktorjeva tajnica Tončka in je zato verjetno tudi najbolj Vesela, da je sejem za nami. I Sejem v Frankfurtu, ki je ameriški in so namenjeni, po e a----- domače rečeno, bolj rado- Na vsako drugo leto, je v opi eden najbolj znan: tem sejmu sem bil prvič cialistom in tehnikom. Tega .^Vropi eden najbolj znanih, vednežem kot pa komer-'n, zato lahko svojo sodbo o pa v Frankfurtu ni. Paviljoni |ejmu dajem le na osnovi so natlačeni samo s proiz-e8a obiska. Zdi se mi, da vajalci, in sicer izključno n’a ta sejem, tako kot vsi naše stroke. °stali evropski sejmi, svoje Če si želite tak sejem te-jP^ifično nacionalno obe- meljito ogledati, potem je pa e^je. Večino razstavljavcev dva dni za ves sejem le bolj Podstavljajo nemška pod- malo. Na žalost človek po ftja in le sem ter tja zašle- nekaj urah intenzivnega dite . tuje podjetje, pa naj bo ogledovanja ni več zmožen 0 francosko, italijansko, švi- normalnega dojemanja, in-y rsko, švedsko ali angleško, teres za posamezne detajle $ .tem pogledu se mi zdi ta pa popusti. Zase lahko po- Jem podoben sejmu v vem, da sem bil po petih ^liji, kjer pa je obratno urah že pošteno zdelan in j,°žno najti le angleške sem moral napraviti kratko hne in ^ vse ostale iz- pavzo, da sem potem lahko no redke. Verjetno je po- izkoristil še tri ure za ogle-lj. n° stanje tudi na Inter- dovanje. Ker pa smo že vsi Jtni v Parizu. Nam pa ta ve- udeleženci pričakovali, da si Lna nemških razstavljavcev v podrobnosti sejma ne bo ter.ustreza, saj so nam prav mogoče ogledati, smo si titme zaradi trgovanja ali sejem razdelili po strokah. De ^0vanja najbolj poznane, Vsak udeleženec sejma je že niške norme pa kar do- doma ^če. ozko Sejem je trajal od 28. razpoložljivemu je nta do 1. aprila. Vsak dan ogled. S tako razdelitvijo pa odprt od 9. do 18. ure. se je nekako dalo. Svoje spe-p Ustim, ki še niso bili v cialno področje si je vsak sJankfurtu, naj povem, da je lahko ogledal, ko je bil še Jemskega prostora nekaj spočit, ostala pa tedaj, ko so rj.nj kot v Zagrebu, izko- noge postale težke, torbe z 1 ^en pa je mnogo bolj. Ne- nabranimi prospekti pa še prejel razmeroma področje, primerno času za ^teri paviljoni na Zagreb-inf171 sejmu so namreč bolj OrmatiV/rvi 1/ot nnr mcVi težje! Celotno sejmišče je bilo a fniativni, kot npr. ruski, razdeljeno po strokah in lenški, kitajski, južno- paviljonih takole: 1. 2. 3. 4. 5. Sa. 7. 8. Kuhinje, oprema kuhinj, gospodinjski aparati cevi, pribor, sanitarni vozli, oprema, orodje keramika za sanitarije ter sanitarne armature, priprava tople vode sanitarne armature, oprema sanitarnih predmetov ogrevalna tehnika, kotli, gorilci, regulacijske armature črpalke ogrevalne tehnike, oljni in plinski gorilci, regulacijska tehnika, rezervoarji, gorilni aparati ogrevalni pribor, grelci, armature, izmenjevalci oprema delavnic, oprema monterjev, orodje klimatske in prezračevalne naprave, elementi naprav, bazenska tehnika, saune, tehnika obdelave vode za razne namene. Razen teh večjih objektov pa so manjše paviljone zasedla večja podjetja, npr. Parasant, Kmpp, Siemens. Skupno je razstavljalo preko 900 razstavljavcev, med temi seveda velika večina manjših podjetij, srečali pa smo seveda vse večje nemške firme sanitarne tehnike. Med