Štev. 87.
V Ljubljani, sreda dne 27. marca 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na tlom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Zp inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
!:•	Telefon	številka 118.
m
•••
•e*
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	s:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:u pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :u
:::	Telef-m številka 118.	s:
0 razmerah v avstr, armadi.
Graški »Čas« prinaša nekaj temeljitih misli o brambnireformi, iz katerih povzemamo sledeče:
Dvoletna vojaška služba, to je v resnici napredek, toda ta napredek ni popoln, ker je omejen le na nekatere kategorije vojaštva in ker oni. ki bodo potrjeni, po večini ne bodo vedeli, ali bodo služili dve leti. ali več. In tudi č smatramo to službo za napredek ne moremo prezreti tega, da 21etna služba ni bila uvedena z ozirom na prebivalstvo in iz ozirov na slabe socialne in gospodarske posledice, ki so v zvezi s triletno službo, ampak da je to le sredstvo, s katerim naj se doseže večji kontingent brambovcev, da bi imela armada v mirnem in v vojnem času večje število vojaštva. Na raznih mestih poročil se čita o tem, kako žalostno ie stanje naših stotnij, baterij itd. v primeri z drugimi državami in kako potrebna je sanacija posameznih oddelkov. Nikjer na ni pojasnjen vzrok zakaj je temu tako. Poglejmo nekatere številke. Avstro-Ogrska ima
386.000 moštva in 28.570 častnikov (poleg tega še 3000 častniških aspirantov). Nemčija, ki ima skoraj še enkrat toliko prebivalstva in je najbolj vojaška država, pa ima (po I. 1911.)
596.000 vojakov pri tem pa le 30.000 častnikov. Francija, ki tekmuje z Nemčijo in jo skuša v vsem dohajati, da bi ne zaostala za njo ima
581.000 moštva in le 29.000 častnikov. Italija ima 276.000 vojakov in samo 14.000 častnikov. Rusija ima 1,350.000 vojakov pri tem pa le
62.000 častnikov. Iz tega se na prvi pogled vidi. da ima naša armada največ častnikov, oziroma da pride pri nas na enako število moštva mnogo več častnikov, kakor pa drugod Ako se vojaška uprava pritožuje, da stoje nekateri naši oddelki nižje, nego v drugih armadah. bi se dalo temu odpomoči s tem, da se zmanja število častnikov. Ako bo imel polk tri oddelke namesto štiri, pride na odddelke več moštva, sanacija se bo lahko izvršila, kontingenta ne bo treba zviševati in ne bo treba zahtevati novih milijonov od davkoplačevalcev, ki so že zdaj z davki preobloženi. V Nemčiji in Franciji, ki ima mnogo večje vojaštvo, je manj oddelkov, nego pri nas. Nemčija ima n. pr. 200.000 vojakov več, pa ima le 633 praporov, dočim jih je pri nas 680. Ako bi se pri brambni reformi oziralo na položaj države in prebivalstva, bi bilo vse vprašanje rešeno v tem, da se armada drugače razdeli. Ker pa se vidi v armadi neko stvar, ki je sama sebi namen, se misli, da mora dosedanje število oddelkov ostati, oziroma se še pomnožiti, enako mora ostati število častnikov, plače se jim morajo povečati in tako se sanacija vrši na stro-Ške prebivalstva.	,
Branibor.
Maribor, 25. sušca.
V	zadnjem času Maribor, kolikor se tiče , Slovencev, nima več kot najskrajnejša naša narodna meja, zaznamovati onega zanimanja v povzdigo narodne zavesti slovenskega življa, kot je bilo pričakovati po prvih časih izza se-ptemberskih dogodkov leta 1908.
Takrat, po onih dogodkih, se je dvignil ves naš že toliko časa dremajoči narodni ponos in, začelo se je obrambno delo. V zelo kratkem času smo ustanovili nanovo par društev, v vzgojevalnem narodnem pomenu do
takrat še malone nepoznana. A tudi ostala društva so se poprijela dela z podvojeno energijo in pričakovati je bilo velikih uspehov. Pravimo — pričakovati je bilo, kajti v resnici se — v lastno nam sramoto — to ni zgodilo.
