2» *T8?pS3r.VK“ Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 164 (8566) TRST, nedelja, 15. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MOZAMBIK IN NATO Vest o pokolu v mozambiš-& vasi Wiriyamu je povzroča v Veliki Britaniji, kamor ko jutri dopotoval na uradni obisk portugalski premier Mar-cello Caetano, globoko ogor-fconje. Ogorčena je tudi vsa demokratična javnost sveta. Protesti si sledijo, do sedaj pa ni bilo uradnih protestov londonske vlade, ki bi morala biti najbolj prizadeta, saj prihaja k njej na obisk človek, ki je moralno odgovoren za zločine portugalskih vojakov v ((čezmorskih pokrajinah)), kot imenuje Lizbona svoje kolonije. Vlada premier^ Heatha ne more protestirati, kot ne more protestirati italijanska vlar da, ali francoska, ali zahodno-nemška, ali nizozemska, ali kakršnakoli vlada držav članic NATO. Orožje, katerega se Portugalci poslužujejo v svojih afriških kolonijah je orožje, ki jim ga daje na razpolago NATO. Tako so bili helikopterji, ki so pripeljali vojake v Wiriyamo, zelo verjetno francoski «alouette» ali «puma», brzostrelke so bile nizozemske ali italijanske «beretta M-59», saj v Portugalski ne proizvajajo ne brzostrelk ne helikopterjev, Prav tako ne proizvajajo pištol: temnopolte mo-zambiške otroke so pokončali z nemškimi «walther P 38» ali z italijansko «beretto M-51». Letala, ki so bombardirala vas po pokolu so bila zelo verjetno «fiat G 91», ki je redek primer evropskega sodelovanja: struktura je italijanska, motor je britanski, pristajalni sistem je francoski, sestavljajo pa ga v Zahodni Nemčiji. Če pa niso bili italijanski fiati, so bili a-meriški «harpon». Primerov je Še nešteto in vsak od njih priča o neposredni odgovornosti Nato v pokolih v Mozambiku. Noben Član NATO ni do sedaj Protestiral proti portugalski kolonialni politiki, za utrditev katere se' Portugalci poslužujejo njihovega orožja. Samo Belgija je pred časom izrazila obžalovanje, njen protest pa so pa zasedanju vojaških poveljnikov NATO enostavno arhivirali. Združeni narodi so večkrat obsodili z ogromno večino glasov portugalsko kolonialno politiko (med redkimi, ki so glasovali proti obsodbi, so bile ZDA), obsodba pa ni imela do sedaj nobenega učinka. Zato je zelo verjetno, in pričevanja o novih pokolih to dokazujejo, da se bodo zločini nad afriškimi ljudstvi Mozambika, Gvineje Bissau in Angole nadaljevali. Pri tem se moramo vprašati, s kakšnim upanjem se borijo Prelimo, MPLA (angolsko osvobodilno gibanje), PAIGC (osvobodilno gibanje, ki ga je organiziral Amilcar Cabral in ki deluje v Gvineji)? Ne gre samo za materialno nadmoč, ki jo imajo Portugalci zaradi orožja NATO, temveč za moralno podporo, ki jo nudijo Portugalski Evropa in ZDA. Ne Sre jasno za nesebično podporo: orožje NATO brani v Afriki interese velikih kapitalističnih podjetij, ki imajo svoja središča v Evropi in v Združenih državah. Portugalska je odprla vrata tujemu kapitalu, ne da bi zahtevala zase več kot drobtinice. V večini družb je le nekaj odstotkov portugalskega kapitala, na drugih Področjih, n.pr. pri izkoriščanju bogatih rudnikov, je udeležba tujega kapitala stoodstotna. Portugalska torej brani v Mozambiku, v Angoli in v Gvineji Bissau neizčrpne re-serve zlata, kave, petroleja, pamantov, ki so vir ogromnega bogastva za mednarodni kapital. Zato je jasno, da se Portugalska počuti popolnoma u-bravičena posluževati se proti Partizanom in upornim afriš-kirn ljudstvom nemških brzostrelk, francoskih helikopterjev, ameriškega napalma, ita-bjanskiih letal. Po drugi strani pa strahotni Pokoli tudi dokazujejo, da se Lizbona ne počuti v svojih ko-ionijah tako vama, kot je bila pred leti. Znano je, da so obširna področja Mozambika in Angole že osvobojena. Na teh področjih so začeli z izgradnjo družbenega tkiva, ki bo osnova nove neodvisne a-friške države. Portugalska je mnenja, da bo samo s krvoločnimi pokoli lahko preprečila in uničila to delo in je prepričana, da bo pri tem uživala Podporo svojih evropskih in ameriških zaveznikov. Vsemu demokratičnemu in miroljubnemu svetu v brk. I. f. PISMO FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL NOVI VLADI Predlogi sindikalne federacije za rešitev gospodarske krize Poudarjena predvsem potreba po ustavitvi naraščanja življenj-skih stroškov • V ospredju tudi vprašanja zaposlovanja in Juga RIM, 14. — Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je poslala novi Rumorjevi vladi pismo, v kateri navaja stališče sindikatov do najbolj kočljivih vpft-ašanj sedanjega trenutka predvsem v zvezi z gospodarsko in finančno krizo. Pismo, ki je dolgo približno sedem strani in ki so ga podpisali zvezni tajniki Lama, Storti in Vanni, je odobrilo na včerajšnji seji tajništvo sindikalne federacije. Sindikati uvodoma poudarjajo resnost gospodarskega in socialnega položaja v državi ter zahtevajo takojšnje ukrepe za čim hitrejšo odstranitev nekaterih pojavov, ki so vir nezadovoljstva ter predstavljajo novo breme za življenjske in delovne pogoje delavskega razreda. Sindikati «za-vračajo dilemo med gospodarsko obnovo in reformami* ter ugotavljajo, da je močan inflacijski pritisk glavni element, ki pogojuje njegov pozitivni razplet, sedanji gospodarski položaj in Po mnenju federacije so ustavitev inflacije, podpora dohodkov bolj izpostavljenih Kategorij in ukrepi za zaposlovanje cilji, ki jih je mogoče uresničiti v kratkem roku. Glede mednarodnega položaja lire pa federacija poziva vlado, naj jasno izrazi svojo pripravljenost, da ponovno vzpostavi vezi med liro in drugimi evropskimi valutami. Po drugi strani pa sindikalna federacija odločno nasprotuje u-krepom, ki bi vnašali monetarna ali kreditna omejevanja. Namesto tega predlagajo vrsto ukrepov za učinkovit boj proti naraščanju cen in življenjskih stroškov. Pismo med drugim navaja množični uvoz živil, zamrznjen je ali znižanje upravnih cen, splošno blokado najemnin ter u-pravno nadzorstvo nad cenami. Sindikati predlagajo dalje dejansko brezplačnost učnih knjig in prevozov, za kar bi lahko dežele dale ustrezna sredstva, omejitev posrednih davkov na blago najširše uporabe, začasno V NEDELJO, 22. JULIJA V ZAKRIŽU NAD CERKNIM PROSLAVA 30. OBLETNICE IZIDA PRVE ŠTEVILKE PARTIZANSKEGA DNEVNIKA Letos poteka 30 Ipt odkar je v Zakrižu nad Cerknim izšla prva številka PARTIZANSKEGA DNEVNIKA, edinega tiskanega partizanskega dnevnika v zasužnjeni Evropi. Izhajal je z redkimi presledki zaradi ofenziv in premikov d6 zmage nad fašizmom in nacizmom v maju 1945 in po zaslugi kurirjev in raznašalcev prihajal mimo vseh ovir in okupatorskih zased redno med ljudi po vsej Primorski in Gorenjski do Trsta in Gorice. S slovensko tiskano besedo je bil glasnik in spodbujevalec v boju proti okupatorjem za svobodo slovenskega primorskega ljudstva. Primorski dnevnik kot njegov naslednik, ki je začel izhajati v Trstu takoj po osvoboditvi, ter Društvo novinarjev Slovenije bosta ta edinstveni jubilej počastila v nedeljo, 22. julija t.l. z odkritjem spominske plošče na hiši v Zakrižu nad Cerknim, kjer je izšla prva ciklostilirana številka. Slovesnost bo združena s počastitvijo 30-letnice prve uspešne partizanske akcije domačih borcev v isti vasi. Pri slovesnosti, ki se bo začela ob 12. uri po našem času (11. po lokalnem), bodo sodelovali tudi Tržaški partizanski pevski zbor, člani bivše igralske skupine IX. korpusa in rudarska godba na pihala iz Idrije. Prireditelji vabijo k udeležbi vse, ki so v času narodnoosvobodilnega boja pomagali ustvarjati in širiti Partizanski dnevnik, vse bivše borce in aktiviste, vse, ki jim je Partizanski dnevnik bil glasnik lepše prihodnosti, in zlasti mladino. Prevoz z lastnimi sredstvi. Osebnih vabil ne bol ukinitev carine na uvoz mesa, odpravo davka na dodatno vrednost za blago najbolj nujne uporabe in omejitev IVA na 3 odst. za blago najširše uporabe. Federacija napoveduje tudi bolj poglobljeno utemeljitev predlogov na zasedanju vodstvenega odbora, ki se bo sestal v Aricci 24. t. m. Glede ukrepov za najbolj zapostavljene kategorije sindikati predlagajo vzporeditev pokojnin z «dinamiko plač*, prevrednotenje družinske doklade, zvišanje doklade za brezposelne. Med u-krepe za zvišanje ravni zaposlovanja pa federacija predlaga rekvalifikacijo javnih izdatkov, začetek izvajanja delnih načrtov za železniško, poštno, bolnišniško in šolsko preosnovo ter pospeše-nje načrtov za državne naložbe, predvsem na Jugu. Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL izraža na koncu pripravljenost sindikatov, da dajo vladi vsa potrebna pojasnila, ter željo, da bi končno začeli izvajati pohtiko reform. Še ni sporazuma o delovni pogodbi trgovske stroke RIM, 14. — Predstavniki delavcev in cConfcommercia* se bodo ponovno sestali v ponedeljek na sedežu ministrstva za delo, da bi skušali najti spora-* zum o delovni pogodbi. delavetN" trgovske stroke. S posredovanjem novega ministra za delo Bertol-dija je bil izdelan osnutek sporazuma, ki sta ga obe strani načelno sprejeli. Sporazuma pa še ni glede vključitev v plačo in sindikalnih pravic v podjetjih z manj kot 15 uslužbenci. Tudi o tem vprašanju je Bertoldi predlagal kompromisno rešitev. TURIN, 14. — Val slabega vremena je zajel vso severno Italijo, predvsem pa Piemont, Lombardijo in Dolino Aoste. Neurje je i-melo tragične posledice v bližini Turina, kjer se je sesul most čez reko Stura v trenutku, ko so po njem vozili avtomobili. Dva avtomobila znamke fiat 128 in 127 sta strmoglavila v deročo reko skupaj z ruševinami mostu. Prvi avtomobil, v katerem so se menda vozile tri osebe, so našli nedaleč od mostu, toda brez potnikov, o drugem avtu pa ni sledu. Pozno zvečer so zaradi izredno slabega vremena prekinili iskanje potnikov. Legenda: Debela črna črta predstavlja načrt nove hitre cestne pove zave, debelejša avtocesto široko 24 metrov, tanjša pa avtocesto široko 19 metrov. Označena so tudi vsa vozlišča. Pikčaste črte ponazorujejo variante, ki jih predlaga inž. Costa in ki so podrobneje obrazložene v intervjuju. Gre za tri variante: 1. V kolikor se povežeta staro In novo pristanišče bi odpadla barkovljanska vpadnica. 2. V kolikor se po Krasu mimo Opčin zgradi nova avtocesta vzporedno z že obstoječo cesto št. 202, je nepotreben širok lok nove avtoceste, ki bi oklepal Opčine, oziroma bi ostal samo en krak, ali pa bi zgradili krajšo povezavo z avtoportom in mednarodnim mejnim prehodom Fernetiči. 3. Tretja varianta predvideva drugačno povezavo med novim pristaniščem in novim avtocestnim omrežjem. V takem primeru bi odpadla povezava med vozliščem pri M. Magdaleni spodnji ‘ in novim pristaniščem. PRED RAZPRAVO IN SKLEPI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Načrt hitrih cestnih povezav je treba bistveno spremeniti Intervju s strokovnjakom inž. arh. Robertom Costo - Pripombe svetovalske skupine KPI Čez nekaj dni se bo v tržaškem občinskem svetu začela in tudi zaključila razprava o načrtu hitrih cestnih povezav. V tej zvezi smo zaprosili znanega strokovnjaka, univerzitetnega profesorja in občinskega svetovalca KPI inž. Roberta Costo, da nam odgovori na nekatera vprašanja. Inž. Costa se je rad odzval našemu vabilu. Vpr.; Okrog načrta, ki ga je sestavila skupina strokovnjakov in ki je razviden iz objavljenega črteža, se je vnelo že mnogo polemik. Kakšna je Vaša splošna ocena načrta in kakšne variante predlagate? Odg.: Predvsem je treba reči, da so načrt izdelali 1970. leta na osnovi hipotez, ki so še starejšega datuma. Zato je tudi naravno, da je prišlo do pripomb s strani kon-zult in političnih skupin. Obstaja stvarni problem hitre cestne povezave med mejnimi prehodi s sistemom italijanskih avtocest in z industrijskim ter pristaniškim področjem Trsta ter končno povezave Trsta z mednarodnim NOVA PRIČEVANJA 0 ZLOČINIH PORTUGALSKEGA KOLONIALNEGA REŽIMA Svetovno javno mnenje zahteva mednarodne preiskavo o portugalskih pokolih v Afriki Danes vrsta demonstracij v Londonu proti prihodu premiera Caetana LONDON, 14. — Vodja britanske laburistične opozicije Harold Wilson je izjavil v intervjuju televizijski postaji BBC, da obstajajo številni dokazi o pokolu, ki so ga izvedli portugalski vojaki v Mozambiku. Dejal je tudi da britanska vlada ne bi nikoli smela povabiti portugalskega premiera Caetana v London. Rekel je, da bi morali Portugalsko, Grčijo in Južno Afriko izločiti iz omikane družbe. Medtem je nizozemski ministrski predsednik zahteval mednarodno preiskavo o zločinih, ki jih pripisujejo portugalskim oboroženim silam v Mozambiku. V pogovoru s časnikarji je izjavil, da je njegova vlada zvedela z grozo za portugalske pokole in da je nizozemska javnost ogorčena. Švedsko zunanje ministrstvo je zahtevalo danes takojšnjo sejo odbora OZN za odvisna ozemlja, katerega član je tudi švedska in ki naj obravnava dogodke, ki so se pripetili v Mozambiku. Duhovnik Adrian Hastings je dejal, da se ne bo udeležil jutrišnjih demonstracij proti portugalskemu režimu. V svoji izjavi pravi, da je popolnoma tuj političnemu življenju in da ga jutrišnji prote.st ne zadeva. Demonstracija je naperjena proti jutrišnjemu obisku portugalskega ministrskega predsednika Caetana ob priložnosti 600-letnice portugalsko-angleškega zavezništva. Hastings se je včeraj vrnil iz Madrida, kjer se je sestal z nekaterimi misijonarji, ki so mu posredovali nove podatke o portugalskih grozodejstvih. Dejal je, da so sedaj pojasnjeni vsi dvomi glede točne zemljepisne lege vasi Wiriyamu, za katero misijonarji zelo dobro vedo, kje se nahaja, oziroma kje je bila, saj so jo Portugalci popolnoma uničili. V svoji jutrišnji številki bo londonski tednik «Observer* objavil članek, v katerem obtožuje Portugalce, da so poklali 50 oseb v vasi Chavvola, le nekaj kilometrov od Wiriyamu. Do pokola je prišlo 16. decembra lani in kaže, da ga je zagrešil isti oddelek, ki se je znesel tudi nad Wiriyamu. Demokristjanski poslanec Fra-canzani, tajnik poslanske komisije za zunanje zadeve je naslo-vjl na ministrskega predsednika in na zunanjega ministra vprašanje, v katerem sprašuje ali ne smatra italijanska vlada za u-mestno. da bi izrazila javno obsodbo ob zločinih portugalskega režima v Mozambiku. Sprašuje nadalje alt je italijanska vlada že sprožila korake pri mednarodnih forumih, da bi izrazila ogorčenje italijanskega ljudstva. Zahteva tu- in italijanskim cestnim omrežjem. Pri vsem tem pa je treba na splošno ugotoviti, da gre za skupek problemov že tako zelo razvejanega lokalnega cestnega omrežja in novega sistema avtocest, ki bi ga lahko drugače uredili. To velja še zlasti za Kras, kjer bi lahko izkoristili sedanjo traso ceste št. 202, kar ne bi več predstavljalo pravega «napada» na ozemlje, ki ga cestne povezave že tako ogrožajo. V to poglavje spada tudi nujnost obravnave križišč in vozlišč med notranjo cestno povezavo in mednarodno cestno mrežo. Vozlišč je preveč in preveč so komplicirana. Bistvena pa je «logika» povezave z industrijskim in trgovskim pristaniščem, oziroma starim in novim pristaniščem. V bistvu se torej osnovne pripombe federacije KPI in svetovalske skupine KPI v občinskem svetu nanašajo na barkovljansko vpadnico, na podaljšanje ceste št. 202 in na povezavo s Fernetiči ter končno na južno povezavo s pristaniščem preko Skednja, Pončane, Magdalene in Katinare. Poleg tega gre naravno tudi za razne izboljšave, ki se nanašajo zlasti na traso po Krasu. Vpr.: V bistvu gre torej za tri spreminjevalne predloge. Pričnimo z barkovljansko vpadnico in spre-minjevalno varianto. Odg.: Barkovljanska vpadnica je zamišljena v načrtu kot velika cestna zveza za težki tovorni promet, ki naj povezuje staro pristanišče in ki naj ima specialne tehnične značilnosti: zelo majhen vzpon in velike, blage ovinke. Predlagana trasa ustreza tem tehničnim pogojem, ki se zelo resno odražajo na okolju in na gospodarski ter socialni strukturi prizadetih področij. V resnici pa je treba povezati staro in novo pristanišče ob nabrežju, tako kot to izhaja iz študije, ki jo je izdelala družba SOMEA. Gre za cestno povezavo v poglobljenem kanalu, ki ne bo škodila naravnemu okolju nabrežja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiimMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiii zaključilo vpisovanje otrok v slovenske osnovne šole. Čeprav je letos upadel vpis v prvi razred, kar je treba brez dvoma pripisati upadanju rojstev, lahko rečemo, da je vpis v slovenske osnovne di naj odreče vsako gospodarsko, vojaško in diplomatsko podporo Portugalski, da bi tako popolnoma izolirali lizbonski režim, tako v Evropi kot v svetu. Peron sprejel kandidaturo BUENOS AIRES. 14. - Juan Domingo Peron je os težkim srcem* sprejel kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah v Argentini, ki ga bodo privedle že tretjič v njegovi politični karieri do najvišje politične oblasti v državi. Desno krilo peronistov je v teh dneh organiziralo odstop izvoljenega predsednika Campo- re in podpredsednika Solana Lime. Začasni predsednik, do novih volitev, je predsednik poslanske zbornice Lastiri, zet ministra za socialne zadeve Rege, za katerega pravijo, da bo Peronov naslednik in da je agent CIA. Začasno predsedstvo bi moral prevzeti pravzaprav predsednik senata Bialet, ki pa je pred tremi dnevi odpotoval v Španijo. Datuma novih volitev še niso sporočili, kaže pa, da bodo 26. avgusta. V teku je reforma volilnega zakona in bo odslej potrebna le navadna večina za izvolitev. Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je podala novi Rumorjevi vladi pismo, v katerem navaja stališče in predloge sindikatov o vseh najbolj perečih vprašanjih italijanskega gospodarstva. Federacija poudarja predvsem potrebo po ustavitvi naraščanja cen in življenjskih stroškov, po zaščiti zaposlenosti in po ukrepih v korist Juga. Po novih dokazih o portugalskih grozodejstvih v Mozambiku, Angoli in Gvineji Bissau se vrsti- VATIKAN, 14. Papež Pavel VI. je sprejel danes pakistanskega predsednika Buta, ki se mudi na uradnem obisku v Rimu. DANES ■ jo pobude, da bi čimprej uvedli mednarodno preiskavo o pokolih portugalskih vojakov v Afriki. Oglasili sta se tudi nizozemska in švedska vlada, ki izražata ogorčenje obeh držav ob presunljivih vesteh iz Mozambika. Z zadnjim dnem junije se je šole zadovoljiv. Letos je na Tržaškem vpisanih 1325 otrok, to je 28 otrok več, v prvih razredih pa 11 manj kot lani. Na Goriškem je stanje podobno. Vpisan je 501 otrok, to je 23 več kot lani, v prvih razredih pa 105 (lani 101). Arh. Roberto Costa niti ne bo pokvarila značilnosti mestnega središča. Povezava ob nabrežju bo dolga nekaj več kot 3 km in bo predstavljala nujni pogoj za dobro poslovanje tržaškega pristanišča kot celote. Dokaz za to je preprosta ugotovitev: kolikor ne bi ohranili sedanje povezave obeh pristanišč ob nabrežju, bi se ves promet med obema pristaniščema odvijal prek Krasa po cesti, ki bo dolga 33 km. Zaradi tega je torej barkovljanska vpadnica nepotrebna in brez koristi, če se ohrani sedanja povezava ob nabrežju. V nasprotnem primeru pa bi pomenila nadaljnje poslabšanje sedanjega pristaniškega sistema in zmanjšanje njegove funkcionalnosti, saj bi bilo treba prevoziti 33 km iz enega pristanišča v drugo. Vpr.: Sporna je povezava z novim pristaniščem; tudi tu obstaja zanimiv predlog drugačne variante? Odg.: Predvsem je treba ugotoviti za kakšne tehnične težave gre, katere je najtežje rešiti. Treba je premostiti visoko višinsko razliko med novim pristaniščem in Katinaro. za kar je treba zgraditi cesto s posebno zahtevnimi značilnostmi, saj se bo po njej odvijal težki tovorni promet. Načrt občinskega odbora predvideva izkoriščanje stare železniške trase od pristanišča do Drage. Projektanti pa se pri tem niso zavedeli, da že leta obstaja regulacijski načrt dolinske občine, ki predvideva povezavo med podjetjem Grandi mo-tori in cesto št. 202, ki rešuje vsa ta vprašanja, saj povezuje cesto na morski višini z novo cesto pri obmejnem prehodu Rabujez. Končna točka bi bila v tržaški občini v bližini Lakotišča. Obstaja torej možnost povezave Lakotišča preko industrijskega pristanišča s pomolom št. VIT. Ta povezava se lahko izpelje po železniški trasi med železniškim parkom v industrijskem pristanišču do velikega' železniškega parka v novem pristanišču. To so povsem tehnični, aspekti tega vprašanja. Naša * svetovalska skupina pa je mnenja, da morajo biti odločilni socialni dejavniki. Načrt odbora predvideva traso, ki bo vodila po gosto naseljenem področju ljudskih rajonov od stare železniške postaje do Drage, kar nujno pomeni povsem nesprejemljiva socialna bremena. Ta bremena pomenijo: grobo ranitev naseljenega tkiva mesta, povrh pa še strahoten napad na zdravje, saj gre za velike količine izpušnih plinov težkih in zelo težkih vozil z notranjim izgorevanjem, nasičenost z ropotom, kar se prav tako plačuje z zdravjem. Naša skupina je zaradi tega mnenja, da predlagana alternativa ni samo primerna, temveč nujna in da se lahko najdejo ustrezne tehnične rešitve. Tehnično ne gre za nekaj novega, temveč za običajne stvari, ni pa nobenega dvoma, da bi cestna povezava v industrijskem in trgovskem pristanišču povzročila mnogo manjšo škodo za zdravje in za okolje. Vpr.: številne naše čitatelje še zlasti zanima povezava po Krasu, kjer je predvidenih mnogo odcepov in kjer se ceste križajo, na Katinari pa je vozlišče s cestami na raznih ravneh itd. Kako bi ta zapletni sistem poenostavil, da bi čim manj pokvarili okolje in čim manj prizadeli krajevno prebivalstvo? Odg.: Dejal sem že, da gre za vprašanja, ki ne zanimajo samo fizično zaščito Krasa, temveč še zlasti zaščito ekonomsko - socialne strukture slovenske narodnostne skupnosti. Tudi v tem primeru komunisti predlagajo varianto, ki omogoča zmanjšanje škode za am-bient, manjše površine, ki jih bo treba razlastiti zlasti v zvezi s sistemom okrog Opčin in s traso ter urbanistično rešitvijo. Glede križišč in odcepov in še zlasti glede katinarskega vozlišča predvideva načrt neustrezne rešitve, ki jih je treba ponovno preučiti, na izvršilni ravni. Treba je poenostaviti in zmanjšati področje vozlišča, ki mora vršiti svojo 'nalogd hitre cestne povezave. Katinarsko vozlišče je treba temeljito predelati in upoštevati tri zahteve: 1. Racionalnost v zvezi s celotnim cestnim sistemom, ko je treba eliminirati vrsto povezav s cestnim omrežjem drugega re-a. 2. Ohraniti je treba naravno okolje. 3. Upoštevati je treba stroške. ki jih zahteva ta gradnja. Razgovor zapisal Bogo Samsa TRŽAŠKI DNEVNIK ZAD0V0UIV PORAST VPISOV V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM V slovenske osnovne šole vpisanih za prihodnje šolsko leto 1325 otrok Na osnovnih šolah bo lotos 28 učencev več, v prvih razredih pa 11 otrok manj kot lani Šolsko leto se je šele zaključilo in vendar se že odpira vprašanje, kakšno bo stanje na slovenskih šolah pri nas v prihodnjem šolskem letu. S 30. junijem se je namreč zaključilo vpisovanje otrok v osnovne šole, kar pomeni, da imajo didaktična ravnateljstva in višje šolske oblasti že vpogled v bo, kak-Isen bo v začetku oktobra dotok šolarjev v posamezne šole, zaradi (česar bodo žč sedaj lahko umno razporedile učne moči in dodelile oddelke na vseh slovenskih šolah. Jasnejši vpogled bodo imele tudi bbčinske oblasti, zaradi česar je pričakovati, da se bodo letos pravočasno lotile preureditvenih ali popravljalnih del na vseh tistih šolah, ki so potrebne obnove, popravila ali celo razširitve. Na številnih slovenskih osnovnih šolah je namreč stanje zaskrbljujoče. Najhujše težave so v kriški šoli, kjer so se starši otrok večkrat obrnili tako na svetovalce konzulte za Zahodni Kras kot na same občinske upravne organe, da bi v tej vasi zgradili novo šolo, ker so prostori sedanje neustrezni današnjemu času in potrebam. Ravno tako bi morale tržaške občinske oblasti poskrbeti za razširitev openske šole, kjer stalno narašča dotok otrok in bodo morali v prihodnjem šolskem letu zaradi pomanjkanja prostorov in precejšnjega števila vpisanih v prvi razred uvesti izmenični popoldanski pouk z vsemi težavami, ki jih takšen sistem prinaša. Nevzdržno je tudi stanje v gropajsko-padriški osnovni šoli »Karel Destovnik - Kajuh*, kjer si samo tri učilnice delita otroški vrtec in o-snovna šola. Čeprav je vpisovanje zaključeno, pa bodo starši lahko vseeno še vpisali svojega otroka v šolo ali pa ga prepisali z italijanske na slovensko šolo tudi neposredno pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Letošnji vpis v slovenske osnovne šole je v splošnem zadovoljiv, čeprav se ne moremo sprijazniti z. dejstvom, da v teh zadnjih letih postopoma upada vpis v prvi razred. Skupno je v slovenske osnovne šole na Tržaškem letos vpisanih 1325 otrok. Za primerjavo naj o-menimo, da je bilo v šolskem lptu 1971/72 vpisanih skupno 1255 otrok, v preteklem šolskem letu pa 1297. Nekoliko drugače je z vpisom v prvi razred. V letu 1971/72 je bilo vpisanih 278 otrok, v lanskem šolskem letu 262, letos pa 251. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da sicer narašča skupno število vpisanih otrok, a obenem postopoma rahlo upada število vpisanih v pry vi razred, kar pa je treba v prvi vrsti pripisati upadanju rojstev. V slovenskih osnovnih šolah je tako letos 28 otrok več, v prvih razredih pa je žal 11 otrok manj kot lani. Posebno razveseljivo je ob vsem tem dejstvo, da je v primerjavi z lanskim šolskim letom narastel vpis otrok v osnovne šole v mestu in predmestjih, kjer je bilo lani vpisanih 376 otrok (77 v prvi raz; red), letos pa kar 402 (82 v prvi razred). Na podeželju je stanje slabše. V dolinski občini je bilo na primer lani vpisanih 251 otrok, letos pa jih je 239. Podobno je v zgoniški občini, kjer je lani obiskovalo osnovno šolo 74 otrok (21 v prvem razredu), letos pa se je število skrčilo na 65 s posebno občutnim upadom vpisov v prvi razred, kjer bo le devet otrok. Nekoliko boljše je v miljski občim, kjer se je na šoli pri Korošcih število zvišalo v primerjavi z lanskim šolskim letom od osem na enajst, ter na Repentahru, kjer se je število zvišalo od 39 (3 v prvem razredu) na 57 (6 v prvem razredu). V devinsko - nabrežinski občini ni občutnih razlik, razen za nekatere šole v manjših vaseh kot v Mav-hinjah in Medji vasi, kjer se letos ni vpisal noben otrok v prvi razred. V novem šolskem letu bo številčno najmočnejša osnovna šola na Opčinah, v kateri je bilo sorazmerno tudi največ vpisanih v prvi razred, za njo pa pride proseška šola. Zanimiva je ob tem ugotovitev, da narašča število vpisanih slovenskih otrok na osnovne šole ravno v tistih krajih, kjer je italijansko okolje najbolj vplivno (glej vpis na šolah v mestu in predmestjih, na Opčinah in na Proseku, kjer je vehko italijanskih priseljencev). V šoli pri Sv. Jakobu je skupno vpisanih 49 učencev (v 1. razred 12); lani: 39 (v 1. r. 7). V osnovni šoli «Dragotin Kette*, v Ul. sv. Frančiška skupno 32 (v 1. r. 3); lani: 35 (v 1. r. 7). Ulica Donadoni: 62 (10); lani: 61 (13). Sv. Ana: 31 (6); lani: 29 (6). Skedenj: 22 (5); lani: 23 (4). »Oton Župančič*, Sv. Ivan: 75 (17); lani: 67 (15). Rojan: 56 (15); lani: 45 (9). Barko vije: 43 (8); lani: 42 (8). »Fran Milčinski*, Katinara: 32 (6); lani: 35 (8). Opčine: 104 (27); lani: 100 (21). »Primož Trubar*, Bazovica: 37 (8); lani: 34 (6). »Karel Destovnik - Kajuh*, Padri-če - Gropada: 31 (4); lani: 32 (7). »Alojz Gradnik*, Repentabor: 57 16); lani: 39 (3). Prosek: 95 (22); lani: 91 (15). »Albert Sirk*, Križ: 49 (5); lani: 58 (12). Trebče: 39 (5); lani: 41 <5). Dolina: 58 (12); lani: 68 (12). Mačkolje: 34 (4); lani: 35 (8). Bol junec: 51 (13); lani: 42 (8). Domio in Ricmanje: 54 (13); lani: 55 (7). Boršt: 26 (2); lani: 33 (7). Pesek: 7 (2); lani: 8 (1). Žavlje: 9 (2); lani: 10 (2). Korošci: 11 (3); lani: 8 (3). Nabrežina: 55 (11); lani: 54 (12). Štivan: 11 (2); lani: 13 (7). Medja vas: 6 (0); lani: 5 (0). Devin: 15 (2); lani: 16 (5). Sesljan: 29 (6); lani: 25.