posameznimi proizvajalci je čutiti precej kopiranja. Tako je bilo pri proizvajalcih kotlov in gorilcev mogoče videti pod različnimi firmami izredno podobne proizvode. Ne kopirajo pa samo oblike, pač pa tudi barve. Oranžna barva, ki jo je verjetno eden od prvih uporabil pri nas dobro znani Viessmann, je postala skoraj pravilo. Povezava iz-|ven meja Nemčije pa ne funkcionira tako dobro. Za primer naj navedem cevovode z vgrajeno žico za električno ugotavljanje mesta napake na cevovodu. V Frankfurtu so bili prikazani kot novost, čeprav sem isto stvar že pred leti videl v Londonu. Precej časa je potreboval tudi sistem za izkoriščanje povratne vode, da se je preselil iz Švedske v Nemčijo. Določene novosti, kot npr. nerjaveče cevi za vodovod v Franciji, naprave za hitro predelavo odpadnih vod ter vakuumski kanalizacijski -sistemi na Švedskem, izolacije, lepila, pritrdilni čepi ter izredno lahke izvedbe v Ameriki pa so še tudi v Nemčiji tuje. Pr ogledu sejma v Frankfurtu lahko povzamemo ves razvoj v ogrevalni in sanitarni tehniki s sledečimi ugotovitvami: — V sanitarno tehniko čedalje bolj prodira plastika: ne samo cevi za hladno vodo, pač pa tudi okrasni predmeti ter sanitarni predmeti izpodrivajo ostale materiale. — Elektronika in elektronska regulacija se ne omejujeta več samo na regulacijo, pač pa že na krmiljenje tudi v sanitarni tehniki (iztoki, pipe itd.). — Poudarek na pripravi vode: filtracija, kemična obdelava je iz leta v leto večji. — Kot gorivo prevladujeta pri kotlih izključno olje in plin. — Kompaktnost kotlov je čedalje večja; priprava vode v kotlu je ogrevalno ločena v posebej regulirana in varovana. — Čedalje več firm se ukvarja z regulacijsko tehniko, bodisi z direktnimi tipali ali pa z elektroniko. — Pri klimatskih napravah je, kakor kaže, tudi dovolj donosnega dela, saj se ukvarja z izdelavo manjših klimatskih naprav vedno več proizvajalcev. — Grelna telesa niso več v ospredju pri razstavi; opaziti pa je bilo več proizvajalcev aluminijastih radiatorjev. — V vsej instalacijski teh- kopališča, telovadnice, orodje). — Stalna skrb za ekonomičnost je pripeljala do izkoriščanja toplote odpadnih plinov pri klimatskih napravah. Podrobnih novosti, ki so jih prikazale posamezne firme, ne nameravam navajati na tem mestu. So preveč tehnične in zato za širši krog bralcev manj zanimive. Na koncu naj povem le to, da je obisk takega sejma za vsakega tehničnega človeka prav gotovo koristen. Če drugega ne vidi, pa vsekakor to, koliko bolj enostavno je montersko delo v deželi, kjer vam na vsakem koraku ponujajo posebne materiale in delovne pripomočke. Pridobi tudi na samozavesti, saj vidi, kako smo tudi pri nas napre- Intemationaie Aussteliung Sarsitarl Heizung Klima ■ Frankfurt a. M. 28.3. bis 1.4.1S73 niki je opaziti težnjo čim bolj poenostaviti montažna dela ter težišče dela prenesti iz zgradbe v delavnico: to pomeni čim večjo predfabri-kacijo z uporabo nekvalificirane delovne sile ter pomožnega orodja. — Dvig standarda pomeni tudi povečane zahteve naročnika za opremljenost stanovanjskih prostorov ter zlasti za rekreacijski del (saune, dovali in v čem smo se približali gospodarsko bolj razvitim državam. Ogled takega sejma pa lahko še bolj