Dokaz; zadnje ljudsko štetje, ki je pokazalo mesto prirastka, odpadek. Priznavamo, da je bil v tem slučaju ves aparat nemškona-cionalnega našega mestnega sveta na nogah in pritiskal z vso vehemenco lastne mu brezobzirnosti na hišne posetnike. ti na stranke itd. A vse jedno, nazadovali smo nekaj za sto glasov, niti približnjega prejšnjega števila si nismo vedeli ohraniti. Pa pustimo ljudsko štetje. Drug dokaz, in to vsakomur očividen. je slovensko »Dramatično društvo v Mariboru«. Po prvi dobro vspeli sezoni smo upali, da bode postalo glavni steber, glavni širitelj narodne samozavesti. Pa prišla je druga sezona in z njo
— razočaranje! Predstava za predstavo je bila slabše obiskana. In kaj nebi! Saj se je prva odtegnila obisku kakor tudi sodelovanju — inteligenca. Zgodilo se je, da smo videli v dvorani navadnega delavca in kuharico, a ne naše
— naobraženstvo.
In s tretjo sezono ni mnogo bolje. Pa tudi naziranja so postala drugačna. Danes imamo že tudi hvala Bogu — socialni separatizem. Ta poslednji je dozorel že tako daleč, da človek brez gimnazijske mature ne šteje v krog inteligence. Pa. kaj ne da? tako mora biti! Imamo tudi ljudi, ki se čutijo tako vzvišene, da bi se jim zdel najbrže greh. priprostemu človeku odzdraviti, kaj še, spustiti se ž njim morda v pomenek. Za vse to so dokazi v rokah in vsak čas radevolje na razpolago.
Še slabše je znašim trgovstvom in obrtništvom v splošno. »Svoji k svojim« je najlepša naša narodna deviza, ki bi se pa morala v prvi vrsti do pičice izvajati od strani dajalcev in ne le odjemalstva. Godi se pa pri nas. da je baš naš trgovec še dražji od druzega. Ne zahtevamo. da bi bil cenejši ampak, dražji naj ne bo.
Pa tudi naša politična akcija je izgubila na agilnosti in se udala neki letargiji, ki bi konečno morala za nas postati naravnost uničujoča, če bi ji bila namenjena še vnadalje brez ali malodelnost. Lepo sicer — to radi priznavamo, — če se jih nekaj bavi z manjšinskimi in podrobnimi deli, a na vsak način treba tudi dela v velikem. Za Maribor tiho miniranje — ki pa nima dosti delavcev — ne zadostuje. Če hočemo da se nas bode uvaževalo, treba tudi, da se poprimemo z vso silo neustrašeno narodnega dela v javnosti.
Tak je položaj danes. Po prvem izbruhu
— stagnacija, otrpljenje. Upamo, da Maribor z ustanovitvijo podružnice »Branibora« dobi svojemu slovenskemu življu novo življensko silo. ki si bode na teh toli ogroženih narodnih tleli ohranila jakost še tudi poznim rodovom. Hkratu pa tudi želimo, da bi bila ta podružnica ne le Mariboru, temveč vsej Sloveniji — »Branibor«.
Ogrska.
Cesar je poveril grofu Khuenu-Hedervaryju zopetno sestavo kabineta. Z ozirom na politično situacijo na Ogrskem ni bilo tudi drugega pričakovati, posebno ko se je enotna parlamentarna stranka dela, ki jo je ustvaril Khuen in jo tudi dovedel do večine izjavila solidarno s svojim voditeljem Khuenom. Stranka dela se je izjavila tudi identično z ogrsko resolucijo glede rezerve, ki je v bistvu provzročila sedanjo krizo. Konference grofa Khu-ena z avstrijsko vlado in krono pa so končale v ti smeri, da se je našla pot in način, da se ublaži tekst te resolucije v smislu ogrske in avstrijske vlade, a obenem
POLA
gorica
I < i trst
t ! » t «1
»»» pum * * *
H,,..!umili   .....................................................................  tnriTninTri	m	Ml	iiiiiiiim.,,-ni lil .........