(7). Cerovlje: 12 (5); lani: 7 (1). Mavhinje: 15 (0); lani: 18 (3). Slivno: 11 (1); lani: 13 (4). Šempolaj: 42 (5); lani: 42 (8). Salež, Zgonik: 52(5); lani: 62 (12). Gabrovec: 5 (2); lani: 5 (3). Briščki: 8 (2); lani: 7 (6). Minister Toros sprejel Colonija in posl. Belcija Minister za dežele sen. Toros je v Firencah sprejel tajnika tržaške federacije KD Colonija in poslanca Belcija, s katerima je razpravljal o nekaterih najbolj perečih vprašanjih Trsta. Minister se je obvezal, da bo poglobljeno preučil nekatera vprašanja trgovske vloge Trsta in perspektiv Arzenala ter Sv. Marka ter da bo posredoval pri pristojnih ministrstvih za u-strezno rešitev. OTVORITEV OPERETNE SEZONE 1973 V ROSSETTIJU v Kalmanova «Cardaška kneginja» tudi tokrat navdušila obiiastvo V glavnih vlogah sta nastopila Edith Martelli in Alvino Misciano - Dirigent Hans Kaempfel Koreografija Gino Landi, režija Vito Molinari Opereta, ta z visokih piedestalov toliko amolavaževana, a še v letih naših očetov in starih očetov tako čislana glasbena zvrst, ponovno doživlja svoje zlate čase. Ne povsod, to ic res, toda v središčih, kjer jo gojijo, vsekakor. In med ta središča se je po zaslugi trŽa-ške letoviščarske ustanove in gledališča Verdi v zadnjih letih uvr gubila na svojem šarmu, čeprav je čas prerasel tovrstni lahkotni žanr tako v vsebinskem kot v glasbenem smislu. Glasba še vedno odraža svežo Kalmanova inventivnost, bogastvo njegovega muzikaličnega navdiha in spretno gradnjo muzikalnih učinkov na folklornih elementih. Vsebina je seveda taka kot je, toda mik operete je prav v stil tudi Trst s kratko poletno ope- tem, .da je mogoče njeno vsebino retno sezono v gledališču Rosset-ti. Uspeh predlanske in lanske sezone je prireditelje tako rekoč prisilil k letdšnji tretji izdaji, ki se je začela sinoči z uprizoritvijo slovite Kalmanove operete «čardaška kneginja». Gre v oistvu za ponovitev zadnje operete z lanskega repertoarja z istimi izvajalci, istim dirigentom, istim režiserjem in koreografom, skratka za povsem enako postavitev, ki je že lani doživela navdušen sprejem občinstva in soglasno priznanje kritike. Opereta «čardaška kneginja» je doživela svojo krstno uprizoritev leta 1916, v Trstu pa jo je prvič izvajala leta 1920 znana skupina Bartoli. Ooživela je nič manj kot 15 ponovitev. Za tčardaško kneginjo» lahko mimo zapišemo, da ni prav nič iz- PO STRAHOVITI NESREČI POD KRIŽEM / f Danes na Proseku pogreb nesrečnega Zdravka Verše Stanje žene Vade in sinčka Dejana se je rahlo izboljšalo - Čuvaj železniškega prehoda se je javil policiji Danes popoldne bodo ob 18. uri položili v rodno grudo na domačem pokopališču na Proseku posmrtne ostanke Zdravka Verše, ki je umrl v tragičnih okolnostih v petek dopoldne pri strahovitem trčenju z vlakom. Truplo pokojnika bodo kmalu po 10. uri položili na pare v materini hiši na Proseku 364, kjer je do svoje smrti Zdravko neumorno delal, čeprav je bil na dopustu. Popravljal je hišo kar na lastno pest, da bi jo obnovil in razširil in tako imel udobnejše inveAd je stanovanje za svojo mater Danico, za ženo Nado in za malega Dejana. Nesreč« Železniški prelaz pa ga je čakal, ko se je namenil z dru žino na kopanje, in strlo mu je še mlado življenje med jeklom pločevin avta in kolesji hitrega vlaka. Ženo in malega Dejana je nesreča spravila v bolnišnico, kjer sta v zelo hudem stanju. Vendar se je včeraj njuno zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. Včeraj se je zvedelo, da se je železniški čuvaj prijavil preiskovalcem. 34-letni Luigi Garlatti iz Gr-ljana se je namreč takoj po nesreči oddaljil od prizorišča in še pozno zvečer so nam preiskovalci izjavili, da ga še iščejo. Včeraj pa se je izvedelo, da je Garlatti res izginil takoj po trčenju, kar se da obrazložiti in delno tudi opravičiti s hudim šokom mladega čuvaja, ki se je prav dobro zavedal kakšno odgovornost si je naprtil. Toda že isti popoldan se je javil skupno z odv. Longom, ki ga bo branil, na sedežu železniške policije na Trgu Vittorio Veneto. Po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Brenclja, ki vodi preiskavo, so ga zaslišali in seveda skušali pojasniti, zakaj je dvignil zapornici ravno v usodnem trenutku, ko je privozil z vso brzino »Simplon Express». Garlatti je zaposlen pri železnicah skoro štiri leta in vsi pravijo, da je vzoren nameščenec. Predvčerajšnjim je držal zapornici zaprti skoro pol ure, nato je večkrat telefoniral v Nabrežino na železniško postajo, kjer so mu povedali, da ima vlak polurno zamudo. Izkazalo se je, da je vlak imel samo dobrih 25 minut zamude in tako se da obrazložiti dinamika nesreče. Vsekakor pa je po zakonu vsa odgovornost na ramenih mladega čuvaja, ki je zadolžen, da ne odpre zapornic vse dokler ni vlak privozil mimo prelaza. Dr. Brenči ni dal aretirati Garlat-tija in ni — vsaj doslej — še podpisal obtožnice. Skupno z agenti železniške policije nadaljuje tudi z zasliševanjem prič, predvsem v zvezi v telefonskimi pogovori, ki , ih je Garlatti imel z nabrežinsko postajo. V Briščkih zabeležili rhmotzie Vi... potres na Kitajskem Tržaška poskusna, .geofizikalna o-pazovalnica je včeraj zabeležila močan potresni sunek. Tresljaje zemeljske skorje so izmerili s posebnimi napravami v postaji v Bri-ščikih ob 7. uri 47 minut dopoldne. Potres je po mnenju izvedencev presegal 6. stopnjo Richterjeve lestvice. Kako to, da ni nihče zaznal po tresa v našem mestu in okolici? Zadeva je zelo preprosta, saj je bilo središče potresa oddaljeno od nas približno 6 tisoč kilometrov v smeri vzhod - severo - vzhod, torej nekje na Kitajskem med Tibetom in Sinkiangom. ideja... uspeh... zagotovljen, lineaL V torek prva seja predsedstva deželnega sveta seji deželnega sveta 7. julija. V predsedstvu deželnega sveta so predsednik Berzanti, podpredsednik Pittoni in Moschioni in tajniki Co-go, Martinis, Lovriha in Trauner. V ponedeljek se bodo pričela pogajanja med strankami leve sredine za obnovitev odbora deželne u-prave. Napovedujejo, da bodo pogajanja kratka, tako da bo najbrž že prihodnji teden prišlo do sklicanja deželnega sveta in do volitev predsednika ter deželnih odbornikov...Deželni statut. dploču, da je treba sklicati deželni svet v roku .15 dni, torej do 22. julija in v na/ šem primeru do 23. julija, ker je 2Ž.'nedelja. " \ Včeraj uspela stavka trgovinskih uslužbencev Tudi pri nas je bila včeraj stavka uslužbencev in uslužbenk trgovinskih podjetij. Večina večjih trgovin in veleblagovnic je bila zaprta ves dan, ker so se uslužbenci že dobro organizirali za dosego svojih delovnih pravic in v prvi vrsti nove delovne pogodbe. Manjše zasebne trgovine so bile večinoma sicer odprte, prodajalcev pa je bilo zelo malo in tako so samj gospodarji in njihovi sorodniki prodajali svoje blago. Dopoldne so stavkajoči manifestirali po mestnih ulicah. V torek ob 10. uri se bodo sestali člani predsedstva deželnega sveta, ki so ga izvolili na prvi DHUGE VESTI NA OSMI STRANI stalno svežiti z aktualno poudarjenimi govorjenimi vložki, skeči in parodijami. A tudi če vsega tega ne bi bilo, nudi opereta, in tčardaška kneginja» še posebej, še vedno dovolj elementov za privlačnost, pa naj že gre za melodije same, za koreografijo ali za dekor, kar vse so nepogrešljive lastnosti vsake dobre operete. Za tržaško uprizoritev cčardaške kneginje» moramo samo ponoviti, kar smo zapisali že lani. Gre res za orkestralno, pevsko, igralsko, koreografsko in scensko imenitno postavitev, iz katere s polnimi pljuči diha dunajski in budimpeštanski čas prvih let tega stoletja, brezskrbnost, vedrina, humor in šarm pa če hočete tudi z bolj komične plati osvetljen aristokratski ambient grofov in grofic, princev in prince-sinj pa vseh tistih obrobnih figur, ki so se sukale v takih, krogih, seveda z obvezno krono — srečnim zaključkom romantične ljubezenske zgodbe kabaretske pevke Silve Va-rescu in Edvina Carla. Glasbeni del uprizoritve je bil v sposobnih rokah dirigenta Hansa Kaempfla, ki je dobro pripravil orkester gledališča Verdi in spretno doziral njegovo vloao. Zbor gledališča Verdi je uvežbal Gaetano Riccitelli. Vito Molinari je s svojo režijo potrdil smisel za nujno potrebno operetno razgibanost, koreograf Gino Landi pa je oskrbel lepe in sugestivne baletne vložke s svojo festivalsko baletno skupino, ki je bistveno prispevala k razkošnosti in madžarskemu timbru predstave. V glavnih vlogah sta nastopila Edith Martelli (Silva) in Alviano Misciano (Edvino), oba pevsko in igralsko v celoti ustrezajoča, odlična v solospevih in ubrana v duetih. Izrazito operetno figuro Cecilije je s šarmom rutinirane igralke in pevke podala Adriana Innocenti, v preostalih vlogah pa so izstopali zlasti Elio Pandolfi kot grof Boni Cancianu, igralsko imeniten komik Lino Savorani kot Leopold Maria princ Lippert - Weylersheim, Armando Bandini kot Feri K ere-kes, Tonino Micheluzzi kot prvi natakar Max, ’Graziella Porta kot grofica Stasi in še vsi drugi. Bogato s ceno je zasnoval Gian-ni Villa, pestre in živopisane narodne kostume Sebastiano Soldati. Namesto najavljenega madžarskega ciganskega ansambla Jozsefa Horvata je nastopil domači ansambel (dve violini, bas in cimbale), ki je izvajal čardašk oglasbo imenitno. kot pravi ciganski ansambel. Odličen zlasti prvi violinist. Občinstvo, ki je do poslednjega kotička napolnilo dvorano, je predstavo kot celoto in posamezne prizore ter izvajalce nagradilo z navdušenim odobravanjem. j. k. • Radikalna stranka bo priredila v ponedeljek, 16. julija ob 20.30 v kinodvorani Abbazia javno razpravo o temi: »Država, pravica, vojska*. Razpravo, ki je povezana s skorajšnjim protimilitaiiSličnim pohodom iz Trsta v Aviano, bodo vodili Roberto Ciccio-messere, odv. Sandro Canestrini in odv. Umberto de Luca. Avrelij Lukežič v Kraški galeriji Avrelij Lukežič, ki toliko let ni priredil samostojne razstave, se je sinoči že drugič predstavil v teku enega samega meseca. Komaj je namreč zaključil razstavo v občinski galeriji, se je lotil priprav za razstavo v Kraški galeriji v Repnu, kamor ga je povabila zadruga *Naš Kras*. Medtem ko se je Lukežič predstavil v občinski galeriji samo s perorisbami, je v Kraški galeriji v Repnu razstavil tudi nekaj olj, praktično sedem olj in osem pe-rorisb. Povsem jasno, da je v Kraški galeriji Lukežič razstavil prven-. stveno ali skoraj izključno kraške motive, saj je ta naš tržaški umetnik, tako rekoč, zaljubljen v Kras. In tako bodo izletniki, ki se bodo ob nedeljah in praznikih odpravljali na sprehod na Kras, imeli priložnost ogledati si v Kraški galeriji zares lepa Lukežičeva dela, ki bodo občinstvu na ogled sleherno nedeljo in praznik vse do srede avgusta do Velikega šmarna. Sinočnje otvoritve se je udeležilo zelo veliko ljudi. Med njimi smo videli tudi domačega župana Mihaela Guština, tržaškega občinskega odbornika Dušana Hreščaka, predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Raceta in mnoge druge. Razstavo je s kratkim nagovorom odprl dr. Drago Gantar, odbornik zadruge *Naš Kras*. FRANC UDOVIČ Gledališča FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 18. uri druga predstava »čardaške kneginje* v premierski izvedbi. Dirigent Hans VValter Kaempfel .režija Vito Molinari, festivalna baletna skupina, orkester in zbor gledališča Verdi. FESTIVAL LJUBLJANA 21. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V ponedeljek, 16. julija bo ob 20.30 v poletnem gledališču v Križankah gostoval NIGERIJSKI NACIONALNI FOLKLORNI ANSAMBEL. V sredo, 18. julija bo ob 20.30 v poletnem gledališču v Križankah nastopil španski folklorni ansambel Ma-nolite in Rafaela Aguilar. Vstopnice so na voljo vsak dan, razen nedelje, od 11. do 13. in od 17. do 19. ure ter uro pred pričetkom prireditev pri blagajni v Križankah. V prodaji so tudi pri poslovalnici Slavnik, Tavčarjeva 8-a. Rezervacije po telefonu 21-768. Šolske vesti NA GRADU SV. JUSTA V četrtek in petek nastop baleta zagrebškega opernega gledališča Med tretjo in četrto predstavo cčardaške kneginje* v gledališču Rosselti bo Tržaška avtonomna le-toviščarska ustanova odprla predviden ciklus prireditev na Gradu sv. Justa. Kakor smo že poročali bo letošnja poletna sezona predstav na odprtem obsegala klasičen balet, lahko glasbo, mednarodni variete, simfonične koncerte ter koncerte godbe na pihala. V tem okviru bo v četrtek in petek nastopila baletna skupina zagrebškega opernega gledališča, ki je na turneji po Evropi. V četrtek ob 121.15 bo nastopila z delom Prokofjeva «Romeo in Julija*, v petek ob isti uri pa s Heroldovo pravljico »La /tile mal gardee*. Orkester vodi Karl Kraus. Prodaja vstopnic se začne z jutrišnjim dnem pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36372. OBVESTILO Uprava Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* v Trstu obvešča vse dijake, ki so se vpisali v tečaj za popravne izpite, da se bo ta pričel v ponedeljek, 30- t.m. ob 8. uri. PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK* priredi danes, 15. julija 1973 na igrišču pod šolo v Dolini ŠAGRO Danes, 15. 7.: Ob 18. uri — godba na pihala z Brega Ob 19.30 — pevski zbor Valentin Vodnik Od 20. do 24. nre — ples. Igrajo THE LORDS. Vabljeni! Izleti SPDT organizira 5. avgusta 1973 izlet z avtobusom na Mangart. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Za-vadlal do 1. avgusta. SPDT priredi od 4. do 14. avgusta skupinski večdnevni izlet v Dolomite — skupina Brenta. Prijave in infor macije pri Norči, Ul. Geppa 9. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. (UL Frausin 12, 11. nadstropje). Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 -1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. »Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zoiz* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.* Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča. da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko)leto 1973/74. Prošnje sprejema tijhlštvo vsak dan od , do: 12. ura. Ravnateljstvo srednje šole »Fran Erjavec* sporoča, da 24. julija 1973 za pade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok za vpis šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo šole od 9. do 12. ure. Razna obvestila Tržaški partizanski pevski zbor. V petek, 20. tm. ob 21. uri redna pevska vaja v Bazovskem domu. Po vaji ogled vzorca nove obleke za zbor. Pevci, pridite vsi! Odbor. l>iliiiiltllilliililiiiiMiiliiiiliiiiilliiiiiiini'iimi...IlituullimllllllllllilillllllllllllllliilinilillllllilllllllllllllllllllllllMIIIlllllMIlilimilliitllllillluimi...... Danes, NEDELJA, 15. julija JUSTA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.21 — Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 5.19 Jutri, PONEDELJEK, 16. julija D. M. KARM. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,5 stopinje, najnižja 20,6, ob 19. uri 24,9 stopinje, zračni pritisk 1007,7 mb. rahlo pada, veter 9 km na uro jugozahodni, vlaga 53-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24 stopinj Dne 14. julija 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 48-letna Maria Cris-man por. Tomizza, 69-letni Giovanni Dalfovo, 64-letna Antonia Marelia vd. Donaggio, 58-letni Quintino Di Zorzi, 77-letna Anna Korn vd. Cerk-venic, 70-letni Antonio Metelli in 54-letna Olga Di Blas vd. Cura-tolo. OKLICI: raziskovalec dr. Pietro Brandmayer in učiteljica dr. Tullia Zetto, uradnik Eugenio Vitturi in uradnica Loredana Tomcich, uradnik Franco Giust in uradnica Giu- Včeraj-danes FOTO KINO OPTIKA Via Maulnt,Sl/b T*l. 733-361 liana Muscas, uradnik Nereo Marchi in delavka Luciana Mladossich, podjetnik Umberto Biasutti in uradnica dr. Daniela Bettini, uradnik Giulia Salvador in študentka Silvia Salamon, elektrotehnik Mario Galopin in delavka Anna Greblo, u-radnik Riccardo Doglia in delavka Maria Racman, natakar Natale Ben-vegnu in delavka Giovanna Pthard, radijski tehnik Mario Strizovic in delavka Louise Sorsi, delavec Mario Filippi in uradnica Maria Luisa Crisman, uradnik Edoardo Lodi in uradnica Anna Amadei, geometer Sergio Della Costa in uradnica Ma-risa Crevatin, uradnik Bruno Gaz-zin in uradnica Laura Barsi, geometer Pierluigi Ciciolla in delavka Anna Sergio, uradnik Mario Mondo in uradnica Daniela Delli Pizzi, delavec Egone Fuart in uradnica A-nelia Mihalič, delavec Daniele Luc-chini in delavka Jagoda Djuric, šofer Carlo Piscanc in frizerka Ariel-la Zernstein, biolog Paolo Revelant in učiteljica Marina Della Santa, trgovski potnik Guido Gulli in gospodinja Silvana Razzo, mehanik Sergio Babich in uradnica Ezia Co-ronica, industrijski izvedenec Sal-vatore Amadi in računovodja Anna Miniello, delavec Alceo Faggiani in frizerka Elisabetta Scorcia, u-radnik Mauro Dobrilla in uradnica Oriana Desiot, študent Giorgio Lipi-zer in študentka Alida Cristiano, učitelj Eugenio Miotto in učiteljica Adriana Zanevra, mizar Mario Gondolo in gospodinja Giuseppina Meze, mornarški častnik Luciano Pe-rini in uradnica Valleda Antonaz, strojnik Marcello Pistan in uradnica Maria Miot, tehnični delavec Clau-dio Makovec in uradnica Annamaria Bušsanich, upokojenec Carlo Mai-nardi in gospodinja Giovanna Scar-'celli, rH'ivec Dino Rotter in šivilja BIRME 1973 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti Urama In zlatarna LAURENTI Trst Trleste, Largo Santorio 6 Ezio Baldas in uradnica Antonia Paoletic, Domenico Piazza in Mery-se Darmon, uradnik Luciano Ma-covez in gospodinja Bruna Fiaschi, finančni stražnik Giuliano Terreo in gospodinja Mariantonia Cassella, mizar Arvio Rudez in uradnica E-liana Montagna, študent Gianfranco Scubbi ln učiteljica Maria Grazia Cordasco, stražnik javne varnosti Eraldo D’Agostini in gospodinja Giuseppina Gregori, bolničar Rufo Sain in učiteljica Bozera Maria Dzieglevv-ska, študent Oliviero Stock in študentka Manuela Tobnacchini, šofer Gianfranco Toffetti in delavka E-leonora Favaretto, finančni podčastnik Franco Panunzi in gospodinja Flora Martorelli, škladiščnik Zelindo Frate in učiteljica Anna Maria Can-toni, univerzitetni sodelavec Sergio dr. Invemizzi in študentka Alessan-dra Amodeo, učitelj Sergio Veljak in strokovnjak Bruna Colamaria, ličar Armido Gherbaz in prodajalka Anna Kovska, finančni stražnik Carlo Saralli in gospodinja Maria Me-tilli, finančni stražnik Orazio Fi-gus in prodajalka Tamara Tomasi, delavec Adriano Roitero in prodajalka Giuliana Iaksetic, delavec Al-do Braini in blagajničarka Bruna Paolo Cipriotto in delavka Giannina Sbisa, elektromehanik Giorgio Pa-scut in frizerka Leonarda Ballarin, trgovec Sergio Silvani in učiteljica Antonietta Chiavacci, delavec Fran co Iogna Prat in prodajalka Ester Molinaro, šofer Franco Ardessi in študentka Cristina Serberi, prodajalec Sergio Ciacchi in prodajalka Graziella Chiachich, uradnik Antonio D’Ambrosio in gospodinja Pa-squalina Oronzii, karabinjer Gino Vandra in gospodinja Vanda Fion-da, reprezentant Paolo Possega in uradnica Maria Aurora D’Ambrosi, tapetnik Marino Fermo in delavka Ondina Scherlich, mehanik Claudio Stefani in frizerka Adriana Abrami, mehanik Ferruccio Cavressi in kar-totehničarka Laura Fantin, paznik Diego Savalli in frizerka Neva Bogateč. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Ca- vana 11: Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan). LOTERIJA BARI 49 69 19 57 26 CAGLIARI 65 11 59 34 71 FIRENCE 68 12 38 • 36 GENOVA 76 90 81 23 69 MILAN 79 22 16 8 45 NEAPELJ 64 30 2 19 83 PALERMO 43 36 54 63 12 RIM 7 90 55 15 85 TURIN 21 26 90 52 9 BENETKE 9 14 ENALOTTO 48 88 53 X Z t 2 2 XII 1 1 2 Kvoie: 1? (očk — 8.980.000; 11 točk Mali oglasi MIRAMARSKI PARK «LUČI IN ZVOKh TEDENSKI SPORED Ob ponedeljkih ob 21.30: «Maximilian of Mexico an emperor's tragedy» (v angleščini); ob 2245: »Massimilia-no e Carlotta* (v italijanščini). Ob torkih zaradi tedenskega počitka ni predstav. Ob sredah ob 21.30: »Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45 «Massi-miliano e Carlotta* (v italijanščini). Ob četrtkih ob 21.30: »Ma-ximilian of Mexico an empe-ror's tragedy» (v angleščini); ob 22.45: »Massimiliano e Carlotta* (v italijanščini). Ob petkih ob 21.30: »Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45: »Massimiliano e Carlotta* (v italijanščini). Ob sobotah ob 21.30 In ob 22.45 dve predstavi: »Massimiliano e Carlotta* (v italijanščini). Ob nedeljah ob 21.30: »Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45: »Massimiliano e Carlotta* (v italijanščini). Kino MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki* ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare* v nemščini; ob 22.45 »Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. V ponedeljek ob 21.30 «Maximilian of Mexico an emperors tragedy» v angleščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale 16.00 «11 killer dagli occhi a mandorla*. Barvni pustolovski film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «La sedia a rotelle*, Catherine Spaak, Jean - Claude Brialy, Robert Hossein. Barvni film. Gratiacieio 15.30 «L’isola delle sala-mandre*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 »Un tranquillo weekend di paura*. Barvni film. Igra Burt Reynolds. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.30 »Le farfalle sono libere*. Goldic Hawen, Eileen Heckart. Barvni film. Ritz 15.30 »Baciamo le mani*. A. Belli, Arthur Kennedy, John Saxon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Sbatti il mostro in pri-ma pagina*. Barvni film. Capitol 15.30 «11 genio della rapina*. Warren Beaty. Barvni film. Cristallo 15.30 »Tarzan e le pantere nere*. Fiiodramniallco 15.00 »Primo tango a Roma*. Barvni, film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Modžrnq ,15.00 «Sel iellato amico, hal incontrato Sacramento*. Barvni (vestem film. Ty Hardin. Vittorio Veneto 15.30 »Con una mano ti rompo, ,con i piedi ti spezzo*. Barvni film. Abbazia 16.30 «Jane Eyre nel castel-lo dei Rochester*. S. York in G. C. Scott. Astra Zaprto zaradi počitnic do 19. julija. Ideale 15.00 «La lunga ombra del lupo*. John Manera in Aliza Adar. Barvni film. Impero 16.00 »Vogliamo i colonelli*. Ugo lognazzi. Barvni film. Razstave TVRDKA import • export Išče uradnico. Telefonirati v uradnih urab na 61-478. ZAČNE SE VPISOVANJE v tečaj za poklicne bobiiške sestre v SPLOŠNI BOLNIŠNICI S. CARLO BORRO-MEO - 20153 MILANO, Ul. Pio II. 3. Možnost sprejema gojenk v internat. IŠČEMO SLAŠČIČARJA ili slaščičarskega pomočnika. Naslov: pekarna Favento. Ul. di Roiano 1. Tel. 41-46-19 GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO. VEL razpisuje mesto gostilničarja. Pismene prijave sprejema odbor Gospodarskega društva do 31. julija 1973. »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli in Miceo, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a. FIAT 750 dobro ohranjen ugodno prodam. Tel. Oglasni oddelek 76-14-70. V galeriji »Tergeste* razstavlja po-reški kipar Emil Benčič. Njegova dela bodo občinstvu na ogled do 28. t. m. V občinski galeriji razstavlja Natalya Millovatz, ki je po rodu Tržačanka, živi pa v Milanu. Njena razstava bo trajala teden dni, do 19. t. m. V Mestni galeriji Piran razstavlja znani slovenski slikar Ivan Seljak — čopič. Razstava bo odprta do 29. t.m. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega očeta in nonota Josipa Danielija Daneua Posebna zahvala zdravniku dr. Set-timu in vsem, ki so počastili njegov spomin. Družine Danieli, Dancu in Bevilacqu& Trst. 15. julija 1973 ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje ob smrti našega dragega očeta in tasta ANTONA BOŽIČA (Lovrihovega) Posebna zahvala naj gre dolinskemu pevskemu zboru »Valentin Vodnik* za žalostinke, vaščanom za pomoč, gospodu župniku za poslovilne besede in vsem darovalcem cvetja. Sinova Josip In Boris z družinama Trst, Socerb, 15. julija 1973 ter drugo sorodstvo cem, m”'ivec umu rvuu-ci m aivnja, Petroni, litograf Francesco Rosti in ---- ------ ----------. — - Stellina Pancrazi, ladijski kapitan|delavka Claudia Furlani, mesari- 416.600; 10 točk - 34.500 Ur. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in sin ZDRAVKO VERŠA Pogreb dragega pokojnika bo danes, 15. julija ob 18. uri iz hiše žalosti, Prosek 364. Žalujoči: žena Nada, sinko Dejan, mama Angela, Franc, družina Štok ter drugi sorodniki ProMk, II. Julija 1978 na pobudo združenja staršev TRŽAŠKI ŽUPAN SPACCINI JE VČERAJ OBISKAL KRIŽ S šolniki in vaščani se je pogovoril o kritičnem stanju šolskih poslopij in obravnaval možnosti hitre rešitve Na pobudo združenja staršev je včeraj dopoldne obiskal Križ tržaški župan Marcello Spaccini, katerega je spremljal slovenski odbornik dr. Rafko Dolhar. Župana so pred šolskim poslopjem v vasi sprejeli predsednik konzorcija pridelovalcev vin in predsednik športnega društva «Vesna» Miro Sedmak, član rajonske konzulte Mario Sedmak, didaktični ravnatelj za osnovne šole Egidij Strnad, ravnatelj slovenske srednje šole Hum-berd Mamolo, ravnateljica ONAIRC Scrosoppi in številni vaščani. Župan si je najprej ogledal o-snovno šolo poimenovano po kriškem umetniku Albertu Sirku, nato Pa še poslopje srednje šole in novo moderno ter razkošno stavbo italijanske osnovne šole ter italijanskega vrtca. Križani v bistvu zahtevajo, da se uredijo šolski prostori, ki so zelo stari in slabo urejeni, v katerih razen golih učilnic ni ničesar, kar je nujno potrebno za pouk. Njihov maksimalni predlog je, da bi zgradili za potrebe vseh treh šolskih zavodov — otroškega vrtca, osnovne šole in srednje šole — novo šolsko poslopje z ustreznimi učilnicami, kabineti, telovadnico za vse, kuhinjo itd. Župan je pregledal razne možnosti in je ugotovil, da bi bilo mogoče razširiti šolo A. Sirk, pri kateri bi lahko zgradili telovadnico ter nov paviljon za otroški vrtec. Vse to bi zahtevalo kakih sto milijonov lir, zemljišče pa bi bilo na razpolago. Glede srednje šole je bil mnenja, da bi bilo najbolje že obstoječe šolsko poslopje ustrezno usposobiti. Istočasno je župan tudi obljubil, da se bo takoj zanimal, da se zgrade slačilnice in drugi nujni prostori Pri igrišču športnega društva »Vesna*. Ob zaključku obiska se je župan zahvalil vsem prisotnim in dejal, da se je med njimi izredno dobro počutil ter zagotovil svoje zanimanje, da se nekatera vprašanja urede, kot to Križ zasluži. V torek ponovne volitve predsednika svetoivanske konzulte Pred dnevi smo že poročali, da je prišlo v konzulti pri Sv. Ivanu do svojevrstnega demokristjanske-ga «udara», zaradi česar kljub političnemu sporazumu ni bil izvoljen za predsednika predstavnik Slovenske skupnosti. V teh dneh nam je načelnik skupine KD v občinskem svetu Dario Rinaldi zagotovil, da bo KD spoštovala sporazum in da bo predsednik, član KD, podal o-stavko. Do tega naj bi prišlo že v torek, ko se bo ponovno sestala svetoivanska rajonska konzulta. V zvezi s primerom pri Sv. Ivanu in volitvijo predsednika v Skednju je sekcija za krajevne u-stanove tržaške avtonomne federacije KPI izdala daljše uradno sporočilo, v katerem obtožuje KD, da je v obeh primerih sprejela glasove MSI. Ta obtožba je točna, vendar računi glede svetoivanske konzulte niso enostavni. Na seji svetoivanske konzulte je bilo prisotnih 15 svetovalcev: 6 KD, 3 MSI 3 KPI, 1 PRI, 1 PLI in 1 SS. Pri glasovanju se je demokristjanski kandidat za predsednika vzdržal glasovanja, kakor tudi predstavnik PLI. V volilno žaro je bilo oddanih 31 glasovnic. Dve glasovnici sta bili beli, ena oddana za Kokorovca (SS) in 10 za kandidata KD. Pred glasovanjem je predstavnik PRI javno izjavil, da bo glasoval za kandidata SS Kokoravca, Kokora-vec sam pa je kasneje povedal, da je oddal belo glasovnico. Vprašanje je, kdo vse je glasoval za kandidata KD: prav gotovo 5 svetovalcev KD, 3 svetovalci MSI in še dva svetovalca. Katera? Poročilo KPI nadaljuje, da je treba vsekakor spoštovati sprejete obveze in ustvariti pogoje, da bo imela Slovenska skupnost izvoljenega predsednika. S ponovno izvolitvijo, do katere naj bi prišlo v torek, bo verjetno rešeno vprašanje svetoivanske konzulte. Moramo pa ponovno z obžalovanjem ugotoviti, da bo na tak način komaj vzpostavljeno stanje, ki je bilo že v prejšnji poslovni dobi rajonskih konzult in da bo torej samo en predsednik od skupnih dvanajstih slovenske narodno- pred tovarno Grandi motori. Dela, katerih stroški bodo znašali skupno 31.400.000 lir, bo izvedlo podjetje CIE iz Martignacca. Razsvetljeval-ne naprave bodo postavili ob robovih obširnega trga, da bi ne ovirale prometa. • Na vrtu Ljudskega doma'v Ul. Madonnina 19 bo v sredo, 18. julija ob 17. uri sestanek komunističnih upokojencev, na katerem bodo razpravljali o perspektivah boja za nadaljnje zvišanje pokojnin. Predsedoval bo Vidali, govoril pa Cat-tonar. župan Spaccini med razgovorom z domačinkami tiiitiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiKiniiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB DOSTOJNA PROSLAVA LEPEGA JUBILEJA Nad 80 starih učiteljev in učiteljic obujalo spomine v puntarskem Tolminu Zbrali so se ob 50-letnici prve in zadnje mature na slovenskem učiteljišču Tolmin, puntarski Tolmin, lepa izletna točka za vsakega ljubitelja narave, planin, prekrasne naravne panorame je privabil tudi letos starejše učiteljstvo na svoje ulice, da se dostojno spomnimo 50. letnice prve in zadnje slovenske mature na slovenskem učiteljišču, ki je bila takrat, ko so tu vihteli svoje biče nepoklicani tujerodci, ki niso znali prisluhniti našemu človeku. Pretekli četrtek dopoldne se nas je zbralo nekaj nad 80 starejših učiteljev in učiteljic. Sklicatelji sestanka so bili Božena Satler, Tone Rutar, Marija Rutar, Marica Jenko in Stanko Skočir. Radi smo Sestanek svetovalske skupine KPI na deželi V petek se je v Vidmu sestala svetovalska skupina KPI, ki je izvolila za svojega predsednika Maria Collija, za podpredsednika Spar- za Vzhodni in Zahodni Kras, kjer je nesporno večina prebivalstva prvenske narodnosti. Čudi tudi, da KPI ni eneg^ izmed dveh predsednikov, ki sta ji pripadla po političnem sporazumu med strankami, izvolila med Slovenci člani KPI, saj je znano, da je število slovenskih komunistov visoko in da so med njimi sposobni ljudje, ki bi lahko sprejeli tako dolžnost. Razsvetlili bodo trg pred Grandi motori Ustanova za industrijsko področje v Trstu je v teh dneh razpisala natečaj za poveritev gradnje naprav za razsvetlitev velikega trga Darovi in prispevki Česnik Zora z ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin dragega bratranca Zdravka Verše darujeta Ljuba in Marino Košuta 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA Namesto cvetja na grob Antona Albija daruje Emilija Puntar Pahorjeva 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE Rafael Žagar (Fežojov) daruje 10.000 lir. V počastitev spomina in prve o-bletnice smrti pok. Stane vd. Grgič daruje sestra družino 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Franca Bernetiča darujeta mama Angela in sestra Marija 5.000 lir. Namesto cvetja na ffrob pok Marije Marc vd. Križmančič daruje družina čukova 2.000 lir. * * * Ob 20. obletnici smrti sina in brata Virgilija Adamiča daruje družina 10.000 lir za spomenik padlim borcem II/. prekomorske brigade v Ilirski Bistrici. « « • Za Tržaški partizanski pevski zbor, pri izpolnitvi prijavnice za vstop v zbor darujejo: Ervin Gombač (Trst) 1.000 lir, Stanislav Sossi (Trst) 1.000 lir, Vladimir Milkovič (Gropada) 1.000 lir, Igor Starc (Prosek) 1.000 lir, Marijan Zuljan (Ric-manje) 2.000 lir, Ricardo Lorenzi (Lonjer) 2-000 lir. Podporni člani prispevajo za leto 1973: Andrej Ra-žem (Bazovica) 3.000 lir, Oskar Kalc (Gropada) 2.000 lir, Zvonimir Lorenzi (Lonjer) 5.000 lir, Ivan Drnov-šček (Bazovica) 1.000 lir, Simpatizerji zbora prispevajo: Livijo Pregare (Ricmanje) 1.000 lir, Latko Hrvatič (Ricmanje) 1.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Križmančiča (šajšnek iz Bazovice) daruje Vinko Glavina 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Namesto cvetja na grob Marije Pertot vd. Pečar daruje Anton Gombač 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 5.000 lir za PD Lonjer-Katinara. Namesto cvetja na grob Marije Pečar darujeta Lidija in Rudi Gombač 3.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V počastitev spomina Marije Pečar darujeta Fabio in Marija Ru-zier 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 5.000 lir za PD Lonjer -Katinara. Namesto cvetja na grob Marije Pečar daruje Andrej Kuret 1.000 lir za kolesarski klub Adria. Namesto cvetja na grob Josipa Daneua daruje Rihard Štoka 5.000 lir za ŠD Kontovel. Ob obletnici smrti pok. Rudija Wilhelma darujeta žena Marija in sin Vladimir 5.000 lir za ŠD Polet. ZAHVALA ODBORA ZA SPOMENIK V MAČKOLJAH Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Mačkoljah, se iskreno zahvaljuje pevskemu zboru »Valentin Vodnik* in godbi na pihala iz Brega, ki sta pod vodstvom Ignacija Ote in Dušana Strajna pripravila koncert v vasi z namenom, da podprejo našo akcijo. Dalje, pohvala gre Jasni Pe-taros in Vojku Slavcu, ki sta tako navdušeno recitirala partizanske pesmi in nas tako duševno povezala z idealom, za katerega so naši vaščani dali svoja življenja. Zahvala gre tudi lastniku go stilne «Tul», ki nam je dal na razpolago prostor za koncert in vso opremo za stojnico. Posebno pa se zahvaljujemo vsem udeležencem, ki so nam s svojo številno prisotnostjo dokazali, da postavitev spomenika ni stvar omejena na vas, ki ga po stavlja, ampak se tiče vseh ljudi, ki čutijo v sebi dolžnost, da počastijo padle za svobodo. Od prireditve in prispevkov ob tej priložnosti, je ostalo za spomenik 256.000 lir, kar predstavlja za nas nov korak naprej. zbrali pred hotelom Krn, kjer nas je kot domačinka pozdravila učiteljica in prosvetna delavka Marija Rutar. Želela je vsem udeležencem prijetno bivanje v Tolminu in z zadoščenjem ugotovila veliko število odzvanih iz vseh krajev, tudi iz zamejstva. Po teh uvodnih pozdravnih besedah smo si ogledali lepo urejeni mestni muzej, ki ga vodi z vso ljubeznijo Marija Rutar. Nato so se udeleženci podali sprevodu po tolminskih ulicah. S pesmijo na ustih in s ponosom v srcu smo šli do bivšega učiteljišča (nekdaj je stavba služila za gasilski dom). Dalj časa smo se tu zadržali in vsak je imel kakšno pripombo k takratnemu času in takratnim dogodkom. Značilne za tedanjo dobo (leta 1923), je omenil Tone Rutar, so besede takratnega šolskega nadzornika Spazzapana, ko je učiteljiščnikom grozil in med drugim tudi rekel: «Prej bo Soča menjala tek, da bo tekla v obratni smeri proti Trenti kot pojdemo mi od tod*. Ponosna Soča ni menjala teka, njih pa tudi ni več tukaj. Pričelo je rahlo rositi in prozorne meglice so se spustile nad mesto. Nam je tudi ta poletni dežek prav prišel, ker smo se podali v hotel h kosilu. Tu so se vrstili govori, ki so prikazovali v duhu slike izpred 60 in 50- let. Najstarejši dijak je bil izpred 62 let. Pozdravil nas je tudi podpredsednik mestne občine in član učiteljskega zbora osemletke. Oba sta se nam zahvalila za obisk in opisala delovanje oblasti v šoli. Ni manjkalo tudi humorja znanega humorista, ki je privlekel iz svojega arhiva zapiske in fotografije opremljene z opazkami in smešnimi izreki. Tako je poskrbel za dobro voljo. Popoldne pa smo šli v Žabče, predmestje Tolmina in tu nas je iznenadila ljudska pesnica Terezina Skočir, domačinka, ki nam je čitala iz bogate zbirke svoje pesniške izlive. Lepo nam je potekal ta jubilej, ki pa je imel v svojem jedru grenak priokus ob spominu na tisti čas, ko se je za naš narod ustavila ura. Sproščeno smo se oddahnili, ko smo z lastnimi močmi stresli z ramen ta duhamorni jarem. V petek dopoldne so se podali tovariši v gornjo Soško dolino v Gregorčičev planinski raj, tja kjer je pesnik poslušal Sočo: «Kako glasno, ljubo šumljaš, kako čvrstd krepkd skakljaš ko sred gora še pot imaš!* Naslednja matura je bila že Vidmu, a bila je italijanska. Morda bomo tudi to praznovali. Dragi tovariši, na svidenje v Vidmu prihodnje leto ob ironiji, da so slovenski učiteljiščniki iz slovenskega učiteljišča v Tolminu polagali Vidmu italijansko maturo. M. P. MLADINA IN PD «SLAVEC» RICMANJE - LOG priredita 22. in 23. t.m. ŠAGRO S KULTURNIM SPOREDOM V NEDELJO, 22. 7. 1973: Ob 17.00 Koncert domače godbe Nastop pevskega zbora «Slavec» in MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ KRANJA Od 20.00 dalje ples z ansamblom THE L O R D S V PONEDELJEK, 23. 7. 1973: Od 20.00 dalje ples z ansamblom THE L O R D S Delovali bodo dobro založeni kioski Vljudno vabljeni! taca Zorzenona in za tajnika Otel-la Bosarija. Na sestanku so podčrtali izreden pomen avtonomije deželnega sveta. Zahtevali so tudi, da se izvajajo določila statuta, ki predvidevajo, da se deželni svet sestane na seji za izvolitev deželnega odbora v roku 15 dni po njegovi namestitvi. Komunistični svetovalci so nato razpravljali o političnem položaju v naši deželi in ugotovili, da je nujen drugačen odnos med državo in deželami, ki morajo sodelovati pri sestavljanju državnega proračuna. Zahtevali so tudi dosledno spoštovanje člena 50 deželnega statuta. Glede programa novega deželnega odbora pa so komunistični svetovalci navedli naslednje zahteve: dosledno protifašistično delovanje in razvoj demokracije, borba proti draginji in za obrambo kupne moči, napori za okrepitev gospodarstva, podčrtovanje vloge Trsta kot pristanišča in končno, da je treba ponovno preučiti deželne zakone o načrtovanju, urbanizmu in zdravstvu ter zakon o gorskih skupnostih. Uradno poročilo o sestanku deželnih svetovalcev KPI zaključuje, da bodo na osnovi teh programskih vprašanj komunisti ocenjevali delo deželnega odbora in da so mnenja, da se okrog teh vpra-I šanj lahko osredotočijo široke de-I mokratične sile. V torek sestanek o barkovljanski vpadnici Enotni odbor v Barkovljah prireja v torek, 17. julija ob 20 30 v dvorani prosvetnega društva v Ul. Cerreto 12 javen shod, na katerem bodo govorili o hitrih cestah in o barkovljanski vpadnici. Odbor vabi vse prebivalce, da se sestanka udeleže. PRED 20 LETI JE TRAGIČNO PREMINIL VIRGIL ADAMIČ Pred dnevi je minilo 20 let, odkar je naš vaščan Virgil Adamič na službeni dolžnosti zgubil mlado življenje. Virgil se je rodil 25.5.1925 in so ga kot vse zavedne slovenske fante leta 1943 fašistične oblasti, komaj 18 let starega, mobilizirale in poslale v «battaglione speciale* v Italijo. Od tam je ob razpadu Italije zbežal in se takoj priključil partizanom. S m. prekomorsko brigado se je udeleževal bojev za osvoboditev svoje domovine in prišel v Trst. Med vojno se je iz kazal kot zaveden, požrtvovalen in hraber borec in je zato dobil tri odlikovanja, eno pa še po vojni. Postal je aktivni oficir. Uspešno je končal oficirsko akademijo. Pred nesrečo je služboval v Subotici. Tu je prevzemal skladišče munici-je, ko je prišlo do nenadne eksplozije mine, pri čemer je izg"1"'' življenje. Čeprav je bil mlad, ko je pustil svojo rojstno vas je bil priljubljen ne le pri vaščanih ampak tudi v okoliških vaseh. Virgil je bil kraški sin in v kraški zemlji počiva. izgubil za-Pučnik, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 16. julija do 25. avgusta odprta od 8. do 13. ure razen v tednu od 13. do 18. avgusta, ko bo popolnoma zaprta. llllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUinilllllM Obvestilo za gradbince Nova blagajna za gradbince sporoča, da je poslala vsem zainteresiranim delavcem te stroke ček z vsoto, ki so jo gradbena podjetja odplačala za trinajsto plačo, dopuste in praznično delo (22 odst.) za obdobje od oktobra prejšnjega leta do marca letos. Gradbinci, ki še niso prejeli omenjene vsote, naj to javijo novi blagajni za gradbince v Ul. Rossini 4 ob delavnikih (razen ob sobotah) od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.30. iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimitiiiiiimiMiiHiimiiiiiiiHiiiimiiiiumimiiiiiiiiiiit KARLO ROGELJA ŠESTDESETLETNIK Tiho in skromno, kar je v skladu z njegovim ponižnim značajem, je naš prijatelj Karlo Rogelja praznoval pred nekaj dnevi šestdesetletnico svojega rojstva. Doma iz Temnice pri Komnu na Krasu, in kot so vedno morali premnogi naši ljudje v svet, je moral tudi on zapustiti domači kraj, ter si poiskati delo v mestu. Tu, v Trstu, se je zaposlil v raznih pekarnah kot dober in pošten delavec, vse do pred kratkim, ko je stopil v zaslužen pokoj. V času vojne je bil vpoklican v italijansko vojsko, kjer je služil več kot tri leta. Jeseni, leta 1944 se je kot zaveden Slovenec prostovoljno javil v edinice, ki so se zbirale v Gravini pri Bariju, ter je odšel z njimi na jugoslovansko ozemlje. Prišel je v Slovenijo v Suho krajino ter je bil dodeljen 'Levstikovi brigadi. In s to briga- do se je prve dni maja 1945. leta bližal Ljubljani, a je bil ranjen prav v bližini mesta tako, da je moral v bolnišnico v Kočevje. Ko se je proti koncu istega leta vrnil v Trst, se je takoj vključil v javno delovanje v korist našega ljudstva. Sodeloval je vsa povojna leta v šentjakobskem prosvetnem društvu «Cankar», kjer se še vedno oglaša s preostanki tega zbora. Naš jubilant je tudi zvest sodelavec Slovenskega narodnega gledališča, kjer nastopa v manjših vlogah, ter pomaga povsod, kjer je potrebna pridna roka in moč. Sploh je naš Karel zelo marljiv prosvetar, kakršnih bi želeli, da bi bilo še več med nami. Zato mu prijatelji in znanci želimo ob tem lepem življenjskem slavju, da bi ostal še dolgo let v naši sredi ter vneto, kot do sedaj, branil in širil našo lepo besedo in pesem. L. P. TRIESTE AL1SCAF1 S.p.A. VOZNI RED HIDROGLISERJEV Dnevni odhodi s pomola Pescheria za: CENE: SESLJAN: ob 8.00 GRADEŽ — LIGNANO: ob 8.00 PIRAN — UMAG: ob 8.00 TRST — — 13.30 Otroci oči 4. do TRST TRST TRST TRST 14. lota imajo potovalnih agencijah — 13.30 — 16.30 — 13.30 — 16.30 SESLJAN: Enosmerna 500 — Povratna 900 GRADEŽ: Enosmerna 1.150 — Povratna 2.000 LIGNANO: Enosmerna 1.600 — Povratna 3.000 UMAG: Enosmerna 1.450 <— Povratna 2.500 PIRAN: Enosmerna 900 — Povratna 1.600 d ust 50% • informad je In rezervacije pri vseh ter na odhodnem pomolu NA PROGAH 6, 9 IN 20 Od jutri bodo izdajali zeleni listek do 10. ure Da bi preprečili naval na avtobuse v jutranjih urah je vodstvo prevozne službe Acegata sklenil podaljšati izdajanje zelene vozovnice na progah, ki vodijo h kopališčem, in sicer 6, 9 in 20, do 10. ure. Ta ukrep bo stopil v veljavo že z jutrišnjim dnem. Iščejo šoferja za konzorcij Pokrajinski protijetični konzorci; je razpisal natečaj za mesto vratarja in šoferja. Prošnje je treba predložiti tajništvu konzorcija na Trgu Sansovino 3 do poldneva dne 20. septembra letos. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so dopolnili osnovno šolo, ki imajo vozniško dovoljenje vrste «D» in ki niso presegli 30 let starosti. Za vse informacije je na razpolago tajništvo na Trgu Sansovino 3 s telefonskima številkama 793533 in 762747. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Uradne ure na sedežu sindikata Ul. Fabio Filzi 8 bodo v juliju avgustu vaak torek od 18. do 19. ure. CASSA Dl RISPARMI0 Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA Razpis natečaja za sprejem v službo 3 PROGRAM AT0RJEV in 2 OPERATERJEV ki bodo kot podatkov. uradniki 1. kategorije dodeljeni službi za organizacijo In elaboracljo Pogoji : — praksa v sistemih IBM DOS '■m — najmanj spričevalo e končani višji srednji šoli — opravljena vojaščina — starost med 21. In 25. letom na dan 25.6.1973 Prošnje za udeležbo pri natečaju do vključno 31.7.1973 Razpis natečaja je razobešen na oglasnih deskah Zavoda v TRSTU, GRADEŽU, TRŽIČU in MILJAH. CASSA Dl RISPARMI0 Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA Razpis natečaja za sprejem v službo 1 diplomiranega statistika in ekonomista 1 diplomiranega pravnika, eksperta v sindikalnih problemih in problemih dela ki bosta vključena v 1. uradniško kategorijo. Kandidati, ki na dan 25.6.1973 niso prekoračili 34 let starosti, morajo imeti v diplomi oceno najmanj 90/110 točk in opravljeno vojaščino. Prošnje za udeležbo pri natečaju do vključno 31.7.1973 Razpis natečaja je razobešen na oglasnih deskah Zavoda v TRSTU, GRADEŽU, TRŽIČU In MILJAH. CASSA Dl RISPARMI0 Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA Razpis natečaja za sprejem v službo 10 URADNIKOV 1. KATEGORIJE od katerih 2 s popolnim znanjem angleščine in 1 s popolnim znanjem nemščine. Pogoji : — najmanj spričevalo o dokončani višji srednji šoli, izključujoč šole umetnostnega značaja, z najmanj 42/60 ali 7/10 doseženih točk; točkovanje ne pride v poštev za kandidate, ki so bili zaposleni pri drugih najmanj tri leta ali pa imajo diplomo pravne oziroma ekonomske fakultete — starost med 21. in 30. letom na dan 25.6.1973 — opravljena vojaščina Prošnje za udeležbo pri natečaju do vključno 31.7.1973 Razpis natečaja je razobešen na oglasnih deskah Zavoda v TRSTU, GRADEŽU, TRŽIČU In MILJAH. PODATKI O DOSEDANJEM VPISOVANJU V slovenskih osnovnih šolah na bo v prihodnjem letu več učencev kot lani 501 učenec - Povečano število v šolah v goriški občini, posebno v mestnem središču V prihodnjem šolskem letu bodo nekaterim šolam dodelili nove učne moči - V Ulici Randaccio zagotovljena četrta učiteljica, treba je najti prostor za ta razred PO NESOGLASJIH V POKRAJINSKI UPRAVI Goriškem Politična kriza med KD in PSI bo verjetno trajala dolgo Dvojezične table v doberdobski občini 1973 - 74 1. r azred skupno 27 93 6 41 15 54 4 22 3 18 1 10 7 43 2 5 — 1 15 74 3 23 5 18 7 46 8 33 2 20 _________ 105 501 • Otroci, ki so v prejšnjih letih obiskovali šoli na SOLA GORICA, Ul. Croce GORICA, Ul. Randaccio ŠTANDREŽ PODGORA PEVMA STMAVER ŠTEVERJAN • FLEŠIVO ŠKRU EVO DOBERDOB JAMLJE DOL SOVODNJE * RUPA VRH SKUPNO 1972 1. razred 21 8 10 5 5 9 17 4 2 10 6 4 101 Valerišču in v 73 skupno 84 39 43 19 19 8 48 4 2 69 23 15 49 31 25 478 Jazbinah, 1971 - 72 1. razred skupno 12 75 6 34 10 43 5 18 5 19 1 10 11 49 — 7 — 2 15 65 7 23 4 19 13 47 11 32 6 30 106 473 so všteti med obisko- valce šole v števerjanu, tisti, ki so obiskovali šolo v Gabrjah pa med otroke iz Sovodenj. V slovenskih osnovnih šolah na Goriškem se je vpisovanje zaključilo konec junija. Po dosedanjih podatkih imajo v vseh slovenskih osnovnih šolah 501 vpisanega, kar je 23 več kot ob začetku lanskega šolskega leta. številka sicer ni še dokončna, ker je motno, da se bo še kak učenec vpisal v slovensko šolo pred jesenskim začetkom šole. Podatek pa je zanimiv in razveseljiv, saj lahko letos spet beležimo porast vpisanih v naše šole. Mejo 500 vpisanih smo letos po dolgi vrsti let spet presegli. Skoro verjetno je, da bomo imeli v prihodnjem šolskem letu v slovenske šole vseh stopenj na Goriškem vpisanih nad 1.200 učencev in dijakov, še pred nekaj leti smo beležili uspeh, ko smo presegli število tisoč vpisanih. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da ae viša število vpisanih v goriški občini, predvsem v obeh šolah v mestu, t.j. v ulicah Croce in Randaccio. V Ulica Croce imajo letos kar 27 vpisanih otrok v prvem razredu in v vsej šoli jih je kar 93. V Ulici Randaccio pa je le 6 vpisanih v prvi razred, vseh pa je v to šolo vpisanih 41. V obeh primerih imamo več otrok kot v prejšnjih letih. Veliko več otrok kot lani imajo tudi v štandrežu. V prvem razredu jih je 15, v vseh petih razredih pa kar 54. Lani pa so jih imeli le 43. Več otrok je tudi v Podgori in v Štmavru, enega manj kot lani pa beležijo v Pevmi. V vsej goriški občini so imeli predlanskim vpisanih 199 otrok, lani 212, letos pa jih je že 238 in še marsikdo se bo tem lahko pridružil. Nekaj manj otrok je v števerjanu, kjer imajo celodnevno šolo. na Ple-sivem je pet otrok, v škrljevem pa le eden. Tudi v Doberdobu imajo več otrok kot lani. in sicer 74, v Jamljah je število otrok enako lanskemu, v Dolu na imajo tri otroke, več kot lani V Sovodnjah je število otrok manjše od lanskega, nekaj več jih imajo v Rupi. precej manj pa na Vrhu. Tu so imeli predlanskim 30 otrok, lani 25, letos pa samo 20. S spremenjenimi razmerami nastajajo tudi nova vprašanja. Didaktični ravnatelj dr. Brešan je že pred ča som nakazal nove potrebe po učnem osebju na raznih šolah. Po šolskem skrbništvu so zaprosili prosvetno ministrstvo, da bi povečalo število učnih mest za štiri, iz Rima je prišlo dovoljenje za tri taka mesta. Po vsej verjetnosti bodo imeli v prihod njem šolskem letu v Ul. Randaccio štiri učne moči, v Ul. Croce bosta verjetno dva razreda, eno učno moč bodo dodali šoli v Dolu. Še eno učno moč bi potrebovala šola v Podgori, kamor zahajajo tudi slovenski otroci iz Ločnika. Da bo z učnimi močmi letos boljše nam je včeraj potrdil tudi namestnik šolskega skrbnika dr. De Vito. Težave pa bodo s šolskimi prostori. Četrta učna moč v Ul. Randaccio torej bo. Potrebno pa bo najti učilnico. Zaradi tega je nujno, da poišče občinska uprava stanovanje za šolskega slugo, ki stanuje sedaj v stavbi, ali pa da poskrbi na kak drug način. Naši otroci morajo imeti letos v Ul. Randaccio štiri učilnice. Prav tako bodo potrebovali še eno učilnico v šoli v Dolu. Doberdobska občina je namreč naročila šolski avtobus in v prihodnjem šolskem letu bo moč urediti v Jamljah in v Dolu skupno pet razredov. Otroke pa bodo morali seveda prevažati s šolskim avtobusom iz Jamelj v Dol in obratno po potrebi. Doberdobski župan je na petkovi seji občinskega sveta povedal, da je peta učna moč šoli v Dolu že dodeljena. število učencev na slovenskih šolah se je torej spet povečalo. V vaseh drugih otrok ni, prepričani pa smo, aa jih je v mestu še precej takih, ki bi jih lahko do jeseni vpisali v slovenske šole. Na naših zastopnikih in na šolskem odboru leži torej naloga najti še nekaj otrok za slovensko šolo. Na Vrhu še danes poletni praznik ANPI Na Vrhu je v teh dneh praznik, ki ga prireja domača sekcija partizanskega združenja. V petek zvečer so imeli tekmovanje v briškoli in ples, sinoči tudi ples, nocoj ob 20. uri bodo imeli priložnostne govore. Govorila bosta poslanec Mario Lizzero in deželni svetovalec Lovriha. Po govorih bo ples. Domačini so za to priložnost uredili tudi dobro založeni bifč. Socialdemokrati za novo dvobarvno večino . Jutri prevzame posle v umobolnici prof. Pasqui katere Politična kriza, do prišlo med socialisti in demokristjani v pokrajinski upravi, bo trajala precej časa. Ne gre pravzaprav samo za krizo v pokrajinski upravi, gre za krizo tudi v ostalih upravah, kjer sodelujejo skupno s socialdemokrati in ponekod tudi s slovensko demokratsko zvezo in z republikanci zastopniki obeh zgoraj omenjenih strank. Socialisti trenutno ne sodelujejo več niti v občinah Krmin, Gradež in Tržič. Če se bo kriza rešila, tako trdijo socialisti, jo bo treba rešiti v vseh zainteresiranih upravah. Verjetno bodo o tem vprašanju pričeli z razpravo med strankami že v prihodnjih tednih. Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije se bo sestalo čez nekaj dni. Rešiti morajo vprašanje političnega tajnika. Rok De Simonu je potekel, kongres bodo imeli demokristjani jeseni, ni še znano kdo bo vodil stranko do kongresa. Struja bazistov, ki sodeluje danes v vodstvu stranke, je zelo ostro nastrojena do socialistov. To se sliši nekam čudno, saj se bazisti prištevajo k demokrščanski levici in so, vsaj v državnem merilu, za sodelovanje s socialisti. Sejo vodstva so imeli tudi socialdemokrati. Razpravljali so tako o položaju na pokrajini kot v raznih občinah ter so ostro kritizirali socialiste. Seveda menijo socialdemokrati, da je treba pri upravljanju pozabiti na politično linijo in se zanimati samo za golo u- je pravljanje. Socialisti pa so dru-' gačnega mnenja in trdijo, da je njihova prisotnost potrebna le, če se spremeni sistem upravljanja. V četrtek se je sestal ožji pokrajinski odbor, tokrat brez socialističnega predstavnika Waltritscha, čeprav je ta še vedno formalno podpredsednik. Njegovo ostavko mora namreč sprejeti pokrajinski svet, ki ga je tudi na to mesto izvolil. Seja sveta pa bo verjetno šele jeseni, potem ko se bodo stranke leve sredine sporazumele o ponovnem sodelovanju ali o dokončnem razhodu. V goriško umobolnico dospe jutri novi ravnatelj prof. Pasqui. Prihaja iz Benetk, kjer je bil za ravnatelja v tamkajšnji umobolnici in kjer je zaprosil za nekajmesečni dopust. V Padovo pa odpotuje začasni poverjeni ravnatelj prof. Zamparo. Bo ostal prof. Pasqui stalno v Gorici ali samo nekaj časa? Krožijo namreč govorice, da noče omenjeni ravnatelj nobenega vmešavanja s politične strani. Avgusta tečaj za . m izpite v Dijaškem domu V slovenskem Dijaškem domu bo v avgustu tečaj za popravne izpite. Urad doma sprejema prijave do 25. julija 1973 vsak delavnik od 10. do 12. ure v Ulici Montesanto št. 82/84, tel. 83-495. ■im jSggl 1EKHE - lili Kitili - KIHU FRlflTI • HBEOb r i * Že pred leti je domača občinska uprava postavila dvojezično tablo na pokrajinski cesti pred vhodom v Doberdob. To je napravila prva na Goriškem. Kmalu nato so dvojezične table tako pred vhodom v glavno vas kot pred ostalimi zaselki in vasmi postavili občini Sovod-nje in Števerjan. Pred dnevi pa so občinski delavci pričeli postavljati dvojezične table in smerokaze na vsem področju doberdobske občine. Na državni cesti Trst, — Gorica so pred Jam-ljami postavili veliko dvojezično tablo, ki opozarja tudi na omejitev hitrosti skozi Jamlje, na isti državni cesti v Dolu pa so postavili smerokaze, ki kažejo pot v razne zaselke vzdolž državne ceste. Druge table in smerokaze bodo postavili v prihodnjih dneh. m..M,,,,,,,,,, ,M„mi nMiiiMmimmimmu mini m umnimi umnim miiHnii m mi umuii min n mm............................................................................. GLASOVANJE 0 PRIPADNOSTI GORSKIM SKUPNOSTIM Tri slovenske občine za briško-kraško cono v Gorici pa je večina za briško področje Občinski svet v Gorici je županov predlog sprejel s 16 proti 12 glasovom - Za enotno briško-kraško cono so se v Gorici opredelili PSI, SOZ ter večina svetovalcev KD - Občinska sveta v Doberdobu in Števerjanu soglasna za skupnost, v kateri bi bili vsi Slovenci OD PETKA DO PONEDELJKA HiMMiiMrmiiniiMiiimMiiHiiiiii Občinska sveta v Doberdobu in v Števerjanu sta v petek zvečer izrazila mnenje, da je treba ustanoviti tako gorsko skupnost, ki bo segala od Doline na Tržaškem do Krmina na Goriškem, ki In torej obsegala področja Krasa in Brd ter vse tiste občine v dveh pokraji-na\ kjer živi tudi slovensko prebivalstvo. Enakega mnenja je, kot smo že poročali, občinski svet v Sovodnjah. Nasprotno pa je mnenje občinskega sveta v Gorici, ki se je sestal v petek zvečer. Tu so s pičlo večino glasov (16 proti 12) glasovali za pristop goriške občino k samostojni briški coni, ki naj bd obsegala šest občin od Gorice do Dolenj. Pojdimo po vrsti. Sovodenjski občinski svet se je v četrtek s sedmimi glasovi in s tremi vzdržanimi izjavil za ustanovitev kraško -briške gorske skupnosti. To svoje mnenje je župan Jožef češčut u-temeljil z dejstvom, da bi bilo v tej skupnosti šestnajst občin tržaške in goriške pokrajine (seveda če bi priznali status gorskega področja tudi občinama Zgonik in Devin - Nabrežina). V vsen teh občinah živijo Slovenci v večini ali v manjšini. Prav bi bilo, da bi prišli vsi goriški in tržaški Slovenci v eno samo gorsko skupnost. Da bi naši bralci vedeli katere so te občine jih tu navajamo: Trst, Dolina, Repenta-bor, Zgonik in Devin - Nabrežina na Tržaškem (zactoji dve nimata še statusa gorskega področja), Tržič Ronke, Foljan, Zagraj, Doberdob, Sovodnje, Gorica, Števerjan, Moša, Kopriva, Krmin. V upravnem odboru take skupnosti m bili lahko Slovenci pravično zastopani Sovodenjski občinski možje so se ogreli za to rešitev, ki upošteva, da bi bili vsi Slovenci v eni sami gorski skupnosti. Nekateri pomisle- iHIHimfM«»«»»K»KK»*H<>>M>limll>lllll>llllltlll>llll> ZAHTEVE GORIŠKIH PEKOV Se bo cena kruha povišala za 50 lir pri kilogramu? Posvetovalni odbor le delno sprejel zahtevo - Peki trdijo, da se je povišala cena moke - Sindikati proti podražitvi Se bo cena kruha podražila? Cene žitnih proizvodov so že poskočile. Moka stane nekaj desetin lir več kot pred nekaj meseci, prejšnji teden se je za nekaj desetin lir na kilogram podražila cena testenin, sedaj pa je na vrsti kruh. Zveza pekov-trgovcev je zahtevala, da se cena kruha poviša za 50 lir za kilogram. Današnja cena kruha ni visoka. V prodajalnah morajo imeti peki na razpolago enotne vrste kruha po minimalnih cenah, ki so nižje od 200 Ur za kilogram, vendarle malokdo povprašuje po tem kruhu. Skoro vsi kupujejo boljše vrste kruha, ki so za sto ali ie več Ur dražje. Peki trdijo, da se je cena moke precej povišala, od dvajset do trideset odstotkov, da so se medtem povišale plače uslužbenih v pekarnah in v zadnjih mesecih zelo občutno draginj-ska doklada. Povišale so se tudi cene vseh ostahh pripomočkov in naprav ki jih uporabljajo v pekarnah. Pe- či in razni drugi stroji stanejo danes še enkrat toliko kot pred 5. leti, O stvari so razpravljaU na seji posvetovalne komisije za cene pri trgovinski zbornici. Zastopniki sindi katov v tej komisiji so se uprU tej zahtevi, večina članov komisije pa je bila mnenja, da je treba dovoliti povišek 25 Ur. Dokončno odločitev bo sprejel pokrajinski odbor za cene pri goriški prefekturi. Kruh spada namreč med tiste dobrine, za katere določa ceno prefektura. Tajništvo enotne sindikalne federa cije CGIL-CISL-UIL je zavzelo na sprotno stališče do vsakršnega povišanja cene kruha in poslalo telegram goriškemu prefektu. Sindikati trdijo, da so se cene prehrambenih proizvodov preveč dvignile v zadnjem času in da je to uničilo zadnje mezdne po- ki so bili gospodarskega značaja. Podobno so sklenili v petek občinski 1 možje"1 “V " ’ 'Ddberdobu. Tudi tu je bilo prisotnih 10 svetovalcev. Župan Andrej Jarc je poročal o sestankih, ki-so bili v Doberdobu med zainteresiranimi u-pravitelji, in na sedežu pokrajinske uprave in še o stikih, ki so jih imeli slovenski župani z zastopniki manjšinskih organizacij. Ogrel se je za kraško - briško skupnost, v kateri bi bili vključeni vsi Slovenci. K besedi se je oglasil tudi svetovalec Ferfolja, ki je predlagal, da bi v sklepni resoluciji doberdobskega občinskega sveta izrazili željo, da bi biU vključeni v gorsko področje tudi občini Zgonik in Devin - Nabrežina, ter da bi tudi občino Dolenje vklju-čiU v kraško - briško področje. Podžupan Karlo Černič pa je o-brazložil celotni zakon, povedal kakšne bodo ugodnosti, ki jih la zakon prinaša goratim področjem ter prikazal številčno zastopstvo Slovencev v taki nadobčinski ustanovi. Dejal je, da je najbolj pravilna rešitev, ta, ki zahteva enotno kraško -"briško cono. Vseh deset svetovalcev je nato glasovalo za ta predlog. V petek zvečer je bila seja tu-v Števerjanu. Župan Stanislav Klanjšček je podrobno poročal o tem vprašanju in dejal, da kljub temu, da je Števerjan v Brdih, se mora ogreti za tako skupnost, ki bi zaobjela vse občine naseljene s slovenskim prebivalstvom. Za njim so se k besedi oglasili še svetovalci Ciril Terpin, Slavko Šte-kar in Hadrijan Koršič. Vsi so ugotovili, da obstajata dve realnosti: gospodarska in nacionalna. Z gospodarskega bi bila morda boljša rešitev, ki predvideva samostojno briško cono, z nacionalnega, in to zakon predvideva, saj govor socialnih specifičnostih, pa je treba sprejeti tezo o združitvi go-riških in tržaških občin v enotno področje. Tako je glasovalo vseh 12 prisotnih svetovalcev Drugače pa je bilo v Gorici. Tu je župan De Simone predlagal, da bi se tisti del goriške občine, ki spada v gorsko področje (Oslavje štmaver, Pevma, Podgora) vključil v briško skupnost, v kateri bi bile občine Gorica, Števerjan, Moša, Kopriva, Krmin in Dolenje. K besedi se je za njim prvi oglasil socialist Dellago. Ta je bil za usta novitev tržaško - goriške skupnosti. Ta sovpada z osmo socio - e-konomsko cono in v njej bi bili tako združeni tudi vsi Slovenci na Goriškem in na Tržaškem. Dellago je tudi dejal, da se za tako rešitev ogrevajo vsi Slovenci, sa, živijo tako v Brdih kot na Krasu. Enakega mnenja je bil tudi načelnik demokrščanske skupine prof. Pagura, ki je dejal, da se ne smejo občine na Goriškem cepiti v dve skupini. Za županovo tezo pa se je izrazil socialdemokrat prof. Zucal-li Kras in Brda sta različna, dejal, nimata ničesar skupnega, za radi česar bi prišlo samo do sporov med zastopniki enega in drugega področja. Enako se je izrazil komunist venske manjšine v Števerjanu in Krasom pa se lahko viši na drugačen način. Za fašista Pedronija ni stvar manjšine prvenstvenega značaja, več veljajo gospodarska vprašanja. Tudi liberalec Del Piero je bil za samostojno brjško skupnost. Zastopnik Slovenske demokratske zveze prof. Bratina je dejal, da morajo o tem izraziti mnenje predvsem majhne občine in da so se tri slovenske občine na Goriškem izrekle za enotno tržaško - goriško skupnost. Bil je tudi on za tako rešitev. Soglašal pa je z županovim predlogom republikanec dir. Mamini. Oglasil se je še enkrat načelnik demokrščanske skupine prof. Pagura in še enkrat zagovarjal svoj predlog o enotni goriško - tržaški coni. Konec tedna pri Devetakih tradicionalna šagra Dolanov Prirejata jo prosvetno društvo «Kras» in sekcija ANPI iz Dola Čisti izkupiček bo šel za postavitev spomenika NOB v Dolu Prihodnji petek, 20. julija se bo pričel pri Devetakih tradicionalni praznik, ki ga prirejata Prosvetno društvo «Kras» iz Dola in sekcija ANPI iz Dola. Organizatorji bodo letos ves izkupiček štirih dni praznovanj dali za postavitev spomenika padlim v NOB v Dolu. jji ,0. Praznovanje se bo pričelo v petek zvečer s tekmovanjem v briškoli. Zmagovalci bodo dobili zsmnjj: ve nagrade. Med igranjem briško-le bo tudi ples. V nedeljo, 22. julija bo nastopil mešani pevski zbor »Rdeča zvezda* iz Saleža. Zadnji (dan praznovanj pa bo v ponedeljek, ko bodo ponovili tekmovanje v briškoli. Temu dnevu bo posvečen domači večer: organizatorji so programirali zanj slovenski običaj: ples z metlo. Vse dni pa bo ples ob zvokih ansambla »Kras* iz Saleža, ki bo vsekakor razveseljeval prisotno mladino. V hladni dolinici bodo delovale stojnice z domačim vinom in seveda s pečenimi klobasami in piščanci. Župan je nato postavil svoj predlog o pristopu goriške k samostojni briški coni, na glasovanje. Zanj je glasovalo 16 svetovalcev, proti pa 12. Za županov predlog ;e glasovalo pet demokristjanov (to so bili člani odbora), trije komunisti, en republikanec, trije socialdemokrati, dva fašista in dva liberalca. Proti pa sta glasovala dva socialista (tudi odbornik Tomas-sich), dva svetovalca SDZ (tudi odbornik Paulin), osem demokrist-. anov (tudi odbornik Brancati). Po glasovanju je socialist Dellago za hteval še glasovanje o možnosti pristopa v brifko - kraško skupnost, vendarle predloga župan ni sprejel. V goriškem občinskem svetu je tako o tem vprašanju nastala najbolj čudna kombinacija. Za županov predlog so glasovali nekateri svetovalci večine in vsi člani opozicije, proti pa samo zastopniki večinskih strank in celo trije člani odbora. •iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiimtHiimmiiiiiitiiiiiiimimuMHUHMHHHtMMmimimiiHiiiiiiMMiitimiiii GRE ZA SAMOMOR ALI ZA NAKUUČJE? Poučni izlet v tujino gojencev šole ERSA Približno 40 gojencev strokovnega kmetijskega zavoda ERSA v Villi Chiozza v Červinjanu se je udeležilo študijskega potovanja v Francijo in v Španijo. Gojenci so si ogledali majhna vzorna posestva v Kataloniji in v deželi Baskov. Posebno pozornost so posvetili posestvom, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, sadjarstvom in živinorejo. Istočasno so si ogledali tu di turistične zanimivosti španskih in francoskih mest. V južni Franciji so gojenci ERSA posvetili posebno pozornost ustanovi, ki ima veliko uspeha med francoskimi kmeti: sistem «šola - družina*, kjer se mladi kmetje stalno strokovno izpopolnjujejo. To je nekaj podobnega tistemu, kar uvaja ERSA s svojo šolo v Červinjanu. V drugi polovici julija bo v tej šoli mednarodni simpozij o takem strokovnem šolanju. Pouk na tej šoli se nadaljuje tudi v poletnem času, odprli sp podobno šolo tudi v San Vitu blizu Pordenona. Avtomobilska tekma bo v Štandrežu v mesecu septembru Avtomobilska ocenjevalna vožnja bo v Štandrežu v mesecu septembru. Priredilo jo bo tudi letos prosvetno društvo »Oton Župančič*. Prireditelji vabijo vse tiste, ki se nameravajo udeležiti te avtotek-me, naj si priskrbijo obmejne prepustnice, kajti proga bo tekla po Furlaniji in po Brdih, tako italijanskih kot jugoslovanskih. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Ko je oče stopil v sobo našel na tleh mrtvega sina Ob njem je ležal samokres - Gianfranco Sponza ni imel pravih vzrokov, da bi napravil samomor Chiarion. Treba je viške, ki so jih dosegli delavci. Kruh gledati prvenstveno na gospodarska uživajo pretežno delavski sloji, zaradi vprašanja, Brda in Kras nimata bi jih podražitev hudo prizadela, ničesar skupnega, povezava slo- V Tržiču v Ul. S. Giorgio je oče Gianfranca Sponze, 32-letnega industrijskega izvedenca, našel svojega sina mrtvega ob postelji, ob njem pa samokres. Približno ob 7.30 je oče stopil v sinovo sobo, da bi ga zbudil, ker je moral na delo. Delal je namreč pri železnici. Ko pa je upokojenec odprl vrata je obstal: pred seboj je našel mrtvega sina, ob njem pa samokres. Obvestili so takoj goriške agente, ki so pričeli s preiskavo. Po prvih ugotovitvah, dvomijo, da bi šlo za samomor, kajti mladenič ni imel posebnih vzrokov, da bi napravil tak korak. Domnevajo pa, da gre za naključje. Gianfranco Sponza je namreč služil vojsko pri alpincih in že takrat ga je zanimalo orožje Lahko se je pripetilo, da je čistil ali popravljal samokres in da je nehote pritisnil na petelina. V šestih mesecih odvzetih 69 vozniških dovoljenj V prvih šestih mesecih letošnjega leta je goriška prefektura odvzela 69 vozniških dovoljenj zaradi prekrškov cestnih predpisov. 23 vozniških dovoljenj so začasno odvzeli zaradi padca pri ponovnem vozniškem izpitu. Od 69 odvzetih dovoljenj so jih 30 odvzeli zaradi odsotnosti voznika pri revizijskem izpitu; 2 zaradi prekrškov cestnih predpisov in 37 zaradi nesreč. V samem mesecu juniju je prefektura odvzela tri vozniška dovoljenja, in sicer dve zaradi prometnih nesreč, ki so povzročile poškodbe osebam ter eno zaradi odsotnosti voznika pri revizijskem izpitu. • V trgovskem centru ENAI.C v Ulici Mazzini so zaključili dnevne tečaje za usposobitev uradnikov za trgovine. 51 dijakov je izdelalo tečaj, trinajst pa so jih zavrnili. • Na poti Iz Dola v Doberdob je cestni delavec Franko Gergolet našel naočnike za vid. Lastnik jih lahko dvigne vsak dan med delovnim časom-pri omenjenem cestarju. Razna obvestila Na sedežu Slovenskega planinskega društva v Gorici je na prodaj knjiga »Pot prijateljstva*, ki jo je izdala Planinska zveza Slovenije. Cena knjige je 1.500 lir, ali 5.000 dinarjev. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ulica V. Vento 74, sporoča, da 24. julija ob 12. ut’ zapade rok za vpis v šolsko leto 19", 3/74. Ravnateljstvo nižje srednje šole «1-van Trinko» v Gorici, Ulica Randaccio 10, obvešča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Sezonske vožnje iz Brd v Gradež Prometno in turistično podjetje »Avtopromet* v Novi Gorici je tudi letošnji turistični sezoni uvedlo sezonske vožnje z avtobusi iz gori-ških Brd v obmorsko letovišče in kopališče Gradež. Take vožnje so se lani zelo obnesle in uveljavile. Avtobus bo vozil le ob nedeljah, in sicer tja do konca avgusta. Prebivalci goriških Brd, ki bi želeli potovati z avtobusom v Gradež, morajo to le nekaj dni prej sporočiti bodisi sprevodnikom na Dobrovem ali pa neposredno v prometni pisarni »Avtoprometa* v Novi Gorici. Avtobus bo seveda odpeljal le tedaj, če bo prijavljencev za nedeljsko vožnjo dovolj. Ob rojstvu hčerke TANJE FERFOLJA čestita srečnemu očetu Evgenu in materi Magdi prosvetno društvo *Jezero» v Doberdobu. Magdi in Evgenu Ferfolji ob rojstvu hčerke TANJE čestitajo člani Mladinskega krožka Gorica. Izleti Prosvetno društvo «Oton Župančič* iz štandreža bo priredilo v nedeljo, 22. julija izlet z avtobusom v Želez nike ob' priliki gostovanja domačih prosvetarjev. Avtobus bo odpeljal iz Štandreža ob 6. uri zjutraj. Vpisovanje pri odbornikih. Prosvetno društvo »Briški grič* Števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera, Karlo vac (kjer bodo prenočili). Zagreb Kumrovec, Rogaško Slatino in Sa vinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in eno prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanj sprejemajo pri od bornikih društva. Zainteresirani naj se javijo čimprej, ker je število prostorov v avtobusu omejeno. Kino Gorica VERDI 15.15-22.00 «La mala ordi-na». A. Celi in L. Paluzzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 «La morte acca-rezza a mezzanotte*. S. Scott in S. Andreu. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERN1SSIMO Zaprto. CENTRALE Zaprto. V1TTORIA Zaprto. Tržič EXCELS10R 14.00 »F.B.I. — Opera-zione gatto*. Barvni film. PRINCIPE 16.00 «Rapporto sul com-portamento sessuale delle casalin-ghe*. Barvni film. AZZURRO 15.00 «L'isola delle salaman-dre*. Barvni film. J\ova ('.or ir n SOČA «Amerikanec v Evropi*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Korziško maščevanje*, francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »črni morilec*, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. RENČE Prosto. PRVAČINA «šerif, to je dežela nasilja*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.30. KANAL «Sedmerica jezdi*, ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. No fakulteti za kemijo tržaške univerze je v torek, 10. t.m., z odliko in pohvalo diplomirala NEVENKA BREŠAN Iskreno ji čestitajo starši in brat Niko. V torek, 10. julija je na tržaški univerzi z odliko in pohvalo promovirala za doktorja kemije NEVENKA BREŠAN Za uspeh ji čestitajo Angel in Pahorjevi. Za doktorja kemije je na tržaški univerzi diplomirala NEVENKA BREŠAN Čestitajo ji člani Mladinskega krožka Gorica. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Silvia Minin, Cristian Vitale, Peter Paulin, Roberta Vet-torello. SMRTI: upokojenec 76-letni Fer-rante Testa, delavec 69-letni Riccar-do Borsetta, deček 5-letni Luca Co-lella, gospodinja 64-letna Mercede Zanolla por. Perco, upokojenka 83-letna Adele Hvala vd. Nappa. OKLICI: gospodinja Mariantonia Casella in financar Giuliano Terreo. frizerka Elisabetta Scoria in delavec Alceo Foggiani, uradnica Eleo-nora Riavez in uradnik Giovanni Lo-gomarsino, delavka Edda Gabrini in profesor Pasquale Liguori, Silvia Šemrl in šofer Jovan Sekulič, delavka Loredana Sequalino in delavec Salvatore Lo Cicero, delavka Sudetta Soligoni in delavec Renato Koren, delavka Laura Guizzo in zidar Srečko Mužina, vrtnarica Anamarija Hrdlička in tehnik Ferdi-nando Di Dato, uradnica Andreina Dramani in uradnik Roberto Me-deot, bolničarka Silvia Venier in u-radnik Renzo Gabrielli, učiteljica Loredana Vida in gradbeni vodja Ferdinando Dose, uradnica Alda Pe-corari in frizer Bruno Jakin, bolniška čistilka Raffaela Vitale in častnik vojske Francesco Mascaro, prodajalka Elena Budal in elektrikar Andrea Cigoli. POROKE: frizerka Marilena Domeniš in trgovec Angelo Petarin, delavka Elena Marchig in častnik vojske Luigi Ziani, otroška negovalka Paola Simonetti in študent Luciano Milani, delavka Giulietta Cargnel in mehanik Giovanni Va-lentinuzzi. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežur-na lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu sta danes dežurna dr. Giovanni Belli, Korzo Italija 263, tel. 53-30 in dr. Stanislav Perazzi, Ul. Manzoni 29, tel. 51-10. V Krminu in okolici je dežuren dr. Venuti; v Konicah pa dr. Pella. DEŽURNE TRAFIKE Korzo Italija 129; Travnik 47; Ul. V. Veneto 133; Ul. Crispi 8; Trg Munici-pio 10; Ul. S. Chiara 4; Trg Cavour 2; Tržaška cesta 55; Grojna 6; Ul. Cotonificio 18; Mihaelova ulica 228; Ul. P. Diacono 1; Mochetta 3; Ul. 9. avgusta 11. Namesto cvetja na grob dragega Drejčeta Bensa, učitelja v pokoju v Ljubljani, darujeta za Dijaški dom Helena in Karlo Kumar 5.000 lir. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili na z.adnji poti našega dragega Milana Piska žena Marica in družina Sovodnje, 15. julija 1973 KULTURA 15. Julija 1973 KOPRSKO KULTURNO PISMO Glasbeni dogodki v ospredju kulturnega življenja na obali Tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije - Grški glasbeni ep Mikisa Teodorakisa - Dubravka Tomšič in orkester RTV Ljubljana - Folklorni festival - Jubilejni koncert postojnskih zborov V zadnjem času se je ob slovenski obali zvrstilo zopet nekaj zanimivih umetniških dogodkov na glasbenem, folklornem in likovnem področju. Prisostvovali smo štirim glasbenim prireditvam v dvorani in v areni Avditorija v Portorožu. Dne 23- prejšnjega meseca je bilo dopoldne in zvečer zaključno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije, na katerem je nastopilo 12 godb, izbranih na predhodnih tekmovanjih v Kranju, Velenju, Mariboru, Ormožu, Ravnah na Koroškem, Piranu in v Ribnici. Ker se je žirija že na izbirnih tekmovanjih ravnala po precej zahtevnih kriterijih pri ocenjevanju, so v finale prišle res dobre godbe, ki so se takole plasirale: bronasto plaketo je prejel Delavski pihalni orkester iz Zagorja; srebrno plaketo Pihalni orkester železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren® iz Celja, orkester iz Pipana, Papirniški pihalni orkester iz Vevč, Pihalni orkester občine Kranj, orkester Glasbene šole iz Ormoža, Pihalni orkester jeseniških železarjev. Pihalni orkester Kulturno umetniškega društva Pošta Maribor in Pihalni orkester Litostroj Ljubljana; zlato plaketo so dedelili Delavski godbi iz Trbovelj, ki je dosegla največ točk (490 od 500 možnih), Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev in Rudarski godbi rudnika lignita iz Velenja. Tako je bilo zaključeno zanimivo tekmovanje, ki je pokazalo znaten porast tudi na tem področju, lahko bi rekli, množičnega glasbenega udejstvovanja, saj se je v celotnem tekmovanju pomerilo med seboj kar 35 godb iz Slovenije. Dva dni kasneje je okoli dva tisoč poslušalcev privabil koncert znanega in popularnega grškega skladatelja Mikisa Teodorakisa, ki je vzbudil pozornost kulturnega sveta še posebej, ko ga je grški vojaški režim dal zapreti kot naprednega borca in prepovedal njegovo glasbo. Živo smo občutili moč in tudi izvir njegove glašbe ki prihaja iz globin človečansko navdahnjene osebnosti, katere ustvarjalnost temelji na etični osnovi; iz nje se razžarja iskra upornosti v ogenj vseobjemajočega zanosa in poguma v težnji po svobodnem življenju, čeprav nismo razumeli besedila, nam je vendar prodornost njegove glasbe utrnila trenutke doživetij, ki so nas spomnila grenkih dni preganjanj, brezdomstva . in trpljenja pa tudi poguma in tiste ga nezadržnega hrepenenja ter zagnanosti, ki nista popustila vse do zadnjega. Iz takega vzdušja se porajajo pesmi Teodorakisa, ki jih oblikuje iz ljudskega čustvenega tkiva, iz krepkosti ljudskih ritmov, iz notranje prvinske sil-nosti in ljudske melodične mehkobe, ki dajejo njegovim skladbam toliko preprosto občutenega, človeško usodnega in tragičnega, a nezlomljivega. Med solisti mora-mo pred vsem podčrtati prepričljive interpretacije Marije Faran-duli, pevke žametno obarvanega glasu. Ansambel, ki ga sestavljajo Pretežno izvajalci na grškem ljudskem instrumentu buzuki, je predano sledil dirigentu. Ni Pa bilo vselej dovolj uravnovešeno razmerje med vokalom in včasih premočnim instrumentalom, ki je pevca večkrat skoro popolnoma pokril. Ozvočenje je občasno sicer komaj zaznavno pačilo glasove, vendar je motilo. Od organizatorjev bi pa Pričakovali, da bi k dragim vstopnicam priložili tudi tiskan nrotram s komentarjem in drugimi informacijami. Štiri dni kasneje je bil simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada in ob sodelovanju pianistke Dubravke Tomšič-Srebolnjakove. Na sporedu so bila tri dela; simfonična pesnitev Bela krajina Marijana Kozine, III. koncert za klavir in orkester v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna in V. simfonija v e-molu, op. 64 Petra Iliča Čajkovskega. Odveč bi bilo posebej poudarjati čnosti tiče, bi bilo potrebno še v kvalitete Dubravke Tomšič-Srebot- nadalje s poizkusi skušati najti čim • i___ i.: ~ l—l _______*: a_ njakove, ki zadnje čase prehaja v vrste najbolj cenjenih in iskanih pianističnih koncertantov zaradi svoje mojstrske igre in globokega muzikalnega občutja. Kjerkoli se pojavi, osvoji poslušalca z nazornostjo svojega izraza in ga nezadržno pritegne v svoj doživljajski svet. Kakor je dva dni prej navdušila poslušalce na gostovanju v furlanskem Vidmu, tako nas je njena kreativna moč prevzela tega večera ob plastično grajenem Beethovnovem delu, iz katerega je vrela živa lepota, oblikovana v izredno zanosni napetosti. K celotni veličini poustva-ritve je doprinesel tudi izvrstno uigrani orkester, ki je v enotnem dejstvovanju predano odražal dirigentovo interpretacijsko zasnovo, naravnano na sodelovanje v smislu dramatske razpetosti. Orkester je zablestel tudi v Čajkovskega V. simfoniji, ki jo je Hubad strnil v svojsko izoblikovano celoto čvrsto stkanega tkiva. Zapustila je vtis globoko občutene usodnosti, trpke razdvojenosti pa tudi pristno dojete lirične topline in radosti. Še posebej moramo omeniti v lepem, mehko obarvanem tonu izveden solo hornista Jožeta Falouta v drugem stavku, prav tako moramo dati priznanje čistim in skladno delujočim pihalom; izvrstna in precizna je bila igra godal, s tem seveda nočemo zapostavljati trobil- skratka, orkester je dosegel visoko stopnjo kvalitete igre in interpretacijske kulture. Ne preveč ugodni akustični pogoji odprte-ga odra arene so se pokazali zla-sti pri Rozinovi Beli krajini. Čeprav je orkester igral precizno in korektno, vendar ni prišlo do tiste polnozvočnosti celote, ki naj bi nudila potrebno plastiko in zvočno barvitost; ni prišlo do pra-vega zlitja; imeli smo občutek, da se orkester ne more sprostiti, verjetno se izvajalci tudi niso med seboj dovolj slišali. Kar se akusti- boljše rešitve. Dne 4. t.m. se je pričel tradicionalni Folklorni festival, ki ga na slovenski o bali prirejajo vsako leto. Odprl ga je narodni ansambel Hrvatske »Lado* iz Zagreba z nastopom v Portorožu. Na sporedu so bile pesmi in plesi iz raznih krajev Jugoslavije: iz okolice Zagreba, iz Posavja, z Osogovske planine v Makedoniji, iz Bunjevcev v Bački, iz okolice Zaječara v Srbiji, iz Podravja, Medjimurja, Dalmacije in od drugod. Spored je bil zanimiv in je potekal stopnjevano, tako da je gledalce in poslušalce do konca zadržal v napetem zanimanju. Ansambel je bil izredno skrbno pripravljen in deloval skladno. čeprav so plesi prirejeni in bili odplesani včasih naravnost z virtuozno spretnostjo, so vendar odražali značilnosti in duha pristne ljudske tvornosti. Navdušilo je zlasti Bunievsko fantovsko kolo, makedonski ples Osogovka, dalmatinski ples Lindjo, Ladarke in Podravski svati. Pesmi iz Madjimu-rja in iz Posavja je zapela Andje- Ivan Silič (Nadaljevanje na 6. strani) MARIBORSKO KULTURNO PISMO Opera in Drama za konec sezone Izvrstna predstava Janačkove opere «Katja Kabanova* - Hiengova «Lažna Ivana» in Detelova komedija «Učenjak» v Drami Detajl kraškega dvorišča v Repniču (Foto M. Magajna) milil....m............iminmi...i...»»'■'.. | 0 REPERTOARNIH PROGRAMIH SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA SAG VPRIHODNjlSEZONI Domača dramska tvornost - gledališče iskanja - prvobitno gledališče O tretjem občnem zboru Slovenskega amaterskega gledališča smo že obširno pisali, vendar smo si prihranili za posebno obdelavo njegove repertoarne predloge za sezono 1973-74. Ti predlogi so naslednji: 1. PREDLOG: a) Domači avtorji — Satirični kabaret (novost, b) Bertolt Brecht — Izjema in pravilo (prvič v slov.), c) Dario Fo — Marcolfa (prvič v slov.); 2. PREDLOG: a) Domači avtorji — Satirični kabaret (novost), b) M. S. Gray — Lepota in zver (delo za otroke in odrasle), c) Dario Fo — Marcolfa (prvič v slov.); 3. PREDLOG: a) Domači avtorji — Satirični kabaret (novost), b) August Strindberg — V POČASTITEV 500-LETNKE KMEČKIH UPOROV «Miklova Zala» na zgodovinskih tleh Slovenski narod praznuje letos 500-letnico kmečkih uporov na Slovenskem ter 400-letnico velikega hrvaško -. slovenskega upora, torej brez dvoma jubilej, ki velja enemu izmed najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. V tem razvoju so doprinesli svoj delež tudi koroški Slovenci, saj je do prvih kmečkih uporov prišlo prav na Koroškem. Zato se koroški Slovenci zavestno vključujejo v praznovanje obletnic kmečkih uporov. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu se je odločila, da za to priložnost uprizori ljudsko igro «Miklova Zala« in to na zgodovinskih tleh v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu. Do tega sklepa je prišla, ker smatra, da je igra «Miklova Zala« posebno izrazita manifestacija narodne zvestobe, kajti Zala je za slehernega koroškega Slovenca in pripadnika slovenskega naroda sploh simbol, ki ga že stoletja vzpodbuja v borbi za obstoj. Zato ni čudno, da so prav uprizoritve Miklove Zale, kjerkoli in kdajkoli so se vrstile, vedno znova privabljale množice občinstva. Brez dvoma pa so pred leti privabile največ obiskovalcev uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v Svatnah. Če se je Slovenska prosvetna zveza odločila, da po dolgih letih spet pripravi Miklovo Zalo na zgodovinskih tleh v Svatnah, potem je povod bila obletnica kmečkih uporov. Ob njej se utrinja v spominu tudi tragedija Miklove Zale, ki je dolgih sedem let prebila v turški sužnosti. Koliko trpljenja je slovenski narod v svoji zgodovini prestali koliko krvi, prelite za njegovo svobodo, je prepojilo slovensko zemljo. Koliko Miklovih Zal se ni vrnilo iz sužnosti in pregnanstva; koliko partizanskih gomil in grobov talcev kliče k zvestobi narodu in materinemu jezikul To zvestobo bodo koroški Slovenci izpričali, ko se bodo udeležili uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v soboto 4. avgusta 1973 (v primeru slabega vremena bo prireditev v soboto 11. avgusta) s pričetkom ob 20 uri v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu. Hkrati pa bo to nova priložnost, da izpričamo nerazdružlji-vo povezanost Slovencev iz vseh predelov slovenske zemlje. Slovenska prosvetna zveza - Celovec Gospodična Julija (nova izvedba), c) Dario Fo — Marcolfa (prvič v slov.); 4. PREDLOG: a) Domači avtorji — Satirični kabaret (novost) , b) Jean Anouilh — Cecilija ali šola za očete, c) Dario Fo — Marcolfa (prvič v slov.). DODATNI PREDLOGI: 1. Peter Shaffer — Črna komedija, 2. Leslie Stevens — Zakonski vrtiljak, 3. Minoli - Gruen — Vi-linček 1 Lune, 4. Vitomil Zupan — Stvar Jurija Trajbasa (novost), 5. Slawomir Mrožek — Policija, 6. Jacques Prevert — Izložba čudes (ni Se prevedeno), 7. Pablo Neruda — Blesk in slava Joaqui-na Muriete (ni še prevedeno). V obrazložitvi teh repertoarnih predlogov pravi umetniško vodstvo SAG, da je pri njih sestavljanju izhajalo iz: a) treh osnovnih repertoarnih izhodišč, b) žanrsko spreminjajočih se motivov, c) treh drugostopenjskih rephčtoamih izhodišč (domača dramska tvot-hošf,' gledališče i-skanja, prvobitno gledališče). Glede treh osnovnih repretoar-nih izhodišč pravi SAG, da gre za dela z aktualno vsebino, za sporočilna besedila in za zasedbeni minimum. O vsem tem pravijo pri SAG naslednje: »Tudi v tej sezoni smo skušali z bistveno razliko od ostalih delujočih ljubiteljskih gledaliških skupin na našem področju sestaviti in uresničevati ta repertoar, ki bi bil sporočljiv, se pravi trdno zasidran v našo stvarnost in bi ne iskal ne manierističnega modernizma. ne starih, zaprašelih pripovedk o ljudeh, ki jih danes ni več in tudi jih biti ne more. V pomanjkanju dobrih, živih z aktualnostjo prežetih besedil, smo morali seči tudi po tujih, kar je in bo verjetno tudi v bodoče neizbežna nuja. S tem pa se nikakor ne nameravamo odreči trmastemu iskanju dobrih in zdravih domačih besedil, saj se zavedamo, da jih prav na našem področju najbolj pogrešamo... Povsem razumljivo je, da se prvo repertoarno izhodišče nujno povezuje z drugim, saj sta spričo repertoarne politike obe izhodišči nerazdružljivo povezani. Skromni, pa vendar nadvse pomembni uspehi, ki smo jih doživeli domala z vsemi našimi dosedanjimi uprizoritvami (najbolj blesteč primer je Javorško-vo «Steklo») govorijo v prid tej tezi, temu osnovnemu hotenju, ki je sploh pogojevalo ustanovitev SAG, saj skušamo — in to lahko povemo brez vsakršne skromnosti — sistematično pripeljati gledališče do takšnega kakovostnega potenciala, da bo — kot je zapisal neki kritik — SAG postalo sčasom druga gledališka skupina v Trstu, ki bo SSG bistrila programske funkci- je. (V tolmačenju pojma sporočilna besedila pravi SAG, da gre za besedila, s katerimi gledališče lahko uveljavlja več kot neobvezno gledališke ideje in zamisli in sistematično odganja diletantizem v najstrožjem pomenu te besede). Ko pa govori o tretjem izhodišču, t.j. o repertoarnem minimumu, pravi vodstvo SAG: »Repertoarni minimum naj bi potencialno ip globalno zagotovil našim uprizoritvam (vsaj za kakšno sezono) uprizoritveni maksimum. Seveda — ponavljamo — potencialno, se pravi v optimalnih možnostih, ki jih ima vsakdo od na§. V ta namen bomo v začetku sezone priredili nekaj avdicijskih skušenj za dosedanje in morebitne nove člane gledališča. Te skušnje bi morale zagotoviti ansamblu, da bo kakovostno izenačen, kar je predpogoj, da se lahko loteva dela v vedrem, resnem in mirnem ozračju*. Vse to glede prve postavke, kar pa zadeva drugo, t.j. žanrsko spreminjajoče se motive, pravi vodstvo SAG, da so vsi štirje repertoarni predlogi z izjemo tretjega (Gospod' " -a Julija) žanrsko vedre vsebine, čeprav se utegne tudi tretji repertoarni predlog žanrsko izenačiti z ostalimi. Stvarno bi posamezna dela iz repertoarnih predlogov lahko takole žanrsko opredelili: »Satirični kabaret® (satira), »Marcolfa® (Ljudska komedija), »Izjema in j. k. (Nadaljevanje na 6. strani) NOVOSTI NA KNJIŽNEM TRGU Pekel na prestolu Nov roman iz cikla Prestol Matije Korvina Marije Jurič-Zagorke V zadnjem času smo imeli že : večkrat priložnost predstaviti slovenskim bralcem hrvatsko pisateljico Marijo Jurič - Zagorko (1873 - 1957), saj je Državna založba začela njeno delo sistematično prevajati in posredovati slovenskim bralcem. Čeprav romani te pisateljice predstavljajo prej zabavno čtivo kot pa u-metniško dognana dela, pa je založba s temi knjigami prodrla pri slovenskih bralcih. In tako je letos začela izdajati drugi ciklus romanov te pisateljice. Gre za ciklus s skupnim naslovom Gordana, ki je v slovenščini dobil naziv Prestol Matije Korvina. Prvi roman tega cikla Prerokovanje pri kamnitih vratih smo v slovenščini že dobili v treh knjigah. Zdaj smo dobili drugi roman tega cikla, Pekel na prestolu, prav tako v treh knjigah. Roman Pekel na prestolu v vseh treh knjigah pripoveduje o dogodkih, ki so se zvrstili po dogodkih, opisanih v prvem romanu Prerokovanje pri kamnitih vratih. Osrednja tema pripovedi pa je borba za ogrski prestol po smrti Marije Korvina in dvorske spletke okrog nasledstva. Boj za prestol se odvija zlasti med dvema strankama. Ogrsko plemstvo in Hrvati podpirajo nezakonskega sina pokojnega kralja, princa, Ivana, kraljevski svet pa stoji na strani Ladislava Češkega. V bojih za prestol igra pomembno vlogo Gordana, ki je na strani princa Iva na. pa se ji vseeno posreči, da pride na dvor novega kralja Ladislava. S tem ko ji uspe priti na dvor do- seže Gordana možnost delovanja v korist Ivana, izpostavljena pa je spletkam Ladislavove žene in vdove Matije Korvina Beatrice Aragonske. Da bi preprečila Gordanin vpliv na kralja se odloči da jo pošlje na dvor svojega očeta v Neapelj, kjer jo zaprejo v trdnjavo in kjer naj bi i-mela otroka z aragonskim princem, ki naj bi v prihodnosti zavladal tudi na Ogrskem, saj Beatrice A-ragonska nima otrok. To je torej nekaj osnovnih vsebinskih potez iz obsežnega, preko 1500 strani obsegajočega romana, ki sodi v zvrst psevdozgodovinskih roma nov zabavnega značaja, romanov, ki imajo v prvi vrsti namen bralce razvedriti. Ne gre torej za kako veliko delo, ne za umetniško dognan tekst, temveč za poljudno napisan roman poln napetih zgodb, ki bo pritegnil manj zahtevne bralce in jim nudil dosti hvaležnega branja, pa manj u-metniškega užitka. VENO TAUFER .... „„„„„.....„„„„„....................................Min......miimim......n.....................im..........................................mm........................i...m,ii.inniim.nl _______________________ poživitvi. zumljiv članek Borisa Ježa »E- Lekšan in Svetlane Tratnik. Opis bojne akcije prekomorca kološka kriza - kriza zgodovi- Med glosami in poročili nas D. Benčine, napisan v prvi .ose- ne*. Podobno, čeprav v manjši je pritegni! polemični odgovor bi, daje svežo neposrednost do- meri, bi lahko trdili za članka Branka Babiča tržaškemu ted revije 1 wi, DAN 6 Junijska številka mesečnika zajema vsebino, bolj kot katera koli druga doslej iz naše pretekle in sedanje družbene stvarnosti. Na prvem mestu je pregled dr. K. šiškoviča o izidih zadnjih deželnih volitev, Dan se že jasno razlikuje od običajnih italijanskih družinskih revij po tej svoji družbeni poglobljenosti. Volilni premiki, njih kakovost in razlogi, celo razlikovanje med prirastki v odstotkih ali v glasovih so snov, ki predpostavlja določeno družbeno vživetost in osveščenost, kakršno bi potreboval vsuk zamejski Slovenec, da bi lahko pravilno ocenjeval in presojal premike v svojem okolju. Na isto raven lahko prištejem v tej številki tudi članek O Kalana o socialnih investicijah v petletnem razvoju dežele. Boj kmetov v slovenski Istri, S. Vilharja, opis navezan na praznovanje 400-letnice slovenskih puntov se bo morda komu zdel preskopo in presuho podan Beseda 'punt' ima za večino od nas že poseben čar, katerega zaman iščemo v resnejših zgodovinskih opisih dobe, z vsemi navedbami dejstev, dajatev, voj, imen in ostalih 'pritiklin’ tedanje stvarnosti, brez katerih pa je nemogoče razumevanje pomena puntov. Dejstvo je, da so nas razvadili slabi zgodovinski filmi in zlasti vsakdanja doza televizijsko poenostavljenih čustev. Revija bi morala bralce pre-vzgajati v tem smislu nekoliko bolj postopno. Tako pomembna vsebina, sedem stoletij zgodovine, na dveh gostih straneh, brez ene same ilustracije ne dopušča opravičila s prve strani, da je bil prostor na razpolago omejen. Bolje bi bilo članek razdeliti v dva dela, obogatena s še opuščenim gradivom. Članek S Pahorja o devinskem zemljiškem gospostvu je napisan kot prejšnji v zgodovinarskem jeziku, a tokrat okenca, zemljevid, in barva le pripomorejo k živetega. Barvni članek je posvečen odkritju spomenika v Gabrovcu in posrečena je bila tudi izbira prizora Martije Mijot in poleg ostalih že ustaljenih rubrik še ljudsko oponašanje petja nekaterih primorskih zvonov. Pavel Stran] OBALA 19 Koprska revija za družbenogospodarska vprašanja in kulturo je svojo 19. številko posvetila vrsti aktualnih vprašanj, ki jih avtorji obravnavajo na po-gobljeno znanstven in strokoven način, ki pogosto zahteva od bralca ne le dobro poznavanje problematike, temveč tudi določen napor za razumevanje učenih razlag. Kot daje tak način obravnavanja problemov po eni strani reviji ugled visoko zastavljene publikacije, tako obstaja nevarnost, da je za širši krog čitateljev pretežka. Tako se nam zdi zelo zanimiv, toda za poprečnega bralca težko ra zumljiv članek Borisa Ježa »E-kološka kriza - kriza zgodovine*. Podobno, čeprav v manjši meri, bi lahko trdili za članka Marjana Starca «Nove ekonomske vrednote* in Antona Skoka »Čas - skupina - vodenje*. V nas protju s temi tremi prispevki sta primerno poljudno, pa zato nič manj dognano, napisana članka Salvatora Žitka »Ob letošnjem jubileju kmečkih uporov* in Zorana Debenjaka »Razpotja turističnega Portoroža*. Prvi prinaša nekatera manj znana poglavja o upiranju kmečkega življa v Istri z nadaljevanjem v času fašizma, drugi pa načenja zelo važno vprašanje vzgoje turističnega kadra, ki v nobenem primeru ne sme zaostajati za razvojem turističnih struktur, in ugotavlja, kaj današnjemu turističnemu Portorožu še primanjkuje. da bi lahko v polni meri veljal za turistično središče na j višjega razreda Literarni del je zastopan s črtico Ivanke Hergold »Beli hrib*, ki je pisana v naturalističnem siogu in se morda prav zato tudi lepo bere, ter s pesmimi Bogomila Faturja, Edel-mana Jurinčiča, Viktorja, Pie niku «11 Meridiano* na njegov opis osvobojenja Trsta v aprilu-maju 1945 Babič pobija tedni-kove trdil ve z navajanjem znanih zgodovinskih resnic, zlasti kar zadeva vlogo tržaškega CLN in organizacije Delavske enotnosti pri notranji vstaji v Trstu in sklene svoje izvajenje z ugotovitvijo, da «11 Meridiano di Trieste s takim neresničnim pri kazom dogodkov pred 28 leti prav gotovo ni prispeval k praz ničnemu razpoloženju letošnjega prvega maja. Nasprotno, motil je duha in vsebino prijateljstva med narodni sosednih dežel Ta ko pisanje je lahko samo v nasprotju z duhom časa in z miroljubnim sožitjem ter sodelovanjem med narodi*. Željo Kumar polemizira s T Ker maunerjem v prispevku »Antina-cionalizein - ideologija potentnega dela slovenske kulture*. Janez Lenassi piše o ustanovitvi zavoda »Mestna galerija Piran* ter o «Formi vivi*. Številka je tudi bogato ilustrirana. i. k. Prigode Znani slovenski pesnik Veno Taufer je pri Cankarjevi založbi izdal svojo peto pesniško zbirko, ki nosi naslov Prigode. Medtem ko je svojo prvo pesniško zbirko Svinčene zvezde izdal leta 1958 v samozaložbi, je drugo pesniško zbirko Jetnik prostosti izdal leta 1963 pri Cankarjevi založbi, šest let kasneje je pri Obzorjih izšla tretja zbirka Vaje in naloge. Pn isti založbi je ieta 1972 pesnik objavil zbirko , laislovom Podatki. Sedanja zbirka je torej peta knjiga pesmi. Vendar pa sedanja knjiga Prigode predstavlja izbor Tauferjeve dosedanje poezije. Izbrane pesmi so vzete iz vseh omenjenih zbirk, le ena sama je vzeta iz rokopisne pesniške zbirke Telemahovi komentarji. Obširen 'zbor posega vrsto pe srni. ki niso razdeljene niti po dose danjih zbirkah niti po iklih. Prav to pa daje celotni zbirki harmeni čen zaokrožen značaj. Avtor se nam kaže kot nov, svež avtor, zbirka pa je daleč od tega, da bi bT kot pri drugih podobnih zbir kah pri njej očiten antologijski značaj. Tauferjeve Prigode s svojimi nekaj nad pelueseumi pesmimi se nam zažejo torej kot zaokrožena homogena .'Lir ta ki da.it- vtis kot bi bila zdaj napsana prav za to izdajo. Pa čeprav so oblikovno in vsebinski pesmi v tijtj raznolike. Seveda gre za moderno poezijo o kateri bo dokončno sodbo izrekel čas, pa vendar za poezijo, ki razodeva, kljub moderni form1, vso pristnost resnične umetnosti. Tauferjeve Prigode pomenijo torej novo in svežo predstavitev pesnika. Sl. Ro. Konec glavnih kulturnih dogajanj pred poletnimi počitnicami oznanja predvsem zaključek gledališke sezone. Je že tako. da je mariborsko SNG glavni barometer kulturnega življenja v obdravskem mestu. In prav pred koncem sezone je narodno gledališče postreglo obiskovalcem s tremi predstavami, ki so obetavno zaključile letošnjo pestro sezono. Vredno je poudariti, da je Opera kot zadnjo premiero v letošnji sezoni uprizorila slovansko opero, Drama pa kar dvoje izvirnih slovenskih del. Razveseljiv pojav, čeprav bi bilo želeti, da bi tako pomembna dela in izvrstne uprizoritve bile na sporedu že na višku sezone. Mariborska opera slovi po prizadevanju uprizarjati še ne izvajana glasbeno dramatska dela pri nas. Tokrat se je ansambel lotil prvega Janačkovega dela na mariborskem odru. Znano je, da so Janačkove opere po glasbeni in odrski strani izredno zahtevne. Če pa ima ansambel v svoji sredi protagoniste, ki so zmožni izvesti katero izmed njegovih o-per, je toliko bolj hvale vredno, saj so Janačkove opere merilo umetniške zmogljivosti posameznih ansamblov. Tokrat je bila tudi izbira razumna v mejah zmožnosti izvajalcev, ki so trenutno na razpolago. Čeprav je opera, ali bolje, glasbena drama Katja Kabanova eno izmed najlažjih Janačkovih oper v sicer izredno težkem njegovem opernem opusu, vseeno stavlja zaradi svojstvenega sloga težke naloge izvajalcem. Mariborski ansambel je bil težki nalogi docela kos. Z izredno uspelo uprizoritvijo Katje Kabanove je Opera zaključila svojo sezono. V prihodnji sezoni pa bo s svojimi ponovitvami še dalje razveseljevala ljubitelje resne operne umetnosti. Katja Kabanova je po ustvarjalnem zaporedju šesta izmed desetih Janačkovih oper in drugo odrsko glasbeno delo, ki se po u-spešnosti meri s po vsem svetu znano opero Jenufo. Janaček je bil velik realist. Zato se je z globoko človeško notranjostjo duhovno povezal z ruskim psihološkim realizmom devetnajstega stoletja. Prav v drami Nevihta, ki sodi- med '•najboljša odrska dela Ostrovskega, so izražena napredna humanistična stremljenja kot protčst zoper 'nasilje v družbenem ih dhižlfiSkeVn žiVljtertju, 'tfi so bili Janačku poleg narave, najmočnejši umetniški navdih v njegovem ustvarjanju. Predvsem je Janaček kot libretist izluščil iz drame O-strovskega trpeči lik Katje, ki v odvisnosti despotinje vdove Marfe izgoreva v svoji čisti ljubezni. V dramskem dogajanju opere se torej nazorno prepletajo hrepenenje po duševni lepoti čiste ljubezni v nazadnjaških sponah vklenjene trpeče žene in v zvezi z njo svobodni in naprednejši nazori proti mračnjaštvu, praznoverju in malomeščanski utesnjenosti takratnega trgovskega sveta ob Volgi ležečega mesteca Kalinova. Tenkočutno Janačkovo pojmovanje operne umetnosti kot mouei.ia glasbena drama v najbolj subtilni umetniški obliki, je omogočilo, da se muzikalna liričnost in dramatično rastoča napetost enakovredno prepletata v umetniško istorodno enovitost. V K. Katji Kaba-novi je globoko pretresljivo in poetično izoblikovana usoda ruske žene, ki si je v občutku pravičnosti in resnice rajši izbrala smrt za svoj obtožujoči greh kot pa nadaljnje življenje v ponižujočem suženjstvu. Ostale osebe, ki dopolnjujejo pretresljiv lik Katje še posebej zaživijo v čudovitem glasbenem izrazu s človeškimi potezami, ki jih z globokim občutjem za psihološki realizem nadvse mojstrsko in genialno oriše Janačkova neizčrpna domiselnost. V izredno ubranem in likovno umetniško podanem ambientu ob Volgi, delo češkega scenografa Jo-sefa Vališa in adekvatni kostumografski upodobitvi Vlaste Hegedu-šičeve s finesami odtenkov na mračni barvni paleti, se je odigravala drama nesrečne Katje, ki jo je v prepričljivi pevski in igralski interpretaciji podala Ada Sar-do. Po vsesplošnem mnenju je to doslej njena najboljša stva -itev na mariborskem odru. Njej ob strani je s kreativno prepričeval-nostjo in doživetostjo zavladal lik Marfe Ade Thumove, ki je v podobnih vlogah že nekajkrat izpričala svojo umetniško moč. Lahkomiselno Barbaro je živo in ljubko podala Zorica Baračeva; po pravici lahko šteje to vlogo med svoje najboljše odrske stvaritve. Med moškimi vlogami so po izrisih raznolikih značajev uspeli liki v prvi vrsti Boris Jerneja Plahu-te. Kudrjaš Aleksandra Boštjančiča, Tihon Ervina Ognerja, trgovec Dikoj Josefa Fejka in končno Stanko Colnarič v vlogi Kuligina. Težko glasbeno partituro je zadovoljivo rešil orkester pod neumornim vodstvom Marka Žigona. Seveda bi čudovito iepa glasba še bolj blestela, če bi nfio v orkestru na razpolago večje število instrumentalistov, ki bi obvladali potanke specifičnosti JanAč-kove glasbe. Vsekakor je uprizoritev prve Janačkove opere na mariborskem odru kulturni dogodek vreden posebne pozornosti. Mariborska Drama se je pred- ga. V gledališkem svetu slovi tudi kot odličen režiser. Prav tržaško občinstvo je imelo že nekajkrat lepo priložnost spoznati Hienga kot domiselnega in tenkočutnega režiserja. Toliko bolj umevno je, da sta se pisatelj in gledališki delavec takšnega kova u-jela v enovito celoto tudi na dramatskem polju. Andrej Hieng je z Lažno Ivano zopet ustvaril močno gledališko delo, v katerem prihajata do umetniškega izraza tako literarna kot odrska polnoživost. Svojo novo igro, pred tem je napisal Osvajalca, ki je zmagoslavno prešel mnoge jugoslovanske odre v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku in z njimi požel mnoge gledališke nagrade, je opredelil kot romantično komedijo. Avtor sam v gledališkem listu nazorno utemeljuje to opredelitev, ki jo z nekaj stavki ponatiskujemo: »Moja najzgovornejša literarna dela so se ubadala s problemi samote in alienacije... Problem je postajal kočljiv v trenutku, ko sem se lotil širših sestavkov, bodisi v pripovedni prozi, bodisi v dramatiki. Nenadoma se mi je posvetilo, da brez ironije in humorja ne bom mogel premagati solipsizma in egotizma — uporabljam Stendhalov izraz — ki sem ju dodobra eksploatiral v noveli-stiki...* Avtor torej opozarja na vrednost humorja in pravi, da je za pesimistične izkušnje izbral zdravilo - humor. Podrobno razčlenjevanje igre in njene vsebine bi zavzelo preveč prostora. Naj zadostuje ugotovitev, da se je slovenska dramatika s Hiengovo Lažno Ivano obogatila z umetniško dognanim literarnim m gledališkim delom. Z dramaturškega stališča je najvažnejše, da je vnanja podoba toliko močna, da omogoča odrski spektakel poln temperamentnega komediantstva, v katerem so izvrstno zasnovani liki polnoživo povezani v medsebojnem odnosu do glavnega problema resnične in lažne Ivane. Mariborska uprizoritev, ki je še v isti sezoni sledila krstni izvedbi v Ljubljani, je predstavila delo teatralično kar moč sugestivno, tako, da so ji slovenski kritiki prisodili prvenstvo pred ljubljansko. Zasluga je predvsem darovi-tega režiserja Dušana Mlakarja, ki je z izvrstno odrsko razčlenitvijo omogočil igralcem, da so podali polnokrvne, z ironijo in parodijo prežete like, med katerimi ja blestela zlasti prostaška in pohotna Kunigunda Angele Jankove s prešerno polnokrvnostjo. Komičnost nun sta v prehodih resnosti v smešnost in obratno izvrstno podajali Milena Muhičeva in Sonja Blaževa, dočim je vlogo čudaške starke plastično in prepričljivo interpretirala Milena Go-dinova. Anica Sivčeva je podala resničnost in lažnost Ivane v teatralno ponarejeni nedolžni nebogljenosti in s prebrisanostjo ob razkritju laži v imenitni skali igralskih efektov. Moški del je predstavljal plastično podam Peter Arnolda Tovornika, zdrav hlapec Gabrijel v realistični upodobitvi Rada Pavalca in skrivnostni pisar Borisa Hočevarja. Volodja Peer in Ivo Leskovec sta odlično predstavila komedijanta Pepija in Ridolfa s posrečnimi komedijan-tovskimi igralskimi podvigi. Vsi predstavijavci vlog so bili na zavidljivi umetniški višini. Posredovali so zares živo ansambelsko igrivost, ki je mnogo doprinesla k umetniškemu uspehu nesporno kvalitetnega odrskega dela, to-časno najuspešnejšega slovenskega dramatika Andreja Hienga. Komedija Učenjak pred sto dvajsetimi leti rojenega slovenskega pisca Frana Detele je bila zadnja premiera letošnje sezone v Mariboru. Delo ni pretenciozno, vendar se uspešno, čeprav mnogokrat tudi naivno posmehuje fre-nologiji, to je učenosti vede o oblikah človeških lobanj. Po svoji komedijski gradnji in natančnosti v risanju značajev sodi kljub svoji preproščini, med boljša odrska dela, ki so nastala v slovenski dramatiki pred dobrimi sedemdesetimi leti, čeprav se Fran Detela v času svojega pisateljskega udejstvovanja ni mogel opirati na domačo dramsko tradicijo, ki je pred Cankarjem praktično ni bilo. Učenjak je v svojih zapletih in razpletih tipičen produkt komedije z ogledalom malomeščanstva, saj sc avtor ponorčuje tudi iz teh ljudi. Lahkotna snov zahteva tudi lahkotno uprizoritev. To se je igralskemu kolektivu pod režijskim vodstvom Zvoneta šedelbauerja, ki je znan po svojem udejstvovanju v eksperimentalnem gledališču Glej, dovolj komunikativno posrečilo. Arhaično besedilo komedije je pustil nedotakljivo v umirjenem preudarjanju satirične osi, ki r,i nikjer prekoračila komedijske meje. čenrav delo po svoji zasnovi vsebuje mnogo takšnih čeri. Komedija bo s svojo živahnostjo tudi v naprej služila svojemu namenu. Zabavala bo občinstvo, ki bo s sproščenim smehom spremljalo bolj ali manj duhovite dogodke na odru v izvrstno odigranih prizorih, ki so jih ponazorili igralci z dobro izoblikovanimi komedijskimi liki. Delo, ki je sprejemljivo tudi se. današnji čas živo spominja na nekdanja čital-niško obdobje ravenskega gledališkega snovanja. Vsekakor dober pcjeg v zak'adnico slovenske satelja in dramatika Andreja Hicn- i Emil Frelih PnrnorlklTfiiovTiik; 6 15. julija 197» NEDELJA, 15. JULIJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmet. oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vivaldi-jeve sonate; 11.15 E. Adamič: »Dušan, trnek in ribe»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.3z Glasba po željah; 15.45 Ivan Matičič: »Pomlad se prebuja*; 17.10 Glasbeni cocktail; 18.00 Glasba na temo; 18.50 Jazz; 19.30 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15.Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Motivi iz Romagne; 11.20 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanje politični progled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.45 Mini juke box; 15.00 Popevke; 15.45 Plošče Ricordi; 16.00 Pevci lahke glasbe; 16.15 Pisana glasba; 17.30 Radijski oder; 18.00 Veliki orkestri; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Domače pesmi in melodije; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Orkestri; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Pesmi pod senčnikom; 11.15 Folk glasba; 13.20 Glasbeno govorni spored; 14.30 Plošče lahke glasbe; 16.00 Popoldne z Mino; 17.20 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 19.10 Pesmi izpred nekaj let; 20.25 Orkestri, pevci in ansambli; 21.35 Pianist Dino Ciani; 22.20 «Andata e ri-torno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 51.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.30 Vesel poletni program; 13.30 Nedeljski ansambel; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.00 Pisan glasbeni spored; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 tAndata e ritorno*; 20.50 Operni svet; 21.40 Operetna glasba; 22.10 Glasba v večeru. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Orglar F. Germani; 11.30 Odrska in baletna glasba; 12.20 Operna glasba; 13.00 Madžarska in škotska folklora; 14.30 Klavirske skladbe; 15.30 G. Dessi: *Qui non c'č guerra*; 17.15 Strani iz albuma; 18.30 Antologija interpretov: na sporedu je Prokofjev; 19.15 Koncert; 20.15 Anketa o astrologiji; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA ....... 7.00, 8.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Brane Dolinar: Dixieland Bondu — igra za otroke; 9.48 Skladbe za mladino; 10 05 Koncert; 11.05 Še pomnite, tovariši... — Heroj Sava Kovačevič in Iz zgodovine tankovskih enot; 11.25 Pesmi boja in dela; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Domači ansambli; 15.05 Slov. ansambli zabavne glasbe; 15 30 W. Borchert: šišifus — humoreska; 16.05 Popularne operne melodije; 17.00 Irena Koren: Nenavadno potovanje gospoda Janačka — radijska igra; 18.06 športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Plesni orkester RTV; 23.40 Vedre note; 00.05 J. Škovercky: Pesem pozabljenih let; 00.15 Nočni cocktail. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Kmetijska oddaja; 16.15 Prenos športnega dogodka; 18.15 Program za mladino; 18.45 Rimljanski svet: Cezarjeva kri; 19.35 Slikanice; 19 45 Napoved programa; 20 00 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 F. Umgelter: »Prigode barona Trenka*; 22.15 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.15 Neposreden prenos športnega dogodka; 21.00 Dnevnik; 21.15 Varietejski program po želji; 22.35 Portret avtorja: Gia-como Balla. PONEDELJEK, 16. JULIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.50 Pregled slov. tiska v Italiji; 17.00 Program za mladino; 18.30 Karajan izvaja Beethovna in Brahmsa; 19.20 Jazz, 20.00 športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Folklora in tradicije; 16.20 Koncert Tržaškega tria; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 1930, 21.30 Poročila; 7.17 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Melodije; 11.15 Glasbene novosti; 12.00 Glasba po željah: 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Glasbena galerija; 15.45 Plošče; 17.40 Parada orkestrov; 18.00 Narodno zabavna glasba; 18.45 Športni pregled: 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Operna glasba; 22.30 Plesna glasba: 23.00 Popevke; 23.35 Violinistka S. Lautenbacher. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 710 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program; 13.20 Hit parade; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 19.25 Beethoven, Vivaldi, Britten in Mozart: 20.20 Simf. koncert; 21.45 Orkestri lahke glasbe; 22.20 «An-data e riiorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj? 8.54 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka »Madamin*; 10.35 Posebni spored z Modugnom; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.00 Nadaljevanka: 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar: 20.10 Andata e ritorno; 20.50 Plošče; 22.43 Italijanski jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Klavirske sonate; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Berlioz in Mussorgski; 14.30 Poiifonska glasba; 16.00 Mozartova komična opera; 18.00 Na sporedu sta Azioli in Rossini; 18.30 Sličice iz Francije; 18.46 Stare orgle; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Koncert sodobne glasbe v ting: »Caniminando nel deserto*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16 00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pojemo in igramo za vas, otroci! 10.40 Veliki zabavni orkestri; 11.20 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Moški zbor Franc Zgonik iz Branika: 16.40 Dve plesni epizodi A. Coplanda; 17.00 »Vrti ljak»; 17.40 Zvoki in barve or kestra The Hollyrdige Strings 18.10 Zveneča imena; 19.00 Ak tualnosti; 19.15 Pihalne godbe 19.45 Kulturni vodnik; 20.00 Lah ko noč, otroci! 20.15 Veseli hme ljarji; 21 00 Stereofonski opern koncert; 21.30 Tipke in godala 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 Li terarni nokturno — M. Jesih Pesmi 00.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 8.45 Slike iz sveta; 19.10 Deček iz periferije — 3. nadaljevanje; 19.45 Športne vesti in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »I gangsters*; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja: Eno uro z J.L. Baraultom; 22 15 Na sporedu so Verdi, Mussorgski, Mascagni in Borodin. V OKVIRU FESTIVALA FANTASTIČNEGA FILMA Enrico Prampolini in njegova ustvarjalnost Kot ena stranskih ali vzporednih prireditev letošnjega mednarodnega festivala znanstveno-fan-tastičnega filma v Trstu je v razstavni dvorani palače Costanzi že nekaj dni razstava, ki je posvečena italijanskemu likovniku in scenografu Enricu Prampoliniju. Razstavo je organizirala tržaška ustanova za turizem in gostinstvo, ki ji je preko strokovnjakov in sodelavcev uspelo zbrati kakih 60 umetnikovih del in še kopico raznega materiala, ki nam Prampo-linija prikazujejo kot likovnika, scenografa in javnega delavca. O razstavi ne bomo dajali strokovnih ocen. saj je bilo o Prampoliniju že veliko povedanega in napisanega. Pravzaprav o njem in o njegovem za določeno dobo izredno naprednem ter daljnosežnem gledanju najbolje pričajo razstavljena dela, Sicer pa stopimo v galerijo in si oglejmo nekaj del samo po njihovih naslovih. Že leta 1938, ko se prav gotovo ni veliko govorilo o kozmosu, je Prampolini izdelal intarzijo iz marmorja z naslovom «Kozmična kompozicija». Iz istega leta izhaja prav tako marmornata intarzija z naslovom «Kozmični lik*. Gre za dve intarziji iz marmorja v barvah. Par let pozneje je tzačrtah na platno olje, ki mu je dal naslov «Gibanje elektrona». Še iz leta 1936 pa izhaja Pram-polinijevo olje z naslovom »Kozmična pokrajina». Pravzaprav izhaja iz 1936. leta več kozmičnih pokrajin, ki so prišle *v modo» šele dolgo, dolgo pozneje, vsekakor šele pred desetletjem ali kaj več. Iz iste dobe izhajajo Prampo-linijeve keramike z naslovom «Kozmični organizem* in le kako leto pozneje je ustvaril olje z naslovom «Vesoljska razredčenost» kar vse priča, da je Prampolini že davno prehiteval svoj čas POLETNI OBISK PRI PREBIVALCIH PRAPROTA Z enim samim pogledom zajameš morje in gore pred teboj pa se razprostira kraška planota V vasi je pred leti gospodoval oskrbnik devinskega grofa - Aktivno sodelovanje v NOB - Leta 1944 so zavezniška letala pomotoma bombardirala vas - Tržaški izletniki so najhujša nadloga domačih kmetov - O cesti, ki so jo nameravali razširiti leta 1914, pa je še sedaj niso - Prosvetnega življenja ni Primer ohranitve kraškega sloga: nova vrata v starem okviru »Pri nas ni tako vroče, kot na Korzu ali na Carduccijevi ulici*, so mi z nasmehom odgovorili pri Lupinčevih v Praprotu. Tja sem zavil bolj po naključju, saj sem videl pred njihovo hišo značilno Glasbeni dogodki (Nadaljevanje s 5. strani) la Potočnik, srbski koli Trojanac in Vlahinja je izvajal na fruli Mi-lorad Miloievič, oba je spremljal narodni orfcčšlifef',1 [ ki je tudi sam izvedel nekaj ljudskih plesov. Naslednjega dne -je ta ansambel po-•novil .isti program na Titovem trgu Zabeležiti moramo še en dogodek iz glasbenega življenja, čeprav ni vezan na ožje koprske področje, vendar zadeva leto v posrednem smislu. V prvi polovici prejšnjega meseca je bil v Postojni jubilejni koncert vseh treh tamkajšnjih zborov; ženskega, moškega in mešanega, ki jih vodi Ivo Jelerčič. Ta je namreč slavil 20-letnico zboro-vodskega delovanja. Znano je, da je te zbore dvignil na dostojno višino izvajalske kulture. Vendar dosežki nimajo svojega pomena le za Postojno, temveč se tako po svojih sporedih kakor po interpretativni kulturi zaokrožajo v celotno amatersko zborovsko dejavnost v Sloveniji. Za razvoj zborovskega petja na Primorskem in v zamejstvu pa je delovanje Iva Jelerčiča pomenilo in še pomeni enega izmed kažipotov k dviganju in širjenju pevske kulture. Med pobudniki za ustanovitev Združenja pevskih zborov Primorske se je resno lotil dela in kot prvi predsednik uspešno pripeljal to mlado ustanovo skozi prve čeri, da se je sorazmerno hitro učvrstila in zborom v izredno kratkem času ponudila svojo pomoč bodisi v organiziranju revij in ocenjevanju dosežkov bodisi z organiziranjem strokovnih seminarjev za izpopolnjevanje pevovodij, 1 z izdajo zbirke skladb v cilju soo- ' znavanja literature in podobno. Pri vsem tem, zlasti pri zadnjem, je vloženo veliko njegovega prizadevanja. Čeprav ni nikdar zadovoljen s svojimi dosežki pri zborovskem delu, kar je lastno vsem tenkočutnim muzikom, moramo vendar potrditi njegovo uspešno in plodno delo v umetniško oblikovalnem pogledu kakor v uvajanju sodobnejših sporedov. Dolžni smo rriU tbfčj tudi priznanje za njegove prispevke k celotnemu zborovstvu na Primorskem in v zamejstvu. “Poleg koncertov sta bili odprti še dve likovni razstavi. Prvo je organizirala Mestna galerija v Piranu in na kateri razstavlja Demetrij Cej. V njegov ustvarjalni svet nas skuša približati na prospektu natisnjeni, iz revije Le Arti ponatisnejni članek kritika Bonamore, ki ga je napisal ob priliki razstave v »Kraški hiši* lanskega leta v Repnu. Drugo razstavo, Fotografija mariborskega kroga, SAG v prihodnji JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 15. DO 21. JULIJA 1973 NEDELJA, 15. julija 9.50 Neznani leteči predmeti; 10.40 Po domače; 11.10 Kmetijska oddaja; 11.55 Otroška matineja: 12.50 19.15. 21.00, 23.20 Poročila: 12.55 TV kažipot: 16 50 Anaambel R. Vadnala; 17.15 Od Gorice do Gorice; 17.55 Za konec tedna; 18.15 Vaterpolo Jadran (Sput): Mladost — prenos; 19 20 Lev — flirn- 20 45 Risanka: 21.35 Igre brez meja; 22.50 športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 »Pravnuki* — serijski film; 21.15 Informativna oddaja; 21.30 Celovečerni film »Polkovnik*; 23.00 Jazz. PONEDELJEK, 16. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Pustite jih živeti — film; 20.00 Mladi za mlade: 20 45 Risanka; 21.00. 23 15 TV dnevnik: 21.35 F. Ch. Zau-ner: črnošolki; 21.45 Bečarski divani. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 2130 Zabavno glasbena oddaja: 22.30 Film »Paradiž na otoku Bora Bora*. TOREK, 17. julija 19.10 Obzornik; 20.25 Veliki in majhni; 19.55 Metulji naše dežele; 20.15 S kamero po svetu; Nepal; 20.45 Risanka; 21.00, 23 30 TV dnevnik: 21.25 Propagandna reportaža: 21.35 L.N. Tolstoj: Vojna in Mir; 22.20 Ob ustavnih in kongresnih razpravah; 2140 Po sledeh napredka — barvna oddaja. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Film »Pariš ostane Pariš*; 23.00 Dragi lažnjivci. SREDA, 18. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Mačkon in njegov trop — serijski barvni film; 20 (K) Kratek film; 20.15 Prijatelji glasbe; 20.45 Risanka; 21.00, 23.45 TV dnevnik; 21.35 Slamnata ženska — film; 23.30 Glasbeni nokturno: George Wood-man. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 »Vzpon in propad tretjega rajha* - dokumentarec; 22.20 Zabavno glasbena oddaja. ČETRTEK, 19. julija 19.05 Obzornik; 19.20 Monte Rosa — barvni film; 19.55 Neznani leteči predmeti; 20.45 Risanka; 21.00, 23.55 TV dnevnik; 21 25 Kam na oddih; 21.40 četrtkovi razgledi; 22.45 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka — I. del. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Igra brez meja; 23.00 Dokumentarni film: Madžarski konj. PETEK, 20. julija 19.10 Obzornik; 19.25 Veseli tobogan: Fiesa; 19.55 Doktor na pohodu — film; 20.20 Plavanje: Skoki v vodo; 20.45 Risanka; 21.00, 23.45 TV dnevnik; 21.35 L. N. Tolstoj: Živi mrtvec. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Film «Noč v zasedi*; 22.50 Narodna glasba; SOBOTA, 21. julija 17.00 Državno atletsko prvenstvo — prenos; 19.00 Obzornik; 19.15 Risanke; 19.35 Pustolovščine Toma Sawyerja — II. del; 20 45 Risanka; 21.00, 00.20 TV dnevnik; 21.35 Omiš 73 — prenos festivala; 22.45 Šerif v New Yor-ku - film; 00.00 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 17.00 Lahka atletika, prenos iz Zagreba; 20.45 Film «Rodoslovni hotel*; 21 15 Poročila; 21 30 Film «Podarjena vozovnica; 22.20 Plesni koraki — burleskne variacije. sezoni (Nadaljevanje s 5. strani) pravilo* (farsa - drama), »Lepota in zver* (pravljica), »Gospodična Julija* (naturalistična tragedija), »Cecilija...* (komedija). Glede tretjega izhodišča, t.j. treh drugostopenjsko repertoarnih izhodišč pa je rečeno: »Najprej domača tvornost. Nikakor se ne nameravamo odreči trmastemu iskanju dobrih in zdravih domačih besedil. Tako besedilo utegne biti prav »Satirični kabaret*, to se pravi najbolj neposredna oblika živega, sporočlji-vega. drznega, žgoc-va, tudi polemičnega in, zakaj ne. poštenega in niiadosU.ega gledališča. »Gledališka iskanja so zastopana s štirimi Jeli. »Izjema in pravilo*, »Lepota in zver*, »Gospodična Julija* in »Cecilija ali sola za očete*. Omenjena dela pa imajo poleg vsega še to značilnost, da se sama po sebi ponujajo za »uveljavljenje več kot neobveznih gledaliških idej in zamisiii »Tretja postavka — gledališr.a prvobitnost — je podobno kot kabaret prisotna le s Fojevo »Marcolfo*, prav tako v vseh štirih predlogih. Gledališka prvobitnost pomeni primarno ljudsko gledališče, »modrost* takega gledališča pa je v »Marcolfi* prisotna še z znatno mero jedkega satiričnega humorja la nas čas. Je torej aktualna ljudska in hkrati tako zelo gledališko sočna, da sodi v naš repertoar*. Tako vodstvo SAG samo razlaga svoje repertoarne predloge in na koncu še pripomni, da padajo na SAG nemalokrat očitki, da »obljubljamo veliko, prav malo pa izpol-r.hno*. Vodstvo SAG pravi, da so to lažne izjave, ki jih je gledališče pobijalo s svojim delom. Ta za*!juček izziva polemično razpravo v katero pa se ne bi želeli spuščati. Res je, da so predlagani repertoarji nadrodbno razloženi in včasih tudi pretenciozno, toda to se ni narobe. To je lastno mladim iju-lem, ki so zagnani v svojem dem ■n katerih ambicije pogosto prehajajo okvire realnih možnosti. Nasa želja je samo. da bi SAG vztrajalo v svojem dobro začetem delu in da bi za dokočni repertoar v prihodnji sezoni izbralo dela. katerim bo lahni kos, kajti — na priliko - sporočilno besedilo bo ne glede na to kar hoče biti. sporočilno šele takrat, kadar bo dobro podano. »frasko*, ki označuje, da imajo osmico. Takoj sem pomislil, da stanuje tam kmet, naše gore list, kot se temu pravi in nisem se zmotil. Lupinčevi imajo namreč eno največjih kmetij v vasi. Do pred kratkim so pridelovali marsikaj, sedaj pa so se skoraj v celoti posvetili vinogradništvu. Njihovo belo in črno vino je znano daleč naokoli in osmica je vedno polna gostov. To pa ni edina njihova dejavnost, saj imajo v hlevu še nekaj krav, njihov «konjiček» pa je čebelarstvo in oče Lupine je bil pred tremi leti celo na svetovnem kongresu čebelarjev v Moskvi. Pa dovolj o tem ^..preidimo raje k Praprotu, k vprašanjem, ki tarejo to prijazno vasico. Ob večernih urah starejši ljudje kaj radi posedajo pod košatimi kostanji, oko pa jim sega na morje, tja do Gradeža in še dalj. Res, krasen je razgled iz Praprota, saj z enim samim pogledom uzreš morje in gore, pred teboj pa leži čudovita kraška planota. Vasica je zelo stara in nihče ne pomni več njenega nastanka. Spadala je pod oblast devinskega grofa in še sedaj stoji sredi vasi razvalina nekdanje oskrbnikove hiše. Na značilni kraški kaloni ob vhodu na dvorišče je letnica 1776. Tudi notranjost stavbe je zelo stara, žal pa je lastniki ne vzdržujejo in domačini se boje, da se bo kar sama zrušila. V notranjosti so baje našli freske iz 18. stoletja, vendar o tem domačini ne vedo mnogo povedati, saj so se lastniki po koncu druge svetovne vojne odselili v Avstrijo. Vas je tako živela svoje mirno, kmečko življenje. Oskrbnik je pobiral davke in lovil fante za vojsko, domačini pa so garali od jutra do večera in od vsega tega garanja jim je ostalo bore malo. Prišla je prva svetovna vojna in z njo pomanjkanje. Vas je bila polna avstrijskih vojakov, ki so tam kuhali, prali in počivali. Dim vojaške kuhinje pa je pritegnil pozornost italijanskih vojakov, ki so taborili na Zdobi. Z granatami so začeli obstreljevati Praprot in marsikaj porušili. Vojna se je končala in življenje je mirno teklo dalje. Vsi domačini so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. V vasi je bilo lakih 150 glav živine, premožnejši so imeli celo konja, kdor pa si ni mogel kupiti drugega, se je zadovoljil s kozo. Avtobusov niso poznali in mleko so nosili vsak dan do Nabrežine, od tu pa z vlakom v Trst. Le malokdo je to opravljal z vozom; trgovin v vasi ni bilo, zato so hodili k Gorjupu na Prosek ali k Ravber-ju v Komen. Tudi pridelke so prodajali v Trst. Dela je bilo dosti, živeti pa se je tudi dalo. Najstarejši hlev v vasi imajo pri Gabrovčevih, ali, po domače, čučevih. Ves je pokrit s kraški-mi skrlami, tri krave, toliko jih sedaj premorejo, pa morajo pod obokom v nizki hlev. Pravijo sicer, da bi ga radi porušili in zgradili novega, vendar pa je taka stavba pravi zgodovinski spomenik in prava škoda bi bila, ko bi jo porušili za nekaj železobe-tona. Niso mi znali povedati, koliko je ta hlev star. Edino, kar so mi lahko povedali, je to, da ga od leta 1920, ko so kupili hišo, sploh niso popravili. Ko bi le nove hiše trajale tako dolgo, sem dodal in pogledal malo naokoli po dvorišču. Tik ob vhodu imajo star brus. Kamen je že precej izrabljen in videti je, da so ga dosti uporabljali. Sedaj ga ne uporabljajo več. saj so kupili kosilnico in z njo tudi napravo za brušenje. ki je mnogo hitrejša. Star brus pa stoji še vedno na istem mestu, ki so mu ga odkazali že pred kakim stoletjem. Prišel je fašizem in črnosrajčniki so razgrajali tudi v Praprotu. Najhujša nadloga pa je priš- la z drugo svetovno vojno, ko so v vas prišli Nemci. Prav med Praprotom in Trnovco je namreč potekala meja osvobojenega ozemlja in Nemci so si le redkokdaj upali v Trnovco. V Praprotu pa jih je kdaj kar mrgolelo. Prav pri Gabrovčevih so imeli konje in tam je spalo nekaj častnikov. Tako se je zgodilo, da je neki partizan poizvedoval okoli hiše, pa so ga zasačili. Prijeli so ga in vprašali, kaj išče, on pa je dejal, da je prišel obiskat teto. Gabrovčeva mama je takoj razumela, kaj se dogaja in kot vsaka mati — tudi ona je čakala na vrnitev dveh sinov, ki so ju odvedli v italijansko vojsko — pomagala mlademu partizanu. Tudi Praprot je dal svoj krvni davek narodnoosvobodilni borbi in o tem jasno priča spomenik ob vhodu v vas. Leta 1944 je Praprot prizadela vojna vihra bolj kot kdajkoli prej. Šlo je pravzaprav za pomoto, drugačne razlage si domačini ne morejo najti. Ameriški bombniki so spustili na vas veliko količino bomb in mnogo hiš je bilo porušenih. Na srečo dogodek ni terjal človeških žrtev, le dve osebi sta bili ranjeni. še sedaj si je moč ogledati na Lupinčevem dvorišču eno izmed tistih bomb, ki se ni razletela na tisoče koščkov, ampak se je le odprla. Ta dogodek si domačini lahko razlagajo le na dva načina. Možno je, da je šlo za pomoto in da so bile bombe namenjene nabrežinski železniški postaji ali pa, da so bombniki bežali pred lovci in so se hoteli znebiti smrtonosnega tovora, kar bi jim olajšalo beg. Pa dovolj o preteklosti in preidimo k sedanjosti. V Praprot se je v zadnjih letih naselilo kakih 10 novih družin, več pa jih ni moglo priti, saj je vse okoli vasi zeleno področje in je gradnja prepovedana. To pa ovira tudi domačine, ki bi hoteli ostati v domači vasi, pa si ne morejo postaviti niti skromne hišice. Prava nadloga pa so tisti tujci, ki prihajajo ob nedeljah. Ustavijo se v bližnjih gostilnah, po kosilu pa jo mahnejo po travnikih in gmajnah, kjer poškodujejo pridelek, poteptajo travo in v dokaz svoje «kulture» pustijo cele kupe odpadkov. Kmetje se branijo, kot morejo. Nekateri obhodijo vsa svoja zemljišča in skušajo napoditi tujca, ti pa so včasih tako predrzni, da nočejo ubogati lastnika in se za njegove besede sploh ne zmenijo; drugi prepodijo nezaželene goste s tem, da ob nedeljah gnojijo travnike in smrad ne prija tržaški gospodi, ki gre raje delat škodo drugam. Vsi pa menijo, da ' je treba kaj ukreniti, saj so sami popolnoma brez moči. Potreben bi bil kak stražnik, ki bi lahko nalagal globo tem «turistom*. Vprašanje zase predstavljajo tudi tisti, ki menijo, da je Kras smetišče in puščajo med grmovjem cele vreče smeti. Vse to se dogaja seveda tudi na jusarskih zemljiščih. S temi zemljišči imajo domačini samo stroške. Tako nam je povedal komisar Angel škerk, ki je dejal, da morajo za kakih 10 hektarjev zemljišča zbrati približno 100.000 lir letno. Lesa nihče več ne kupuje, saj borovcev ne potrebujejo. Včasih so jih lahko dobro prodajali predvsem v rudnike, kjer je odporen borov les odlično služil. V Praprotu so prepričani, da so ceste eno najbolj perečih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti. Vsi želijo, da bi občinska uprava dala asfaltirati cesto iz Praprota v Nabrežino, ki se je vsi zelo pogosto poslužujejo. Poleg tega je v slabem stanju še nekaj drugih cest, tistih, ki so dobre, pa nihče ne vzdržuje. To velja predvsem za cesto šemoo-laj - Praprot, ki je ob robovih preraščena z robido in akacijo, temu trnju pa se morajo izogibati kolesarji in motociklisti. Tu- Spomln na rajna leta: ameriška bomba na Lupinčevem dvorišču di ovinek v šempolaju je zelo nevaren, saj se je tam pripetilo že več nesreč. Drugo vprašanje so avtobusni prevozi, saj obišče avtobus to kraško vasico le enkrat na dan. To je zelo neprijetno za gospodinje, ki morajo po nakupih v Nabrežino, in za delavce, ki se zvečer vračajo iz mesta. Vsi morajo peš iz Šempolaja v Praprot, tudi komaj 15-letna dekleta, ki se zvečer vračajo iz službe. Z vodo je nekoliko bolje, odkar so postavili novi vodovod in upajo, da letos ne bodo trpeli zaradi pomanjkanja vode. O cestah vedo v Praprotu povedati nekaj zanimivega. Že leta 1914 so izmerili zemljišče in ga zakoličili, da bodo razširili cesto Praprot - Nabrežina. Minilo je 59 let in cesta je še vedno taka, kot je bila takrat. Prosvetnega delovanje v Praprotu, žal skorajda dni. Le nekaj domačinov se izživlja po prosvetnih društvih. V drugih vaseh, doma pa nimajo nobene ustanove. Sicer pa nima Praprot velike tradicije na tem področju. V obdobju med dvema vojnama je mladina zahajala v društvo «Razvoj», ki je delovalo v šempolaju. Tam so imeli knjižni- co in vsako nedeljo so si lahko izposojali knjige. Ko pa je fašistična oblast razpustila to društvo, so njegovi člani poskrili knjige po domovih, da jih ne bi fašisti uničili. Še dalje pa je deloval cerkveni pevski zbor, v katerega so zahajali tudi fantje iz Praprota in je pel tudi posvetne pesmi. Nekoliko boljše je stanje glede šolskih otrok. V preteklem šolskem letu jih je bilo 10, letos pa jih bo 12. Za konec pa še nekaj o kmetijstvu. Pravega kmeta v vasi ni več nobenega. V vsaki kmečki družini je vsaj en član, ki odhaja v službo, saj je danes zelo težko živeti samo od kmetije. V vasi je še kakih 40 glav živine, vsi pa upajo v zadružno mlekarno, ki naj bi jo postavili na Repentabru. Ta mlekarna bi rešila njihova vprašanja, saj morajo sedaj sami raznašati mleko. V vasi nameravajo postaviti tudi zadružni hlev, v katerem bo prostora za 120 krav. Ta hlev bo domačinom zelo olajša! delo in prihranil čas, ki ga bodo lahko posvetili drugim dejavnostim in, zakaj ne, popoldanskemu počitku. Bojan Brezigar Najstarejši hlev v Praprotu, last Gabrovčeve družine, po domače čučevih (Foto Mario Magajna) Veljaven od 15. do 21. julija 1973 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Delali boste načrte za bližnjo in tudi bolj oddaljeno bodočnost. Bodite smotrni in v željah skromni, skratka stvarni. Proti koncu tedna neko srečanje, ki vam bo odprlo nova pota. Tudi v ljubezni bi znali doživeti nekaj novega in prijetnega. Zdravje kar dobro, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vztrajati boste morali pri svojih načrtih, vendar ne računajte, da ste povsod prvi. Včasih bi ne bilo napak nekoliko razmisliti o sebi in o ožji okolici. V ljubezni ne boste doživeli nič novega, pač pa boste morali le utrjevati ljubezen, ki šepa. Prebavne motnje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Potrebni boste tuje pomoči, ki vam je ne bodo odrekali znanci in prijatelji. S tem se boste zbližali tudi z ljudmi, ki ste jih doslej zavračali. Vsekakor se vam obeta nekaj plodnih dni, ki jih do skrajnosti izkoristite. Preveč boste ljubosumni. Zdravje srednje. RAK (od 23. 6. do 22. 7. ) Z dobrim razumevanjem na delovnem mestu boste verjetno dobro speljali nalogo do kraja. In vendar se boste močno utrudili. Sicer pa bi potrebovali več počitka in duševnega oddiha. Za poslednje bi vam ne bila odveč nekoliko širša, vendar primerna družba. Nervoza in prehlad. LEV (od 23. 7. do 22. 8. ) Nova poznanstva vam bodo utrla pot v nove posle, ki pa vam ne bodo prinesli toliko, kot vi računate. Včasih ni odveč zadovoljiti se s skromnejšim rezultatom, ki pa zagotavlja večje uspehe. V vašem okolju rinete često preko določenih meja in to vam škoduje. Dobro počutje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Znašli se boste v nič kaj zavidanja vrednem položaju. Krivda bo predvsem vaša. Z lastnimi močmi se boste morali iz teh težav izvleči. Na vidiku so spremembe. Ne vedno obetavne. Tudi v ljubezni se vam prav nič lepega ne nakazuje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zvezde vam sicer niso kdo ve kako naklonjene, toda s svojo požrtvovalnostjo boste izpeljali tudi najtežje naloge. Drugič dobro premislite, preden se na kaj obvežete. Določene obveznosti pa veljajo tudi za vaše čustvene zadeve. Glede zdravja brez skrbi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne posvečajte preveč pozornosti govoricam, ki še širijo glede na vaš položaj. Pohvala ni vedno iskrena, posebno če ni brez določenih namenov. Dosegli boste neke u-spehe, ki bi jih znali nekoč drago plačati. Stran z ljubosumnostjo. V zdravju nobenih motenj. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Čeprav se na vse spoznate in vam gre marsikatero delo dobro od rok, se držite raje svojih nalog svojega poklica. Brzdajte tudi neugnanost sodelavcev, ker je naglica včasih slab svetovalec. Bodite popustljivejši do osebe, ki jo imate radi. Prebavne motnje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dobili boste vest, sporočilo ali se boste z nekom srečali, kar bo v precejšnji meri spremenilo vašo dejavnost prihodnjih dni. Verjetno bo razvoj šel na vam bolj malo znana področja. Na delu se ne boste najboljše počutili. Pa tudi v družini ne. Glede zdravja brez novosti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Izkoristite priložnost, ki se vam nudi. S svojim obnašanjem ste vzbudili zanimanje predstojnikov in uživate tudi njihovo simpatijo. Neprijetno razpoloženje v vaši ožji družbi ali v družini bo treba razčistiti, da se težave ne bi predolgo zavlekle Zdravje dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo koristno bi bilo za vas in za vašo družbo, če bi nekoliko spremenili svoj način dela. Potrebno bi bilo posodobiti dejavnost, kajti sicer boste zaostali, pa čeprav vam nihče ne očita, da bi ne bili podjetni. Prijetno srečanje z mlajšo osebo, Nervoza, glavobol. © ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZE ZA SEZONO 1973-74 V jugoslovanskem nogometu vrsta sprememb v tekmovalnem sistemu Zmanjšanje števila poklicnih enajsteric - Odslej le dve 2. zvezni ligi - V Sloveniji brez bistvenih sprememb Končno je sprejet novi tekmoval- ] ni bilo kvalitetno. Zgleda, da ni sistem v zveznih nogometnih bodo v bodoče tudi mladinci tek- ligah v Jugoslaviji, ki je prilago jen tudi v republiškem merilu in to že za sezono 1973-1974. Glede na splošno stabilizacijsko -sanacijsko politiko vsega jugoslovanskega gospodarstva, se je tudi v nogometu to odrazilo in so občutno zmanjšali število profesionalnih klubov. V preteklem tekmovalnem letu 1972-1973 je bilo še 90 profesionalnih klubov v I. in štirih II. zveznih ligah. V bodoče bo štela I. zvezna liga 18 klubov s Pokličnimi igralci in dve II. zvezni ligi s po 18 klubi in z neamaterii. Vse ostalo tekmovanje mora biti čisto na amaterski nodlagi in sicer v šestih reoubliških in dveh Pokrajinskih ligah. Ostala nižja tekmovania bodo kot do sedaj v conah, podrn*'"h in nod-z veza h. Edino v reoubliških ligah bo mogoče igralce obravnavati kot vrhunske športnike z omeieno odškodnino hranarine. nikakor pa ne s nremijami za uspeh. Prva zvezna liga je na področju vse Jugoslavije enotna, II. zvezna liga zahod bo zajemala klube iz Slovenije, Hrvatske, Bosne - Hercegovine in pokrajine Vojvodine, vzhodna II. liga pa bo imela klube iz republik Srbije, Črne Gore. Makedonije in samostojne pokrajine Kosovo - Metohija. V bodoče ne bo več dolgih in dragih kvalifikacij. Iz I. lige bosta izpadli zadnji dve uvrščeni ekipi ter se bosta prvaka II. lig avtomatsko uvrstila v I. ligo. Iz II. lige bodo zadnji štirje klubi izpadli, v- republiško ligo. Če bi se dogodilo, da iz I. lige obe zadnji ekipi teritorialno prideta v isto II. lig°. P°-tetn bo pač obnovo in izpadanje v in iz II. lige treba s propozicija-mi za tekmovanje analogno urediti. Republiškim in pokrajinskim nogometnim forumom je prepuščeno, da njihovi 10 odločajo o načinu tekmovanja na njihovem področju. Tako je pri NZS že bilo sklenjeno zžt sezono 1973-1974, da bo v enotni SNL tekmovalo povečano število klubov 14, oziroma za 2 kluba več, v ZCNL in VNCL pa bo ostalo kot do sedaj 12 klubov. Ostale članske ekipe pa bodo tudi v bodoče tekmovale v področnih, oziroma podzveznih nogometnih ligah. Iz dosedanje SNL je takaA,ii(iariel 'rs sJrr movali v republiškem merilu razdeljeni v «zahod» in »vzhod* po 10 klubov, vsi ostali pa v pod-zvezah. Naj naštejemo še nogometne lige v katerih bodo tekmovale enajsterice iz Primorske v sezoni 1973-1974 (predvidoma od 2. septembra dalje): SNL : 1. Ljubljana 2. Ilirija 3. Slavija 4. Drava 5. Izola 6. Nafta 7. Kladivar 8. Koper 9. Aluminij 10. Kovinar 11. Slovan 12. Šmartno 13. Rudar 14. Merkator ali železničar. ZCNL : 1. Primorje 2. Vozila 3. Litija 4. Usnjar 5. Adria 6. Tolmin 7. Jadran 8. Sava (Kranj) 9. Triglav 10. Tabor 11. Tržič 12. Sava (Ljubljana). Primorska liga: 1. Proleter 2. Renče , 3. Bilje 4. Hrvatini 5„ Branik . , 6. Komen 7. Vipava. 8. Pivka 9. Transport 10. Piran 11. Vodice (Šempas) — novi klub 12. Brda — novi klub, vendar pa ter se je taao . resu; ivovirmr « kaLeJe?!^*^*- Maribora, kajti večina je OBVESTILO V PONEDELJEK ZAČETEK KOTALKARSKEGA TEČAJA ŠD «Polet» vabi otroke, ki so se prijavili na začetniški kotal-karski tečaj, da se v spremstvu staršev zberejo v ponedeljek, 16. tim.* ob 9. uri na dvorišču Pro- nastop NK Brda še ni zanesljiv. V sedanji mrtvi sezoni marljivo popravljajo razna nogometna igrišča. Po vseh klubih vlada napetost ob prestopnem roku ter kaže da bodo precejšnje spremembe, kar se tiče igraicev in strokovnega vodstva. Treningi se bodo večinoma začeli že s koncem tega meseca... Varl R. PO ZAKLJUČKU ODBOJKARSKE SEZONE NA TRŽAŠKEM Tudi v naši ženski odbojki letošnje leto nezadovoljivo V zadnjih sezonah je nazadovala v nižje lige vrsta naših ženskih ekip V nadaljevanju pregleda odbojkarskega prvenstva v sezoni 1972 - 73 si bomo danes ogledali drugo in tretjo ligo ter prvo divizijo pri članicah. Perspektive naše ženske odbojke so daleč boljše' kot pri moških, toda tudi v tej kategoriji so nam esterke, ki so branile naše barve |v višjih ligah, žal, prinesla "eč neuspehov kot uspehov. Ostale ka-1 tegorije pri odbojkaricah pridejo Aiiatli sovjetski šallist Analolij Karlov v kraljevski igri mnogo »bela ...iHiiminiiiniiiiiiiiiiiiiii...........................iiiiiiiiiunimiiHiliiH........................................imiiiiiiimii.................................. na vrsto v enem od naših prihodnjih člankov. V drugi ligi pri članicah sta v ložiti orožje proti razigranim Go-ričankam, ki so bile neposredne tekmice za nazadovanje iz druge lige. Igralke AGI so se rešile naj- preteklem prvenstvu igrali samo i igraje »m - ‘-J o*.*«« “ b” »srsu sJttjzgrst ■.mmm Nov nasprotnik Fischerja? Mladi Anatolij Karpov up Sovjetske zveze Nepričakovan poraz Korčnoja proti Jugoslovanu Rukavini ATLETIKA ZDA V TURINU Rudar in NK Primorje kot zadnja v SNL in druga v conskih ligah, katerih prvak bi prišel v SNL. V SNL se bo vrnil Rudar iz Trbovelj iz II. zvezne lige ter premaganec v kvalifikaciji 14. in 21.7.73 med železničarjem (prvak SNL) in Mercatorjem iz II. lige. Nova člana bosta tudi prvaka con Slovan in Šmartno ter je tako 14 mest izpopolnjenih. Morda bi bilo le bol] Prav zaradi draginje in štednje, da bi SNL delili ter bi ukinili obe conski ligi. Čas bo prinesel opredelitev ali na kvaliteto ali na cenenost in masovnost tekmovanja. Tako na področju NZS sploh ne moremo govoriti o kaki spremembi tekmovanja, ker bosta le 2 kluba več v ŠNL, ostalo pa ostane vse po starem. Kar se pa tiče pionirskega in mladinskega tekmovanja, so pa kompetentne republiške in nogometne podvzeze. O vsem tem bo še zanimiva razprava pri NZS dne 3. avgusta, s Predstavniki vseh treh slovenskih lig ter s podzvezami, in predvsem dne 8. septembra, ko bo skupščina NZS v Ljubljani. Sklenjeno_ pa je že v Sloveniji glede tehničnih normativov, da bodo v vseh treh republiških ligah morali imeti trenerja z izpitom in licenco NZS ter bodo vsi ti klubi brezpogojno morali redno tekmovati s pionirji in mladinci, sicer bodo šli v nižjo bgo. Tekmovalni način v Sloveniji (glede mladincev) še ni povsem razčiščen, kajti dosedanje večletno tekmovanje izključno po podzvezah Pred kratkim se je v Leningradu končal prvi medeonski turnir za določitev šahistov, ki lahko še računajo na dvoboj za svetovni naslov na turnirju kandidatov. V Leningradu je nastopilo vsega 18 igralcev, v nadalje «kolo» pa sta se uvrstila dva Sovjeta in nekoliko nepričakovano Američan Byme. Sovjeta sta že zelo znani Viktor Kor-čnoj in mladi Anatolij Karpov, Američan pa Robert Byme. Sovjeta sta dosegla zelo visok odsotek mogočih točk (79), Karpov pa med turnirjem ni bil nikoli premagan, medtem ko je Kor-čnoj povsem nepričakovano moral podpisati predajo proti jugoslovanskemu mednarodnemu mojstru Rukavini. Oči šahovskih izvedencev so vse bolj obrnjene na Anatolija Karpova, katerega imajo za najnevarnejšega konkurenta Fischerja v borbi za svetovni naslov. Karpov ima 22 let in je študent ekonomije na leningrajski univerzi, študijsko se je začel s, šahom ukvarjati ko je bil star 13 let. Posebno ga je mikal bivši kubanski svetovni prvak Josč Raoul Capablanca, znan po svoji jasni in enostavni igri. «Anatolij Karpov je edini mladi igralec, ki je pokazal visoko tehnično raven*, je o njepV ppyedal med lanskim turnirjem v San Antoniu. v Teksasu jugoslovanski velemojster Svetozar Gli-gorič. «Anatolij, je zelo potrpežljiv in zna zgraditi svoje možnosti*. ■ Na turnirju 'v San Antoniu bi moral lani igrati tudi novopečeni svetovni prvak Fischer, žal pa zanj niti tam razsvetljava ni bila' pravilna. Fischerja so vprašali za mnenje o Karpovu, ni pa h6lel povedati ničesar. Vsekakor se je iz njegovega tabora ižvedelo, da trni mladi Sovjet ni preveč po volji. Turnir v Leningradu je pomenil pravo katastrofo za Danca Larsena. Po Zelo dobrem začetku .(5 točk in pol po šestih partijah) je danski velemojster zgubil proti kasnejšemu zmagovalcu. Korčnoju in druga polovica turnirja je predstavljala zanj veliko razočaranje. Za turnir kandidatov sta si poleg treh iz Leningrada že priborila pravico igranja prejšnja svetovna prva ka Spasski in Petrosjan. Drugi medeonski turnir bo dal še tri imena in med temi osmini šahisti bo novi na sprotnik Fischerja. k. b. SAN MARINO, 14. - V nedeljo bo v mali sanmarinski republiki tekmovanje v motokrosu v kategoriji do 125 ccm, katerega se bodo udeležili najboljši motociklisti iz Španije, Francije, Avstrije, Nizozemske, Belgije, Nemčije, Anglije in Italije. MSa ' Italijanskimi motociklisti bo nastopil tudi brat dvanajstkratnega svetovnega prvaka Giacoma Ago- stirJijrT. 'f , • Goričan Edi Podberšček v italijanski reprezentanci Nastopil bo tudi Stones, svetovni rekorder v skoku v višino V torek in sredo bo v Turinu proti Italiji gostovala ekipa ZDA. Po bolj napornem srečanju v Miinchnu proti ZNR, bo dvoboj z Italijo za Američane nekakšna sprostitev pred običajnim dvobojem leta proti drugemu velikanu. Sovjetski zvezi, ki bo kmalu nato v Donjecku. , Dvvight Utoneš, svetovni rekorder V skoku v Višino je v središču zanimanja. Na vprašanje ali misli še letos skočiti više od 230 cm je odgovoril: »Pravzaprav sem za letos upal le na 224 do 225 cm, po 226 cm iz državnega prvenstva pa sem se opogumil. Vsekakor je rekord prišel nepredvideno. Že dejstvo, da sem v Miinchnu najprej skočil 227 cm in šele potem postavil letvico na 230 cm dokaztije, da sem prej mislil na nov osebni rekord kot pa na morebitni napad na svetovni rekord.* V italijanskem taboru je razpoloženje .dobro .tudi v nekaterih drugih panogah, Furlan Simeone je v odlični formi v metu diska, prav tako pa odlično skače v višino Del Forno. Fiasconaro bo tekel na 800 m. vendar bo na nasprotni strani zelo . ki je lastnik. SR. na enakovredni, razdalji . V jardih., Del- Buono bo star-tal na, $P0. m .proR.Pref ornimi. Italijan,uje , odličnega,,,.Američana premagal lani samo nekaj dni po OI, ko je dosegel enega najboljših časov na svetu na tej razdalji. Del Buono je tudi letos v odlični formi in iz dvoboja lahko pride rezultat svetovne vrednosti. Italija bo nastopila z naslednjo postavo: 100. 200 ŠTAFETA 4X100 m — Mennea, Benedetti, Maccacaro, Guerrini, Rasori, Carrara 400 ŠTAFETA 4 X 400 m - Fiasconaro, Abeti, Trachelio, Puosi, Cellerino, Bello 800 m — Fiasconaro, Riga 1500 m — Arese, Dal Corso 5000 m — Del Buono, Tommasini 10.000 m •— Cindolo, Ardizzone 3000 m STEEPLE — Fava, La Mantia 110 m OVIRE — Liani, Buttari 4000 m OVIRE — Maroldi, Giova-nardi VIŠINA — Del Forno, Schivo DALJINA — Molinaris, Arrighi PALICA — Dionisi, Fraquelli TROSKOK — Moretti, Mazzucato DISK — Simeon, De Vincentiis KOPJE — Pappalardo, Cramerotti KROGLA — Asta, Sorrenti KLADIVO -- Barbolini, Podberšček Kot vidimo bo torej i v atletski državni reprezentanci prvič v njeni zgodovini nastopil tudi sloven- , ski atlet. Edi Podberšček, ki bo fpMična. Naši dve ek pi sta imeli pred pričetkom prvenstva povsem drugačna cilja. Tržačanke so pričele prvenstvene spopade precej samozavestno in njihove ambicije so merile precej visoko na prvo ali vsaj na drugo mesto na končni lestvici. Kot je znano je bil končni izkupiček precej slabši, saj so se morale zadovoljiti s Četrtim mesto. Tržačanke so izbojevale skupno šestnajst točk v štirinajstih prvenstvenih tekmah. Končna bera je bila osem zmag in šest porazov. Borovke so zaostale za Pallavolo Lovable iz Bergama za nič manj kot dvanajst točk, kar seveda ni malo. Ta ugotovitev pa dobi še ne koliko drugačen prizvok, če povemo, da Lovable ni v sklepnem turn;rju za napredovanje v prvi ligi izbojeval niti ene zmage. Bor ]e imel občutno slabši (in to iz objektivnih razlogov) drugi del prvenstva. Prav v finišu so Tržačanke trikrat zaporedoma o-kusile grenkobo poraza. Najprej jih je spravil na kolena (doma) Li bertas iz Brescie, potem še v Got-olengu Vignoni in za konec doma nepremagljiv lovable. Ne smemo pozabiti na poraz v gosteh z novincem Alzanom. V prvem delu prvenstva so »plave* zadobile dva poraza. Ta ne nepričakovana prha je prišla v petem zavrtljaju proti solidni ekipi Libertasa, ki je osvojila na končni lestvici drugo mesto, sredi Brescie. Prav ta poraz, gledano z nekoliko časovne odmaknje; nosti, pomeni začetek konca pri naskoku varovank prof. Drašiča na prvo mesto na končni razpredelnici, ki ga je obetal sam začetek prvenstva. Že v naslednjem kolu so »plave* slavile zmago nad Vgnoni-jem, toda prikazana igra ni obetala uspešnega konca prvega drla prvensva nepremagljivim Lovable-jem. V Bergamu so Tržačanke odigrale svojo najboljšo tekmo, toda ne tako dobro, da bi prinesle domov dve zlata vredni točk'. Zmagale so domačinke po petih setih izredno kakovostne odbojke. Praktično gledano je to le skromno zadoščenje, ker zamujenega ni bilo mogoče nadoknaditi. Po teh dveh porazih je bila misel na prvo mesto uto------- • s-tH .vi Sežanski Tabor novi član Slovenske conske lige - zahod Po dveh letih igranja v Primorski nogometni ligi so nogometaši Tabora iz Sežane ponovno razveselili svoje številne privržence z odlično igro v minulem prvenstvu ter z osvojitvijo prvega mesta. Ta uspeh mlade ekipe iz Sežane je velik, še posebno zaradi tega, ker je Tabor igral vse tekme spomladanskega dela prvenstva na tujem. Igrišče so popravljali, tako da bo nared za sezono 1973 - 74, ko bo občinstvo v Sežani gledalo vsekakor kvalitetnejši nogomet. Če bi na kratko pregledali preteklo prvenstvo, bi ugotovili, da je bila za naslov prvaka mrtva dirka med Proleterjem iz Postojne in Taborom. Medtem, ko je Proleter bil boljši v jesenskem delu prvenstva, je Tabor v finišu napel vse sile in tudi v direktnem dvoboju v Kopru zmagal z 2:1. Kot smo že omenili, je Tabor igral spomladi vse tekme na tujih igriščih ip je izgubil le eno samo točko z Renčami (2:2), kar priča o zasluženo osvojenem prvem mestu. Zanimivo je, da ima Tabor na razpolago precejšnje število igralcev, ki izhajajo iz lastnih kadrov, tako da v upravi ne čutijo potrebe po vidnejšem pojačenju ekipe. Kako se nogometaši pripravljajo na začetek sezone v SCNL - zahod, smo povprašali njihovega trenerja: «Kdaj boste pričeli s pripravami?* «24. julija, v načrtu pa imamo najprej pet prijateljskih tekem, v glavnem s primorskirrii in zamejskimi ekipami*. «Alj je igralski kader dovolj kvaliteten?* «Na razpolago imam 18 igralcev, računamo pa še FrncTlTo najbolj ^kakovostno” ekipo, vendar to v tekmah s slabšimi‘nasprotniki ni prišlo « iz T^admsk* ^ Karje tiče kvalitete vedno do polnega izraza Njihov uspeh je toliko večji, ker so spomlad, vsei tekme kadra ^pa bo garalo prvenstvo samo*, odigrali izven Sežane. Zaradi popravljanja svojega igrišča, so namreč kot «domacim» nastopali na Igriščih v Kopru, Mirnu in Piranu. metal kladivo, je bil pred kratkim drugi na državnem prvenstvu , v Rimu. Atlet ir.enutnp, .nastopa. za vojaško ekipo finančnih stražnikov, prej pa je bil član Ginnastice iz Gorice. V ženski vrsti bo verjetno najbolj zanimiv tek na 800 metrov, kjer bo izredno mlada Američanka Decker pokazala do katere mere veljajo predvidevanja strokovnjakov o njenih možnostih za svetovni rekord. k. b. Igralci sežanskega Tabora se po dveh letih vračajo v zahodno slovensko consko nogometno ligo, potem ko so popolnoma zasluženo osvojili naslov primorskega prvaka. «S kakšno uvrstitvijo računate?* «Qd igralcev pričakujem, da se bodo optimalno Naš posnetek jih prikazuje pred tekmo s Komnom v Mirnu, v kateri so zmagah ^ re- potrudili in s tem dosegli solidno uvrstitev, to je^pra-kordnim rezultatom 9:1 (4:0). (Foto B. P.) vi obstanek v ligi. M. D. V Novi Gorici so dobili novega nogometnega trenerja, ki bo vodil ekipo v prihodnji sezoni. Vodstvo NK Vozil se je sporazumelo z dosedanjim trenerjem ljubljanske O-limpije Vladanom Mladenovičem. Ta je v nogometnih krogih znan kot vesten športni delavec in bo skrbel za strokovno vzgojo prve e-kipe Vozil. V Novi Gorici upajo na dobre uspehe v prihodnjem letu. SOFIJA, 14. — V prvem kolu balkanskega teniškega prvenstva je jugoslovanska moška ekipa klonila Grčiji z izidom 1:2, ženska ekipa pa je premagala Grkinje z 2:1. Pri moških je zmagal le Savič, Stojkovič pa je oil poražen. Ista igralca sta izgubila tudi v rrečanju dvojic. Pri ženskar, je zmagala Urekova posamezno m v paru s Požegovo, ta pa je izgubila tretje srečanje. DRUliB VKSTI NA OSMI STKANI V drugem mestu prvenstva je .Furlaničeva odigrala samo eno tek-imo. Tej odsotnosti se je kasneje pridružila še poškodba Pečarjeve in potapljajoče barke ni bilo več mogoče spraviti na površino. Neuspeh Bora moramo pripisati tudi nekoliko slabo programiranim pred-prvenstvenim pripravam. Po desetih skupnih pripravah v Ravnah na Koroškem so prišle Tržačanke prezgodaj v formo. Njihove psihn-fizčne sposobnosti so med prvenstvom padale, ko bi morale, prav nasorotno, naraščati. Doma so i-grale zadovoljivo samo v prvem srečanju z AGI. Te tekme pa ne smemo jemati kot najbolj objektiven test, ker so bile Goričanke v prvem delu prvenstva preslabe nasprotnice. Tega izredno dragocenega izkustva v bodoče ne gre podcenjevati, ampak zasluži vso pozornost. Na Ravnah so naše odbojkarice trenirale dvakrat dnevno, doma in med prvenstvom pa samo dvakrat tedensko. Padcu obremenitve je sledil tudi padec psihofizičnih sposobnosti, ker ni bilo odgovarjajočih dražljajev pri treningu. Kot smo že omenTi je bil cilj odbojkaric Brega iz Doline povsem drugačen. Najprej se je moral trener Jurkič odreči pomoči Klabjano-ve. Potem pa je zmanjšala še tisto malo upanja v dolinski vrsti tudi odpoved Sedmakove. Ti odsotnosti nista mogli nadoknaditi niti nova moč, prizadevna Križmančiče-va. Šlo se je dobesedno za »biti ali ne biti*. Nad usodo Brežank je tako visel Damoklejev meč izpada od samega začetka, dok'er ni dokončno padel v predzadnjem ko lu. V trinajstem zavrtljaju so morale Brežanke kar sredi Doline po- se temu pravi, »ob enajstih in de-vetinpedeset minut*. Novi trener je bolj sodobnim konceptom igre le dosegel zadnji cilj prav v trenutku, ko .je kazalo, da je že vse zdavnaj pokopano. Zanimivo je, kako je potekala usoda teh dveh šesterk. Goričanke so pospravile prvi par točk šele v desetem kolu, ko jim je uspelo opraviti pravi podvig v srečanju s šesterko Libertasa iz Brescie., čeprav pred domačimi gledalci. Varovanke Jurkiča so prvič zadele v črno v šestem zavrtljaju in to sredi Gorice v srečanju z AGI. Brežanke so bile uspešne še doma z letos slabo Primavero in v Gotto-lengu 25. februarja z okrnjenim Vi-gnonijem. Dan prej pa se je ponovno spravil na pravi tir tudi AGI. s prepričljivo zmago doma nad Primavero. Tako je bilo odločilno naslednje predzadnje kolo, ko sta se v Dolini spoprijela neposredna tekmeca za izpad Breg in AGI. U-soda Pri ma vere iz Novente Vicen-tine je bila že prej zapečatena. Goričanke so sredi Doline pripravile veliko razočaranje navijačem Brega in še večje zadoščenje go-riškemu spremstvu, ki je b lo to pot dokaj številno. Zmagale so z izidom 3:0, ki najbolje komentira potek razpletov na igrišču. Za Breg ni bilo več rešitve. V treh letih smo izgubili tri zastopnike v drugi ligi. Pričelo se je z Zarjo, nadaljevalo s Sokolom in upamo, da se je z Bregom res, končno le zaustavilo. Dolgoletno uspešno nastopanje Brega v tej ligi je bilo žal, prekinjeno. Ta generacija je dosegla t sto, kar je bilo od nje pričakovati in že lani bi bilo treba misliti na pomladitev. 1 etos pa je bil skrajni čas vključiti v prvo ek po nekaj mlaiš;h moči. Brez tremnga in s šestimi - sedmimi igralkami ni mogoče več igrati v drugi ligi pri člancah. V tretji ligi je zastopal naše barve Sokol iz Nabrežine. Že pred začetkom prvenstva so imeli v Nabrežini velike težave pri sestavi e-kipe in za nameček še s trenerjem. Po teh ne preveč spodbudnih predprvenstvenih razpletih je bilo prvenstvo Sokola prava kalvarija. Porazi so- se vrstili kar na tekočem traku in to s 3:0. Slovenske odbojkarice so se po končanem prvenstvu odrekle še zaključnemu turnirju slabših ekip, da b' si le zagotovile še nadaljnji obstanek v tej ligi. Tako je bilo usojeno še eni naši ekipi nazadovanje in to je bil drugi zaporedni korak Sokola nazaj. Potem ko ni mogla igrati več Škr-kova, se nam zdi, da so Nabrežinci prehitro vrgli puško v koruzo. Tudi v tem primeru lahko potegnemo nekaj poučnega: ena igralka ne ustvari ek'pe, kot ena lastovka ne prinese pomladi. V prvi divziji smo imeli dva naša zastopnika, ki sta bila povrhu novinca v tej kategoriji. S'oga je izpadla lansko leto iz tretje lige, Bor pa je lani po uspešnem nastopanju v drugi diviziji na koncu napredoval. Sloga je v prvem delu prvenstva dvakrat potegnila krajši konec, Bor pa je poskrbel za veliko presenečenje, saj je po neuspešnem startu v Čedadu, slavil štiri zaporedne zmage. V drugem delu pa se je vse postavilo na glavo. Borcv-ke so premagale samo ASFJR, Sloga pa je zgubila samo eno tekmo v Vidmu s PAV Dormisch. Ti uspehi so prinesli tudi prvo mes*o zastopnicam Neubauerja na končni lestvici A skupine. Po dveh odložitvah tekme s preslabimi odbojkaricami od ASFJR iz Čedada, sta se končno spoprijela zmagovalca obeh skupin Sloga 'n Libertas iz Pordenona. Zmaga Pordenončank ni bila slučajna v tem neposrednem spopadu za uvrstitev na zaključni turnir, saj je uspelo Libertasu napredovati v tretjo ligo. S'oga pa bo s'ej ko prej sposobna za ta kakovostni skok prihodnje leto. G. F. Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik 113 Spomini iz bogatega, pa ‘udi težkega življenja partizanskega zdravnika Kljub temu me je prisotnost drugih, ki so napeto pričakovali, kaj bo, močno motila. Z Jelkom sva prekuhala Instrumente in pripravila vse potrebno za operacijo. Nekdo Je dajal narkozo z etrom in Katja je brž zaspala, saj je bdi njen organizem že močno oslabel. Bil sem za vse sam, tako se je o-Poracija zavlekla. Čeprav sem pred tem dobro premislil ves Potek operacije in si celo zapisal vse njene faze, md delo le ni Mo tako od rok. Sem pač prvič opravljal tako operacijo, in to v razmerah, ki si jih je danes težko zamisliti. Končno sem delo opravil. V Katji je bilo še za iskrico življenja. Kmalu nato pa je še ta iskrica ugasnila. Za njen oslabljen organizem je bila operaoija prehuda. Izgubila Je dosti krvi in bi bila nujno potrebna transfuzija ali pa vsaj dodajanje fizioložke raztopine, vsega tega pa nisem imel. Ob razpadu Italije sem skupaj z dr. Antonom opravil nekaj amputacij pod nekoliko boljšimi pogoji v neki hiši in v šoli v Lokavcu nad Ajdovščino. Vse te amputacije so bile v redu opravljene. Le eden je umrl, ker je bil v globokem šoku. Eno amputaoijo sva naredila kasneje v gozdu na Tršano-šab v Idrijski Beli. Amputirala sva nogo pod kolenom Danilu Danevu. Operacija je uspela, čeprav je bil bolnik že močno Izčrpan In mu je ostanek uda pod rano že pričel odmirati. Kasneje sem mnogokrat razmišljal o tej svoji prvi veliki operaciji. Mučila me je misel, ali sem takrat res izbral manjše zlo. Toda kako naj to vem? Kdo ve, kakšen bo rezultat, preden je delo opravljeno? Na operacijo sem se pripravljal nekaj dni. Teoretično sem vedel, kako je treba opraviti. Vedel sem, da jo kirurg lahko opravi zelo hitro, seveda v primernem okolju in ob ustrezni pomoči drugih. Sam vsega tega nisem imel Zato sem omahoval in se na različne načine izgovarjal Katji, ki me je nagovarjala, naj jo rešim trpljenja. Bila je hrabro in odločno dekle. Ni se bala posledic, pa naj bi bile še tako hude. S težkim srcem sem se nazadnje odločil in jo operiral, žal zaman. Nekega dne sredi junija se je pojavila nad vasjo Km enota Gradnikove brigade. Obiskal sem jo, da pregledam nekaj bolnikov. Enota, mislim, da je bil bataljon, je prišla pred dvema dnevoma. Borci so tu počivali po težkih marših in borbah in si nabirali novih moči. Pravili so, da jih je sovražnik doslej neprestano vznemirjal. Borbe in naporni marši prek tolminskih hribov so jih izčrpali. Malo počitka in lepi kosi sira so jim kmalu povrnili voljo in razpoloženje. Doslej so trpeli hudo lakoto. Bilo je že tako kritično, da so nekega partizana obsodili na smrt, ker je vzel sosedu kos kruha iz nahrbtnika. Rešilo ga je le naključje. Utrujenost borcev je bila tolikšna, da je neki borec zaspal na straži šepotem, ko so ga prav zaradi tega, da ne bi zaspal, posadili na stražo na drevo. Prve dni julija sva se odpravila z Jelkom naprej proti Čadrgu v sanitetno postajo št. 6. Po poti nas je na Prtovču dohitela huda nevihta z močnim vetrom. Ves premočen sem se prehladil in zbolel za vnetjem srednjega ušesa. Odprla se se je stara poškodba, ki sem jo utrpel zaradi eksplozije trom-blona že prve dni, ko sem prišel v partizane, že drugi dan se mi je gnojilo v obeh ušesih in sluh se mi je močno zmanjšal. Poslej me je to zelo motilo, nič več nisem tako dobro slišal, postal sem nezaupljiv in negotov. Zaradi tega sem se bolj bal, ko sem šel mimo zased, čez proge in druge sovražne prepreke-, ki jih je bilo še dovolj na poteh vse do razpada Italije. O tem nisem govoril. Gotovo bi se komaj kdo našel, ki bi verjel, da tudi takšna poškodba lahko močno vpliva na človeka. Nisem utegnil razmišljati o tem in nič ni moglo spremeniti mojega stanja. Prizadeval sem si, da bi čimprej ozdravel, dotlej pa pozabil na svojo težavo, saj sem to pričakoval tudi od svojih pacientov. V strmin inad Čadrgom se je takrat zadrževala manjša partizanska enota. Z njo sem odšel v Knežke Ravne in proti bolnici št. 5. Ta se Je medtem premaknila izpod Lisca, kjer Je bila «Pod Leskovcem«, na kraj, imenovan «Pod orehi«. Izvedel sem, da so jih od tam enkrat pregnali Italijani. Umakniti so se morali visoko v hrib. Poskrili so se po redkem grmovju in čakali, da nevarnost mine. Sovražna kolona je šla po stezi ne dosti pod njimi. Vsi so bili prepričani, da so jih Lahi morali opaziti, vendar so se naredili, kot da jih ne vidijo, in so šli dalje. Obnašanje sovražnika Je bilo včasih za nas nerazumljivo. Med njimi so se našli tudi ljudje, ki nam niso želeli hudega. Morda je na vse pogostejše take primere vplivala njihova naveličanost. Verjetno pa so bili med njimi tudi oficirji in vojaki, ki jih je naša borba impresionirala in ki so bili po svojem prepričanju antifašisti. Kasneje, po razpadu Italije sem se tudi sam prepričal, da je bilo tako razmišljanje pravilno. Ni vse zlato, kar se sveti, pa tudi ni vse najslabše, kar se ne «sveU», bd lahko rekel o naših sovražnikih. V bolnici se nisem dolgo zadržal. Zvedel sem, da se nahaja v Knežkih Ravnah Gradnikova brigada. Brž sem se odpravil v brigado, v kateri do takrat še nisem bil, da se spoznam s štabom brigade in da se pozanimam, kako so uspeli organizirati sanitetno službo. Tudi v tej brigadi še ni bilo zdravnika. Pred pohodom v Benečijo je opravljal dolžnost sanitetnega referenta brigade Nace (Ignac Prvanja), zobotehnik. Sicer pa so bili v obeh bataljonih in četah bataljonski, oziroma četni bolničarji. Nisem se dolgo zadržal v štabu brigade, katere komandant je bil redkobesedni Danilo šorovič, politkomisar pa Jože Cerin-Peter. Prejšnjega politkomisarja brigade Ceneta (Tone Bavec) so neprestani napori močno oslabili. Se pod Krnom sem mu svetoval, da nekaj časa počiva, sicer bd se mu stanje le poslabšalo. Cene je potem več dni preživel s kurirji na Mrzlem vrhu in se nato spočit vrnil v enoto. Mudilo se md je dalje proti Šentviški planoti in drugim konspirativndm bolnicam na Vršah, Krnicah in Idriji. Bilo je že sredi julija. Dnevi so bili lepi in topli, noči jasne z nebom, posutim z zlatim prahom brezštevilnih zvezd, Hoja po strmih robovih je bila naporna, vendar prijetna. Nočno tišino in mir, ki je vladal vsenaokoli, je spremljalo enakomerno petje tisočerih mumčkov in klici nočnih ptic. Počutil sem se zadovoljnega in srečnega kljub temu, da je včasih zaropotala strojna puška kje v daljavi ali počil kak strel ali pa je zamolklo zabobnelo od eksplozije mine. Na takih dolgih poteh so mi misli uhajale k ranjencem. Spomnil sem se skrivnih bolnic, ki so že bile napadene, čeprav največkrat le po naključju. Imeli smo srečo, da nam sovražnik ni prizadel večjih izgub. Vendar se je bilo zahvaliti predvsem osebju bolnic in ljudem v teh krajih, da smo skoraj vsakokrat uspeli umakniti ranjence na varno in jih tako rešiti pred internacijo ali celo čim hujšim. Na poti proti Šentviški planoti sva z Jelkom prišla do kurirske karavle in izvedela, da bo te dni, morda že jutri po-noči priletel zavezniški avion in odvrgel na Šentviško planoto orožje, obleko in hrano za partizane. Nisem jim verjel. Vedel sem, da so kurirji tudi veliki šaljivci in da si radi koga sposodijo. Zato sem bil skoraj prepričan, da je to le šala. Toda kmalu sem po njihovem obnašanju uvidel, da gre to pot zares. V karavlo so prišli še drugi partizani in se medsebojno dogovarjali, kje bodo pripravili kresove za sprejem aviona. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 15. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst TRŽAŠKI DNEVNIK SKUPŠČINA KONZORCIJA STANOVANJSKIH ZADRUG Potrebno večje finansiranje za gradnjo ljudskih stanovanj Pomembna vloga stanovanjskih zadrug NA XI. FESTIVALU ZNANSTVENE FANTASTIKE V TRSTU Ameriški film «Schlock» osvojil zlati asteroid Zlati pečat mesta Trst je osvojil poljski kratkometražni film «Korytarz», Susan Hampshire in John Steiner pa sta bila nagrajena s srebrnim asteroidom kot najboljša igralca Včeraj popoldne je bila na sedežu krožka »Salvemini* prva skupščina deželnega konzorcija stanovanjskih zadrug in ločenih posesti «La comune*. Skupščine so se udeležili delegati zadrug, ki štejejo več tisoč članov. Predsednik Paolo Sturani je imel uvodno porbčilo, v katerem je na kratko orisal sedanji politični in gospodarski itoložaj ter poudaril vlogo zadružništva za zaščito delavskih prejemkov. Graditi je treba, je dejal Sturani, dostojne stanovanjske hiše in po nizki ceni, odpraviti stare vozle, ki abnormalno dvigajo stroške za gradnjo stanovanj, zaradi česar naj bi se za gradnjo stanovanj uporabilo raz-laščevanje s kmetijskimi cenami gradbenih zemljišč. Konzorcij bo v zvezi s tem posredoval na pristojnih mestih, da se odpravi, ali spremeni člen 2 deželnega zakona štev. 39 z dne 4.5.1973, ki oživlja znani neapeljski zakon. Prav tako se bo zavzel za dodeljevanje 35-Ietnih posojil brez obresti. Nato je predsednik konzorcija dejal, da se zadružniško gibanje zaveda nujnosti stalnega dialoga z demokratičnimi političnimi silami in sindikati, s katerimi naj bi se razvijal dialog o načinih nadaljnje skupne borbe. Ob začetku tretje zakonodajne dobe dežele pa je treba poudariti nujnost, da je treba od načelnih izjav preiti k stvarnosti. Ob odobritvi zakona štev. 18 z dne 6.3.1973 je pristojni deželni odbornik izjavil, da so zadruge pomožni inštrumenti dežele pri izvajanju programa za gradnjo ekonomičnih in ljudskih stanovanj. Sturani je zaključil svoje poročilo s poudarkom na nujnost deželnega finansiranja, saj so z raznimi deželnimi zakoni do sedaj zagotovili finansiranje samo za približno 10 odstotkov potreb po stanovanjih (od 40.000 do 50.000 stanovanj v dobi 1971-1975), kot navaja petletni gospodarski razvojni načrt. Sledila je diskusija, katere so se udeležili številni voditelji zadrug, ki so poudarili nujnost, da konzorcij v kratkem času pripravi točne programe, ki jih bodo predložili javnim ustanovam, da dosežejo potrebna finansiranja in začnejo z gradnjo prvih stanovanjskih hiš, (v Trstu na področju Ro-col - Melara). Deželni tajnik zveze zadrug Poletto je omenil predlog iz leta 1970 v deželni komisiji za zadružništvo, naj bi letno zgradili od 600 do 1000 zadružnih stanovanj z deželno podporo. Zadružništvo je ena izmed važnih gospodarsko - socialnih komponent, brez katere ni mogoče uresničiti načrtovanja. Ob zaključku skupščine je podpredsednik vsedržavnega združenja stanovanjskih zadrug arh. Fat-tinnanzi podčrtal važnost sedanjega političnega momenta za poživitev stanovanjske reforme, zlasti z močnim prilivom finansiranja za javne gradnje. Stanovanjsko zadružništvo mora odigrati važno vlogo, kot posrednik z deželnimi u-pravami da bo koristilo vedno bolj številnemu članstvu ter mu nu- Cesta Trst — Reka je zelo nevarna pozimi in poleti, zlasti na odseku od Obrova do Pasjaka. kjer se vrsti o-vinek za ovinkom, na eni in drugi strani, prav ob ovinkih, pa vrtača za vrtačo. V te vrtače je zletelo mnogo šoferjev in sopotnikov, marsikdo pa je tam zgubil življenje. Tako je včeraj okrog 18.20 zgubila svoje mlado življenje Nevenka Krzna-rič por. Maggiorani, rojena v Zagrebu 2. februarja 1946, s stalnim bivališčem v Castel S. Pietro (Toska- dilo nove inštrumente, tehnično e-konomske kapacitete, ki jih predstavljajo veliki deželni konzorcij ter vsedržavni konzorcij Habit-coop, ki zdaj združuje nad 150.000 družin. S. G. Prefektura odvzela vozniška dovoljenja Prefektura je prejšnjega junija odvzela vozniška dovoljenja naslednjim voznikom, ki so povzročili hude ali smrtne nesreče: Mirandi Bratasavec (12 mesecev), Salvatoreju La Greci (12 mesecev), Steliu Del Moro (9 mesecev), Albertu Legovichu (6 mesecev), Ser-giu Radovazu (6 mesecev), Francu Bologni (5 mesecev) in Giuseppeju Farri (3 mesece). Poleg tega so odvzeli 4 dovoljenja, ker vozniki niso več sposobni za vožnjo, nadaljnih 6 pa so začasno odvzeli, ker vozniki niso prišli na občasni izpit o sposobnosti za vožnjo. Ob navzočnosti številnih predstavnikov družbeno - političnih skupnosti z obale in z republike so včeraj odprli v Kopru peti mednarodni sejem in salon navtike »PRIMORSKA RAZSTAVLJA*. Po uvodnem govoru, ki ga je imel predsednik sejemskega odbora Dominik Dobič, v katerem je pozdravil vse navzoče, je besedo prevzel pokrovitelj sejma, predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. V svojem govoru je podčrtal pomen, ki ga ima sejem za ta del Slovenije. Na 5800 kvadratnih metrih sejemske površine razstavlja okoli 18.000 eksponatov preko sto razstavljavcev, od katerih je 70 odstotkov jugoslovanskih. Letos sodeluje na sejmu pet držav: Jugoslavija, Italija, Avstrija, ZRN in NDR. Sejem ima poseben pomen v okviru razvijanja maloobmejnega prometa s sosedno Italijo, pri čemer se krepijo vezi med prebivalci na obeh straneh meje. Na sejmu je med drugim razstavljena industrijska oprema, prisotna je kovinska in pohištvena industrija, razstavljenih pa je še veliko drugih predmetov za široko potrošnjo. Posebno mesto ima na sejmu turizem kot pomembna sestavina gospodarstva slovenske obale v celoti. Svoje izdelke razstavljajo vse najpomembnejše delovne organizacije z obale, vendar pa sejem še ne more posredovati celovite podobe na). S volkswagnom rumene barve z evidenčno tablico AR 123959 se je peljala v smeri proti Reki. pod Hrušico. med Obrovom in Podgradom, pa je na širokem ovinku dobesedno zletela s ceste v vrtačo. Vozila je verjetno z veliko brzino, saj je podrla kar dva dokaj debela obcestna kamna, ki ju je odsekalo in vrglo precej metrov v stran. Zaradi silovitih udarcev je sprednji del avta zverižen, vetrobran je zdrobilo, prav tako šipo levih vrat, sprednji del stre- Snoči so na gradu Sv. Justa predvajali zadnje filme XI. festivala znanstvene fantastike, ob 19. uri pa so v dvorani občinskega sveta podelili nagrade. Žiriji je predsedovala francoska režiserka Nelly Kaplan, člani pa so bili še Italijan Luciane Budigna, Madžar obalnega gospodarstva. Posebnost sejma je salon navtike. Na koncu svojega govora se je Miro Kocjan v imenu koprske občinske skupščine zahvalil organizatorjem sejma ih zaželel tkerh razstavljavcem uspešne poslovne uspehe. Sejem je odprl predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Nato je sledil ogled razstavljenih predmetov. Prireditelji upajo, da bo v času sejma, ki bo odprt do 22. julija, prišlo do intenzivnih poslovnih stikov, za ostale obiskovalce pa naj bi sejem predstavljal prijetno osebno doživetje. Egon Tomažič Adrijana Lakoš iz Ljubljane miss Slovenije Predsinočnjim so v portoroškem avditoriju izvolili najlepšo Slovenko za leto 1973. Prireditev je privabila nad tri tisoč gledalcev, med katerimi so bili seveda številni domači in tuji turisti. Organizatorja, »Politika Bazar* iz Beograda in Zavod za pospeševanje turizma Piran, sta se tokrat res potrudila in jima gre vse priznanje ne samo za organizacijo, am- he pa se je tako upognil, da je glavo nesrečne šoferke potisnil ob naslonjač. Verjetno je avto z desnim bokom močno udaril ob kamnita tla, preden je obtičal na nasprotni strani vrtače 30 — 40 m od roba ceste. Vse naokrog so bili razmetani deli prtljage in osebni dokumenti. Kranjčana zmagala na filmskem natečaju Sinoči je bila v veliki dvorani Kulturnega in umetnostnega krožka slovesnost, med katero so podelili nagrade najboljšim filmskim amaterjem, ki so se udeležili 5. mednarodnega natečaja. Natečaj je priredil Tržaški filmski krožek in se ga je letos udeležilo precejšnje število domačih in tujih amaterjev s 40 filmi. Od teh je 25 italijanskih, kar 15 pa iz drugih držav. Posebna komisija je med temi izbrala 17 najboljših, ki so tako prejeli včeraj razne nagrade. Glavno nagrado za najboljši prikazani film sta prejela dva slovenska filmska amaterja iz Kranja, Nejč Slapar in Janez Horvat, ki pa se včerajšnje slovesnosti nista mogla udeležiti. Njun film «Do spoznanja*, ki se poglablja v človekovo duševnost, dosega precejšnjo umetniško višino. Ta film, kakor tudi nekatere druge najboljše filme, med katerimi velja omeniti Righinijev dokumentarec »Korčula*, Padovanov alegorični film »Cirkus smo mi», ki je prejel drugo nagrado, ter Paschijev dokumentarec o Trstu »Mesto s starodavnim srcem*, ter nekatere druge, so po podelitvi nagrad tudi predvajali občinstvu. Lajos Matos (avtor kratkega filma »Szep uj vilag*, ki je bil prikazan izven tekmovanja), Američan David Overbey in Španec Ri-cardo Salvat. Glavno nagrado, zlati asteroid za najboljši celovečerni film je žirija podelila ameriškemu filmu pak tudi za vseskozi domiselni potek prireditve. Za miss Slovenije je konkuriralo 16 mladih deklet iz raznih krajev Slovenije. prevladovale pa so študentke iz Ljubljane in Celja. Žirija v kateri so bili med drugim tudi znani ljubljanski dramaturg Žarko Petan, kipar Janez Lenassi in televizijska napovedovalka Nataša Dolenc, je delala po tako imenovanem londonskem sistemu. Najprej je izločila štiri tekmovalke, potem šest in med zadnjimi šestimi je izbrala zmagovalko in dve spremljevalki. Naslov miss Slovenije je o-svojila študentka Adrijana Lakoš iz Ljubljane, njena prva spremljevalka je prav tako študentka iz Ljubljane Majda Cestnik, medtem ko so za drugo spremljevalko izbrali domačinko iz Pirana Alenko Dešar. Vse tri lepotice bodo zastopale Slovenijo jeseni v Beogradu, ko bodo izvolili miss Jugoslavije. V vmesnih točkah je nastopil kvartet «One in oni* z orkestrom Saše Subote ter pevki Ljubka Dimitrovska in Nada Kneževič. Atrakcija večera je bila pravzaprav pevka Naka Kneževič, ki je s svojimi interpretacijami jazza navdušila občinstvo in potrdila svoj sloves najboljše jugoslovanske pevke tovrstne glasbe. S simpatičnimi povezovalnimi teksti sta pripomogla k uspehu prireditve tudi napovedovalca Sandi Čolnik in Minja Subota. L. O. • Ministrstvo za turizem in prireditve je sporočilo, da bo dodelilo prispevke za gledališke dejavnosti za sezono 1973/74. Podrobnejše informacije daje tiskovni urad za prireditve v Jeričljevi ulici 22 - tel. 81-73-10. Spoštujte naravo! Pokrajinska uprava skupno z vsemi občinskimi upravami, z avtonomnimi leloviščarskimi ustanovami iz Trsta, Milj in Devina - Nabrežine ter s pokrajinsko turistično u-stanovo, podobno kot pred tedni, spet poziva k varstvu narave vse, ki se ob lepem vremenu podajajo na izlete po travnikih in gozdovih, ki obdajajo naše mesto od Milj do Devina. Vsem turistom in izletnikom, ki se hočejo odpočiti v naravi po delovnem tednu, pokrajinska uprava priporoča, naj spoštujejo naravno okolje, naj se spomnijo, da je to edinstveno naravno bogastvo, ki ga je treba izročiti nepokvarjenega našim potomcem, da ga bodo lahko tudi oni uživali. Zato pokrajinska uprava priporoča, da se izognemo dejanjem, ki so pravi atentati na naravo: prižiganje ognjev, odmetavanje smeti in neuporabnih predmetov, trganje popkov, parkiranje avtov na travnikih in predvsem vdiranje na zasebna polja in teptanje njiv. Turistom, ki so namenjeni onstran meje, pa priporoča, naj ne odmetavajo smeti ob robove cest, ki se na tak način spreminjajo v prava smetišča. V ta namen bo tržaška pokrajinska uprava izvedla propagandno kampanjo in bo postavila napise v več jezikih, s katerimi bo vabila vse, ki potujejo skozi našo pokrajino, k varstvu in spoštovanju naravnega okolja. Johna Landisa «Schlock», zabavni parodiji, ki pa se nikomur ni zdela vredna prve nagrade. Vse utemeljitve so, kot se večkrat dogaja, polne praznih fraz: motivacija za glavno nagrado pa je še posebno smešna in razvlečena: «Za ostro satiro, ki jo v znanstvenofantastični obliki in z vidika najmlajših kulturnih generacij izraža v družbi potrošništva in udobja. Lamdisov film ima značilnost znanstvenofantastičnega filma, grozljivke in celo (sic!) običajnega komičnega filma: lahko ga torej vidimo kot primer filma, ki se razvije in je izrazito pogojen, če ne izključno, filmske izkušnje*. Po mnenju velike večine kritikov je bil vreden zlatega asteroi- da le francoski film Lalouxa in Topora »La plančte sauvage*, kar teremu je žirija podelila posebno nagrado. Zakaj ta film ni zmagal? Ker je slikanica? Nesmiselno. Ker se je že uveljavil v Cannesu? Potem pa je bilo nesmiselno predvajati ga v tekmovanju. Oglejmo si še ostalo nagrade. Zlati pečat tržaškega mesta za najboljši kratkometražni film je zmagalo delo Poljaka Jerzyja Kop-czynskega «Korytarz*. Posebno nagrado so podelili jugoslovansko -italijanski slikanici «Tup tup*. 0-menili so tudi belgijski film »Isa-bell und die Lokomotive*. V uvodu zapisnika je žirija opozorila, da je med vsemi kratkometražnimi filmi vzela v poštev «Rads 1001», «Isabell und die Lokomotive*, «Ko-rytarz» in «Tup tup», med dolgo-metražnimi pa «La plančte sauvage*, »Malpertuis* in «Schlock». Čudno je, da niso med kratkimi deli navedli češkoslovaškega «Leo-narduv denik* in sploh vse proizvodnje Zagreb-filma. Srebrni asteroid za najboljšo igralko je zmagala Susan Hampshire za vlogo v belgijskem filmu «Malpertuis». Srebrni asteroid za najboljšega igralca pa John Steiner za vlogo v italijanskem kratkometražnem filmu Gior-gia Trevesa »Rads 1001». Končno je žirija predlagala organizatorjem, naj ob predstavitvi v retrospektivi filma »Metropolis* podelijo zlato kolajno režiserju Fritzu Langu, predhodniku znanstvene fantastike. Zvečer so bili na sporedu zadnji filmi. Sovjetsko delo Mkrtičjana in Popova »Zemlja Sannikov* je pustolovski film, primeren mladini in poln vsakovrstnih naivnosti. Poleg ameriškega znanstvenega dokumentarca v proizvodnji NASA »Apollo 17: on the Shoulders of Giants* so predvajali še tri kratke filme. Jugoslovansko delo I. L. Galeta »C—10—3 spomin — 2001: odiseja v vsemirju* je eksperimentalni dokumentarec z glasbo Pendereckega. Kot italijansko - jugoslovanski proizvod so predstavili slikanico »La gatta — Maček* po Ezopovi pravljici: videli smo že njeno jugoslovansko verzijo, ki je imela paradoksalno komentar v italijanščini, medtem ko ima ta italijanska verzija le zvočno opremo: v tem filmu pa je pri režiji verjetno res sodeloval z Zlatkom Bourekom Manfredo Manfredi, medtem ko je bil pri »Tup tup* pravi avtor Nedeljko Dragič, ime Re-ginalda Raparellija so pa dodali le zaradi koprodukcije. Predvajali so še komaj minuto in pol dolgo zahodno-nemško slikanico Rudolfa J. Schum-merja «13 Schritte* (13 korakov), zabavno sliko obsojenca na giljotino, čigar glava pade v koš in se grozno nasmeje. Zadnja popoldanska predvajanja so vsebovala, poleg raznih znanstvenih filmov, ameriški kratki fantastični film Richarda Harknessa »The Visi-tor* ter izven tekmovanja brazilsko celovečerno delo Walterja Lime »Bra-zil ano 2000», ki je zmedena, a včasih zadeta zmes znanstvene fantastike, »musicala* in politične satire. Tako se je zaključil letošnji tržaški festival. Organizatorji že optimistično govorijo o XII. letniku, ko se bo zopet vršil v Trstu tudi kongres znanstvene fantastike. V zaključnem govoru je predsednik, prof. Cumbat izrazil željo, da bi festival tudi v svojem drugem desetletju našel naklonjenost svetovne filmske proizvod- Na Opčinah zaključek mladinskega festivala Prvi festival slovenske in italijanske intemacionalistične mladine v Prosvetnem domu na Opčinah je vzbudil veliko zanimanje med naprednimi mladinci. Že prva 2 dni festivala, katerih program in delo sta izražala solidarnost z vietnamskim ljudstvom ter narodi v Evropi in drugod po svetu, ki se borijo proti fašizmu, je bil obisk mladih številen. Današnji festivalski dan. ki je tudi zadnji, bo potekal v duhu bratstva in prijateljstva med slovenskimi in italijanskimi mladinci. Program se bo pričel ob 17. uri. Ob 19. uri bodo predvajali film Aljoše Žerjala »Rižarna*, sledil bo nastop folklorne skupine iz Portoroža, nato pa bodo govorili Vladimir Marchesan, predsednik obalne konference ZMS, Andrej šume-njak, član predsedstva; Ugo Poli, pokrajinski tajnik ZKMI in Ravel Kodrič. član pokrajinskega vodstva. Zvečer bo ples. Igral bo ansambel »The Robles*. •iiiiiiiiifiiiiiiiniiiuimuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniiinumiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiniiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiift TRAGIČNI KONEC MLADE ŽENSKE V VRTAČI OB CESTI TRST-REKA Avto s nesrečno šoferko kmalu po nesreči ■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii VČERAJ V KOPRU SLOVESNO ODPRTJE OB PRISOTNOSTI MITJE RIBIČIČA Sto razstavljavcev iz 5 držav na sejmu «Primorska razstavlja» Pomen sejma za razvoj maloobmejnega prometa - Poseben poudarek turizmu ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE NA «KL» V CERVINII Cassejev rekord obveljal za letos Zaradi slabega vremena so morali tekmovanje zaključiti BREUIL (Cervinia), 14. — «KL» se je zaključil že včeraj in zato ostaja Italijan Alessandro Casse najhitrejši mož na smučeh. Slabo vreme je namreč danes prekrižalo organizatorjem današnje načrte. V Cervinii je bilo danes vetrovno, pogosto je tudi snežilo in to bi bilo lahko usodno za smučarje, ki dosegajo hitrosti okoli 180 km na uro. Zato je posebna komisija proglasila, da je tekmovanje v hitrostnem smučanju na kilometrski progi za letos zaključeno. Tako ostaja Alessandro Casse svetovni rekorder še za eno leto in obenem je letošnji zmagovalec na «KL». ODBOJKA NA MLADINSKEM PRVENSTVU Tudi Jugoslovanke na EP v Atenah svoj lastni tri mesece star svetovni rekord za 1”3. KOLESARSTVO AIX LES THERMERS, 14. — I-talijan Baronchelli je zmagal v 4. etapi »Toura* bodočnosti in je o-hranil prvo mesto na skupni lestvici. 29,150 km dolgo progo na kronometer za posameznike je prevozil v 49’39”. Na skupni lestvici mu sledi Avstrijec Steinmeyr z zaostankom 47”. Enderjeva je včeraj postavila tudi SR na 100 m prosto z 58”25. LJUBLJANA, 14. — Tomislav Ivič je novi trener ljubljanske O-limpije. Ivič, ki je bil že trener Hajduka iz Šibenika, je prispel v Ljubljano, kjer se bo pogovarjal z dosedanjim trenerjem Obradovičem. SOŽALJE IZ TREH SOSEDNJIH DEŽEL Septembra v Bovcu 24 šahovskih ekip na brzotumirju Primorska šahovska podzveza prireja vsako leto v septembru mednarodni šahovski brzoturnir obmejnih mest sosednih dežel. Vsako leto je ta turnir v drugem mestu. Prvič je bil pred desetimi leti v Bovcu, letos pa bo prav tako v tem tolminskem kraju, da bi proslavili jubilej. Bovec bo tako zopet gostitelj šahistov iz vse Primorske, Furlanije - Julijske krajine in Koroške, katero bo zastopalo le šahovsko društvo Finken-stein (Malošče). Da bi ta lepi jubilej čimbolj pripravili, so se sestali v Tolminu člani primorske šahovske podzveze s predstavniki občinskih športnih forumov Tolmin. Dogovorili so se, da bo letošnji deseti jubilejni šahovski brzoturnir 16. septembra v dvorani «Alp hotela* v Bovcu. Povabili pa bodo šahovska društva iz Trsta, Tržiča, Čedada, Vidma, Gorice, športno združenje Bor iz Trsta, Fogliano, Finkenstein. Jesenice, Postojno, Koper, Piran, Izolo, Sežano, Šempeter pri Gorici, Novo Gorico, Anhovo, Ajdovščino, Idrijo, Tolmin, Most na Soči, Bovec, Pivko, in mladinsko ekipo iz Trsta. Število povabljenih društev je omejeno na 24, kar je za izvedbo enodnevnega brzopoteznega turnirja tudi potrebno. Kot smo že poročali, bodo od 17. do 22. t.m. v Atenah mladinske balkanske odbojkarske igre. Mlade Jugoslovanke bodo odpotovale na letošnje igre izredno optimistično razpoložene. Ta optimizem je tudi upravičen, ker ni bile še nikoli doslej mlada izbrana vrsta Jugoslavije tako močna in dobro uigrana. Vsaj tako zagotavljata trenerja Ilič in Markovič. Poleg tega brani nič manj kot deset mladih odbojkaric tudi barve članske reprezentance. Na pripravah v Beogradu je štirinajst igralk. Odsotni sta Pučko va iz Novega mesta, ki je žal poškodovana in čengičeva, ki je odpovedala svojo udeležbo. Najhujša tekmeca in velika favorita za prvo mesto na Balkanu sta Romunija in seveda Bolgarija. Ti dve državi pa sta letos izdatno pomladili člansko vrsto in so s tem možnosti Jugoslovank, da se le povzpnejo višje od tretjega mesta, katero jim je bilo v preteklosti že vnaprej zagotovljeno, precej večje. VESLANJE TRST, 14. —■ V Trst je dospel predsednik italijanske veslaške zveze Paolo D’Aloja, ki je prevzel mesto Diodata Lannija. D’Aloja namreč osebno pregleduje stanje vseh veslaških klubov. V nedeljo bo odpotoval na Bled, kjer bodo mladinske regate, na katerih bodo prisotni tudi veslači iz naše dežele. Obenem bo izrabil priložnost, da se bo pogovoril s predstavniki jugoslovanske veslaške zveze. PLAVANJE V VZHODNEM BERLINU Še en svetovni rekord Kornelie Enderjeve VZH. BERLIN, 14. - Vzhodna Nemka Komelia Ender je v okviru vzhodnonemškega plavalnega prvenstva postavila še en svetovni rekord: 100 m metuljček je preplavala v 1’02”21 in je tako popravila športno društvo Primorje izreka prizadeti družini in drugemu sorodstvu globoko sožalje ob tragični izgubi Zdravka Verše, bivšega podpredsednika in člana društva. Dirko so zaradi trčenja SILVERSTONE, 14. — Kmalu po startu mednarodne avtomobilske dirke za VN Anglije v Silverstonu je prišlo do nesreče, v katero je bilo zapletenih osem vozil. Tekmovanje so seveda takoj prekinili. Do nesreče je prišlo, ker se je Južnoafričanu Scheckterju ustavilo vozilo, avtomobili, ki so vozili za njim pa se mu niso utegnili izogniti. Prišlo je do skupinskega trčenja, v katerega so se zapletli s svojimi avti tudi Italijan De Ada-mich, Francoz Beltoise, Anglež Hailwood, Brazilec Pace in drugi. Čeprav je prišlo do nezgode v trenutku, ko so tekmovalci drveli že s hitrostjo nad 160 km na uro, pa k sreči ni bil nihče huje poškodovan. 'De Adamicha je vkleščila zvita pločevina njegovega avtomobila, vendar so mu kasneje v bolnišnici ugotovili le zlom desnega gležnja. Slabše so se odrezala vozila in vsaj osem je tak;h, da trenutno niso več sposobna za vožnjo. Kasneje so s tekmovanjem nadaljevali in je osvojil prvo mesto Britanec Revson na avtu yardley mc laren. Na tem dirkališču je prišlo do nesreče tudi včeraj, ko so se vnela tri vozila. K sreči so tudi v tem Na posvetu je bilo sklenjeno, da bo prireditelj, šahovsko društvo Tolmin, poskrbel tudi za najmanj šest pokalov in za priznanja udeležencem. B. F. osmih avtomobilov prekinili primeru reševalci takoj posegli, pogasili plamene in izvlekli iz vozil pilote, ki so zadobili le nekaj lažjih opeklin. ODBOJKA GjjJNOVA, 14. — V mednarodnem ženskem odbojkarskem srečanju je Italija premagala Bolgarijo s 3:1. T^idfna ubccUUštiiU Prejeli smo s prošnjo za objavo: Smučanje na travi - ne! V nedeljski številki z dne 8. t.m. ste objavili prispevek navdušenega smučarja, ki se ves zavzet ogreva za novi poletni šport, za smučanje na travi. V omenjenem prispevku je tudi zapisano, da smučar pri tem športu rabi neko tekočino, s katero moči travo, da po njej smuči laže teko. Prav to močenje trave pa je tisto glavno, kar mora zbuditi odpor proti temu športu. Zakaj gre? Za približno eno uro smučania tak smučar polije po travi 10 litrov BIS. Ta strup mora biti le toliko razredčen, da se ne veni, sicer učinek močenja trave ni zadosten in . se smučanje «zat.ikai>. Kaj praktično pomeni tako polivanje strupa po travi? Kmet, na čigar travniku se izvaja smučanje po travi, s tisto travo v istem letu ne bo več krmil živine, če ne želi, da mu resno oboli ali celo pogine. Dež bo ta strup, ki se ne razkraja, spral v talne vode in potem bo BIS opravil svoje še drugje zastrupitev vode, življenja v njej in človeka, če bo tako vodo slučajno popil. Čeprav so sedaj poletne počitnice, pa vendar menim, da je sanitarna inšpekcija novogoriške občine le toliko budna, da bo tako zastrupljanje na območju te občine preprečila. Tudi menim, da so pri Avtoprometu razsodni ljudje, ki znajo preceniti škodo takega zastrupljanja. Končno so na Lokvah kmet >e. ki bodo gotovo znali braniti svojo posest. Lokvam, prelepi vasici sredi Trnovskega gozda, ni potrebno smučanje na travi in zastrupljanje zelenih površin. Ta vas je v poletnem času vabljiva prav zato, ker je v zdravem naravnem okolju. S polivanjem BIS po travnikih na Lokvah se poletni turizem tu ne bo razživel, nasprotno, zastrupitev travnikov ga bo bistveiv težko prizadela. Mar nimamo v poletnem času toliko športnih dejavnosti in toliko zdravih načinov telesne rekreacije, da nam resnično ni treba iskati še tega novega «razgibavanja» in to še za ceno zastrupitve zdravega naravnega okolja! Prosim, seznanite s tem svoje bralce. C. ZUPANC • • • Pripomba uredništva: z mnenjem tov. Cirila Zupanca se povsem strinjamo. To pa tem bolj, ker je mogoče danes kjerkoli postaviti tudi umetna smučišča iz plastične mase, ki nimajo prav nobene od hudih pomanjkljivosti, katere omenja tov. Zupanc, so prav gotovo prav tako uporabna, če ne celo precej bolj, kot travnata »smučišča*. V (Jei vimi, 3500 m visoko, so se poleg pogumnih smučarjev, ki so skušali zrušili svetovni rekord na «KL», zbrale tudi mnoge predstavnice nežnega spula, kiderlh »smučarska* oprema se je dokaj razlikovala od one, ki so jo uporabljali tekmovalci „„„..........mi......mil... AVTOMOBILIZEM NA DIRKI ZA VN ANGLIJE De Adamich si zlomil gleženj v Silverstonu