koristi, če že doma izkoristimo vsa mogoča sredstva, da spoznamo probleme stroke tako po teoretični kot tudi po praktični strani ter da stalno sledimo razvoju v svetu. Če bo obisk Frankfurta prinesel to spoznanje vsaj določenemu številu naših obiskovalcev, ki jih ni bilo malo, potem se obisk prav gotovo ni samo enkrat, ampak dvakrat splačal. INŽ. MIKLAVŽ KRIŽAN Interni razglas Razglašamo prosto delovno mesto operaterja sistema IBM 3 v biroju za organizacijo in mehanografijo Delo se opravlja v dveh izmenah, pogoji za zasedbo tega delovnega mesta pa so naslednji: a) končana tehniška srednja šola elektro-smeri ali končana gimnazija ter 2 leti prakse ali končana šola za KV delavce elektro-smeri in 8 let prakse, b) vsaj delno znanje angleškega jezika, c) uspešno opravljen IBM — test. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja. Zbiramo nove vajence Spet je prišel čas, ko se bodočega strokovnega Poleg redne mesečne na- V interesu vsakega člana bo zaključilo šolsko leto, to kadra. grade dobijo učenci še giblji- naše delovne skupnosti je, pa je tudi čas, ko pri našem S potrebami in v soglasju vi del nagrade, do katerega da pridobimo zadostno šte- podjetju sprejemamo v uk *s posameznimi obrati so pro- so upravičeni, če so v šoli ali vilo dobrih, delovnih in po- nove vajence. S tem si ho- sta spodaj navedena vajenska pri delu dosegli: štenih fantov, ki bodo spo- čemo zagotoviti pomladitev mesta: ZA DELOVNE ENOTE V LJUBLJANI: monter centralne kurjave vodovodni inštalater monter klima-naprav elektroinstalater za jaki tok elektroinstalater za šibki tok ključavničar strojni ključavničar ' kovinostrugar ko vin ob ruši le c orodjar rezkalec modelar izolaterji trgovci tehniških strok RTV-mehanik ZA DELOVNO ENOTO V MARIBORU: 'ion ter centralne kurjave dovodni inštalater er klima-naprav L . DELOVNO ENOTO V KOPRU: monter centralne kurjave vodovodni inštalater monter klima-naprav ZA DELOVNO ENOTO V IDRIJI: ključavničar ZA LIVARNO V IVANČNI GORICI: livar strugar Kand:dati, ki želijo postati naši vajenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so dopolnili 14 let. vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da so dokončali osemletko, — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučite v poklica, ki so si ga izbrali. Kandidati bodo zdravniško pregledani pri našem zdravniku. Kandidat mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: — prošnjo — spričevalo o dokončani osemletki — rojstni list. V času učne dobe prejemajo vajenci nagrado, ki znaša za: I. letnik II. letnik III. letnik 500 din 550 din 600 din — odličen uspeh — še sobni izučiti se enega izmed 40 % od osnovne nagrade, naših poklicev in ki bodo — prav dober uspeh — še pozneje v tem poklicu pri 30 % od osnovne nagrade, našem podjetju tudi delali. — dober uspeh — še 20 % Izkušnje iz preteklih let on Ux!!u,1 U1Cbtl °d osnovne nagrade. namreč povedo, da stopi v 4n n^nih m!!t Vajenec je udeležen tudi uk mnogo fantov, ki za to . pri skupinski normi. nimajo interesa ali pa ga Vajencem, ki niso doma med učenjem izgubijo. S ta-iz Ljubljane ali iz bližnje kimi navadno razderemo Uspešno gasilsko društvo na Trati 30 učnih mest 20 učnih mest 35 učnih mest 1 učno mesto z- - ■, . okolice in nimajo možnosti učno pogodbo. Veliko šte- 1 lično mesto stanovatl Pri svojcih ali vilo pa je tudi takih, ki se 1 učno mesto znancih v Ljubljani, preskrbi sicer izučijo, vendar čez ne- Gasilsko društvo Tovarn6 1 učno mesto Podjetie P° možnosti oskrbo kaj let zapustijo podjetje. Trata, ki deluje in je vpisan0 1 učno mesto v enem izmed internatov v Zato pri izbiri novega na- v register kot industrijsk0 3 učna mesta Liubljani- Stroške za oskrbo raščaja sodelujmo vsi! gasilsko društvo, je na svo- 6 učnih mest v internatu kriie vajenec v Prosimo, da vsak prek jem III. občnem zboru dn6 o - t pretežni meri iz svoje na- svojih sorodnikov in znancev 5. marca 1973 pregledal0 grade. vpliva na dobre in delovne aktivnost članstva in društv3 Prijave sprejemamo do fante, ki končujejo osem- kot celote v preteklem letu-15. junija 1973, in sicer: letko, naj se prijavijo za uk - za delovne enote v pn našem podjetju. . Občnega zbora so se ud Ljubljani in Livarno v Ivanč- Tako bomo imeli PriIoz' dmL^^I Hnsunia^ o či'1-ni gorici: kadrovski oddelek "Ost zagotoviti ustrezno šte- ke ga lske S^ Ld keg» nndietiA J iuhliana Titnva vilo vajencev v podjetju m SKC gasusKe zveze, gasUi>*A izbrati najboljše. društva Šentvid, občinske® FRANC LOPATIC "pri podjetja. Njihova udeležb nam pove, da se je društv0 afirmiralo tudi na širše01 območju občine Šiška. Iz poročila, ki gaje poda* poveljnik društva Slavk Hrženjak, je razvidno, d šteje društvo danes 21 aktiv" 12 učnih mest 6 učnih mest 12 učnih mest 12 učnih mest 5 učnih mest 2 učni mesti 5 učnih mest 6 učnih mest 1 učno mesto podjetja, Ljubljana, Titova 37; — za delovno enoto v Mariboru: IMP — obrat Maribor, Maribor, Gregorčičeva 17, — za delovno enoto v Kopru: IMP - obrat Koper, Koper, Ul. 15. maja 4; — za delovno enoto v Idriji: IMP - tovarna Idrija, Idrija, Vojkova 4. Toplotni izmenjeval-nik — protitočnih ]||! članov, ki so se v letu a 2 nenehno usposabljali /Vajah in tečajih. O svojem (Ju in obvladanju sodobne nike gašenja požarov so ■planili celotni kolektiv, ki danes tudi spodbuja k j |^jihovo aktivnost je bilo j, M tudi zunaj obrata. So-®'Ovali so na Vil. kongresu 'Iških društev Slovenije v se ^Urski Soboti. Udeležili so l' Proslave in parade. Sode-so v tekmovanju ob ,-letnici obstoja gasilskega SQuštva Litostroj. Prav tako I ?e maja lanskega leta ude-'d pohoda ob žici okupi-11 e Ljubljane. tei^pd samim zborom je jetični direktor Anton s£čur izročil društvu ga-Q,ko motorko Rosenbauer. ^ Prevzemu so člani dru-Sv a dali zagotovilo, da bodo h. 1° aktivnost vsestransko šg^šili s preventivo, ga-in lerT1 morebitnih požarov L . nenehnim usposab-']at\iem. s0^avzoči predstavniki pa pri v svojih nagovorih eaj^nje članom gasilske ča$ e> ki so v tako kratkem Svojega obstoja svojo oblfn°st prenesli na širše vSej -*e *n Je danes znana V gasilskim društvom p1116 Siska. kfj^^dstavnik Rdečega Pa je na zboru podelil podjetju oz. tovarni priznanje za udeležbo v krvodajalskih akcijah in organiziranje teh akcij. Ob zaključku zbora so sprejeli program dela za leto 1973, ki bo člane gasilskega društva še bolj usposobilo za izvrševanje njihovih nalog. V letošnjem letu so člani gasilske enote uspešno pogasili 2 požara, ki sta nastala predvsem zaradi premajhne pazljivosti nekaterih članov kolektiva. Ker je društvo danes že dokaj dobro opremljeno, je bil na zboru sprejet poziv, naj se v gasilsko društvo včlanijo še drugi člani kolektiva, ki jih delovanje v gasilski enoti veseli. RUDI BUKOVAC NA SINDIKALNEM PRVENSTVU LJUBLJANE Naši šahisti vzdržali v II. ligi Letošnjo zimo so šahisti , našega podjetja že drugič poskušali srečo v II. ligi sindikalnega šahovskega prvenstva Ljubljane. Cilj jim je bil obstanek v tej družbi, ki jim je pred dvema letoma zaradi nezadostnega šahovskega znanja neusmiljeno pokazala pot skozi vrata v III. ligo. Tudi letos začetek ni obetal kaj dobrega, saj je bila ekipa po dveh odigranih dvobojih krepko zasidrana na zadnjem mestu lestvice z vsega dvema točkama od 12 možnih. Po dokaj nesrečnem porazu z ekipo PTT (rezultat je bil 2:4) so še šahisti ekipe Pavao Morgan, za katero je na prvi deski nastopil mednarodni mojster Milan Vidmar mlajši, iznajdljivo kaznovali napake, nebudnost in podobne slabosti naših kar z rezultatom 6:0. Alarm je bil dan in naša ekipa, ki je kar trikrat nastopila brez svojega drugega najmočnejšega igralca Matjaža Mačka, je v naslednjem kolu zabeležila visoko zmago nad ekipo Železničar II s 4,5:1,5. Teden dni kasneje so naši šahisti v dvoboju z drugim najmočnejšim moštvom v ligi, ekipo Avto-montaže, spet zabeležili poraz z 2:4, čeprav so bili zaradi nepazljive igre mojstrskega kandidata Praznika v topovski končnici na prvi deski proti Miranu Mihelčiču že blizu neodločenega izida. No, Mihelčič napak nasprotnika ni izkoristil in Praznik je s svojo zmago dosegel zma- Partija med Mihelčičem (beli) in Ribnikarjem (črni) je tekla takole: 1. e4, Sf6, 2. Sc3, d6, 3. d4, g6, 4. f4, Lg7, 5. Sf3, 0—0, 6. Lc4? , c6, 7. 0-0, b5, 8. Ld3, e6, 9. e5, Se8, 10. Se4, f5, 11. Sg3, Sa6, 12. c3, Sac7, 13. Khl, dxe5, 14. fxe5, a6, 15.b3!,Sd5, 16. Del, Sec7, 17. c4, Sb6, 18. La3!, Te8, 19. Da5, Tb8, 20. Lc5, Sd7, 21. Ld6, Sb6, 22. Taci, Ld7, 23. a4, bxc4, 24. bxc4, Lf8, 25. Tbl, Sba8, 26. Dc5, Txbl, 27. Txbl, Lh6, 28. Da7!, Lc8, 29. Tb8, Dd7, 30. c5!, Kf7, 31. Lc4!, Le3, 32. Txa8, Sxa8, 33. Dxa8, Db7, 34. Dxb7, Lxb7, 36. Se2, g5, 36. g3, h5, 37. Kg2, Ta8, 38. h4, Tg8, 39. Sxg5+, Lxg5, 40. hxg5, Txg5, 41. Kh3, Lc8? , 42. Sf4, Tg4? , 43. Le2, a5? , 44. Lxg4, hxg4, 45. Kh4 in črni se vda. go tudi za ekipo. Lep uspeh je v tem dvoboju dosegel Venčeslav Mišček, ki je na drugi deski ^premagal prvokategornika Cekra. Vrstni red EKIPA 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj točk 1 Pavao Morgan m 3 3Vz 5 41/z 6 41/z 261/z 2 Avtomontaža 3 ' m 2V2 4Vz 4 4 31/z 211/z 3 Železničar II 2Vz 3Vz m V/z 3 V/z 5 17 4 PTT 1 V/z 4Vi nn 3 4 2 16 5 Veletekstil V/z 2 3 j m 3 3 151/z 6 IMP 0 2 4i/z 2 3 m 4 151/z 7 Slovenija ceste V/z 21/z 1 4 3 2 m 14 Le neodločen rezultat z ekipo Veletekstila v predzadnjem kolu je šahiste naše ekipe pred dvobojem zadnjega kola z ekipo Slo-venija-ceste postavil pred neprijetno dolžnost: zmagati vsaj minimalno, a za vsako ceno. Na srečo je prišla do izraza precejšnja izenačenost v šahovskem znanju vseh 6 igralcev naše ekipe, tako da je ekipa IMF po 5 končanih partijah z zmagami Martina Škofa, Franca Dolničarja in Alojza Zalarja na zadnjih treh deskah povedla s 3:2. V preostali partiji je Mihelčič proti prvokategorniku Ribnikarju kljub slabo igrani otvoritvi (Pirčeva obramba) v srednji igri dosegel boljši položaj, utrdil središče ter osvojil dva konja za trdnjavo. Ribnikar mu je zaradi trmaste igre na zmago olajšal posel in IMP je dvoboj dobilo kar s 4:2. Za ekipo našega podjetja so nastopali: Miran Mihelčič, ki je osvojil 1,5 točke od 6 možnih, Matjaž Maček 1 (3), Venčeslav Mišček 2 (6), Martin Škof 3 (6), Franc Dolničar 3,5 (6), Alojz Zalar 3,5 (6) in Caslav Stankovič 1 (3). Objavljamo tudi končno tabelo turnirja. Nasprotniki, ki čakajo IMP prihodnje leto, bodo po vsej verjetnosti naslednji: Elektroprojekt, Karel Jeraj I, Železničar II, PTT, Veletekstil, Svoboda-Sto-žice in Komet. Vsled precejšnjega šahovskega znanja igralcev v teh ekipah ponovno pozivamo vse tiste naše delavce, ki se s šahom že ukvarjajo, da se nam pridružijo na naših šahovskih večerih, ki so praviloma vsako sredo od 18. ure dalje v sejni sobi podjetja, Ljubljana, Titova 37/VII. MIRAN MIHELČIČ PRILAGAJANJE SAMOUPRAVNE UREDITVE SAMOUPRAVNIM SPREMEMBAM Veliko zanimanje in dobra seznanjenost Prvo obdobje oblikovanja samoupravneg sporazuma je za nami. Obravnava v delovnih skupnostih posameznih obratov je pokazala, da obstajata veliko zanimanje in in te res za prilagajanje notranje samoupravne ureditve ustav nim spremembam ter da je velika večina zaposlenih dobro seznanjena z bistvenimi elementi temeljnih organi zacij združenega dela. Osnutek samoupravnega sporazuma je bil obravnaval na zborih delovnih skupnosti, obratnih delavskih svetih ii v družbenopolitičnih organizacijah, tako da lahko govo rimo ne samo o vsebinsko izčrpni obravnavi, ampak tud o zelo množični udeležbi delavcev na teh sestankih. Če pogledamo, katere določbe osnutka samoupravnega sporazuma so bile največkrat predmet diskusije, potem lahko kaj hitro ugotovimo, da so bili razpravljavci predhodno dobro seznanjeni z bistvenimi elementi nove ustavne ureditve, predvsem kar zadeva temeljne organizacije združenega dela, njihova medsebojna razmerja in združevanje na podlagi samoupravnega sporazuma. Brez dvoma je bila najbolj izčrpno in največkrat obravnavana določba, ki govori o združevanju sredstev. Ob tem so bili podani številni predlogi za spremembo oz. Serija TV pretvornikov 10 W dopolnitev čl. 38 osnutka sporazuma, ki govori o 30 % združevanju dela dohodka v skupne sklade podjetja. Na prvem mestu je treba omeniti pripombe, da je ta odstotek za združevanje sredstev previsok ter da naj bi se sredstva združevala na podlagi vsakoletnega dogovora vse TOZD glede na predvidene potrebe v prihodnjem letu. Enak postopek naj bi veljal tudi za uporabo tako združenih sredstev. Odklonilnega stališča do združevanja sredstev ni bilo zaslediti, nasprotno so nekateri zbori poudarjeno odobravali tako združevanje kot močan element ekonomske moči podjetja kot celote, v določenih primerih pa tudi kot izraz solidarnosti vseh članov delovne skupnosti. S tem v zvezi so bile predlagane nujne doponitve tistih določb osnutka sporazuma, ki govori o pokrivanju morebitnih izgub iz združenih sredstev in o udeležbi pri sanaciji tistih TOZD, ki bi prišle zaradi premajhne uspešnosti v težave in ne bi mogle izpolnje- Se- vati svojih obveznosti. Obravnavane določbe so nedvomno pomanjkljive, ker ne predvidevajo ukrepov za tiste primere, pri katerih je do slabih poslovnih rezultatov prišlo iz subjektivnih vzrokov. Na več zborih je bila kritično obravnavana določba, ki pravi, da se skupne strokovne službe oblikujejo kot ena od temeljnih organizacij združenega dela. Večina pripomb gre v tej smeri, da skupne strokovne službe ne bi smele biti TOZD in da bi se razmerja med skupnimi strokovnimi službami in ostalimi TOZD urejevala na podlagi posebnih dogovorov. Na ta način naj bi sc določala predvsem vrsta skupnih nalog, njihov obseg ter način izvrševanja in financiranja. V obravnavi sicer ni bilo navedenih določnejših nalogov, zakaj naj skupne strokovne službe ne bi bile TOZD, bila pa je prisotna misel, da bi skupne strokovne službe morale hiti organizirane samo tako, da bi v celoti in kvalitetno izpolnjevale skupne naloge. V tem primeru pa sama oblika samoupravnega statuta skupnih strokovnih služb ne bi bila več sporna. V taki ali drugačni obliki so tudi delavcem skupnih strokovnih služb zagotovljene vse samoupravne pravice. Glede pravnega statusa TOZD tudi sama obravnava ni dala določnega in dokončnega stališča. Dilema: TOZD pravna oseba ali ne, je deloma pogojena tudi s tem, da zakonski predpisi s tega področja še niso v celoti usklajeni z ustavnimi spremembami ter da tudi teoretična razmišljanja o tem vprašanju niso dala še dokončnega odgovora. Na zborih delovnih ljudi je slej ko prej prevladovalo mnenje, da je nastop podjetja kot celote poslovno učinkovitejši. Prav tako en sam žiro račun zh celo podjetje zagotavlja večjo stopnjo likvidnosti, kot bi bila v primeru, če bi vsaka TOZD imela Montaža klima naprav in elektroinstalacij * * * * v novi ljubljanski bolnišnici svoj žiro račun. Da pa ustvarila še jasnejša razmerja® v de angažiranja obratnih sreds h, bo treba organizirati v o K podjetja tako imenovano int®Lp banko, v kateri bi vsaka < imela svoj interni žiro račun^. tem bi bilo v celoti onein0^, čeno nekontrolirano preliv3 ( sredstev TOZD, kar bi ^ lahko povzročalo nepotrc spore. o Samoupravni sporazum združitvi dela in sredstev bo bo val le temeljne določbe o janju samoupravnih in ekon0., skih razmerij med TOZD. h krctizacija teh temeljnih r.y merij,- kakor tudi podrobneG pristojnosti organov upravlja';, v TOZD in skupnih organov postopke za uveljavljanje vorjenih medsebojnih PraV,c,l)|. dolžnosti pa bo vseboval s13 j,g. V obravnavi sc je večkrat P0^, zalo, da predstavljata ta akta c ključeno celoto in daje umeSo(r obravnavati ju skupaj. v ay dobju, ko je tekla javna ob* , nava o osnutku samoupravi sporazuma, je bil izdelan 1 v osnutek statuta, tako da drugi fazi oblikovanja in o6 na vanja samoupravnega TJ) razuma, to je v fazi usklaj«v3 jji stališč posameznih delov^jj skupnosti, mogoče upošt° tudi predvidene določbe stat ^ Na podlagi vseh prip°ljc predlogov in dopolnitev. kiJ1^ dala javna obravnava osn" a, samoupravnega sporaZu a lahko ugotavimo, daje Ptva'cl]t> oblikovanja tega dokum0^ uspešno opravljena ter da v najkrajšem roku pričakuj. ^ dokončno obravnavo in spina zborih delovnih ljudi. j §. I I P C v ti i t t 5 t I I I I 1 1