'REG-NICOLO
V/.
C
lOOOO
Glosa.
Tako podpiral je komore regnicolo kakor je želel „Piccoloa — zato jih je — podiral.
bo, kakor se zatrjuje spremenjena resolucija tudi morala zadovoljiti Košutovce, ki so bili pripravljeni na temelju resolucije paktirati z vlado in večino. Kaka je sedaj ta izpremenjena resolucija se še ne ve, vendar je avstrijsko vlado zadovoljila v toliko, da je mogla pristati na ponovno designacijo grofa Khuena ogrskim ministrskim predsednikom. Khuen je misijo sprejel ter se odpeljal takoj v Budimpešto, da začne s pogajanji. Seveda so ta pogajanja le formalna, ker ogrska večina stoji s Khuenom, a vprašanje je le, ako se Košutovci zadovolje z izpremenjeno resolucijo. Glede Justhove skupine se pa trdi že lahko danes, da ne bo odnehala raz svoje stališče, ki je izraženo v zahtevi, da brez splošne enake in tajne volilne reforme ne more biti govora o brambni reformi. Včerajšnji krvavi dogodki po Budimpeštan-skih ulicah dokazujejo, da je zahteva po volilni reformi postala tako pereča, da nobena vada ne bo mogla preko nje na dnevni red. Kaka bo nova politična konstelacija na Ogrskem sedaj, ni težko sklepati, skoro gotovo je da se ne spremeni prav nič. Edino kar se tiče Košutovcev je še odprto vprašanje, ali se pridružijo večini, ali pa zopet stopijo v opozicijo, njih stališče je popolnoma odvisno od izpremenjene resolucije. Khuen bo skušal sestaviti svoj kabinet seveda samo iz nagodbenjaških strank, tako, da se ne zgodi nobena načelna, pač pale malenkostne osebne izpremembe! Koliko časa pa bo šlo to naprej, ali se bo novemu kabinetu posrečilo streti odpor opozicije in rešiti brambno predlogo v doglednem času, t je pa seveda drugo vprašanje, kateremu pa gotovo še sam Khuen ne ve in ne zna odgovora.
Francija in Nemčija.
Vojaške predloge, ki bo o njih razpravljal nemški državni zbor, ki zahtevajo izvanredno velikih kreditov za armado in mornarico, so razburile francosko javnost. Vse časopisje se peča s temi predlogami in zahteva soglasno največje pazljivosti francoske vlade. »Figaro« pravi, da je najboljši porok miru v sedanjih razmerah strah pred vojno, ki bi bila katastrofalnega pomena za Evropo. A to jamstvo obstoji v sedanjih kritičnih časih le tako dolgo, dokler se ena država ne čuti premočna nad drugo. Zato je treba računati z najbližjo bodočnostjo, vojni material ki ga ima danes Francija v Maroku, Alžiru in Senegambiji mora biti pripravljen, da je v trenotku prvega konflikta že na francoskih tleh, zato pa je treba, da je francosko vojno brodovje absolutni oo-spodar v sredozemskem morju. Poslanec Painleves, član vojnega odseka povdarja, da je treba že zdaj priprav, da se francoske kolonialne čete pripravijo na bodočnost, ker bodo ravno te paralizirale številno premoč nemške armade. Poročevalec vojnega odseka Benazet se je izjavil v istem smislu in povdaril: Vojni odsek francoske vlade mora računati in to popolnoma resno z brutalnim
oloroževanjem, ki ga uganja Nemčija. Iz armade črncev moramo usvariti redno armado, in jo izrabiti v svojo obrambo! Te besede dokazujejo kritičnost današnjega mednarodnega položaja, treba le male iskre, najneznat-nejšega povoda, da izbruhne najgrozovitejši požar!
DNEVNI PREGLED.
Tako ne pojde dalje gospodje klerikalci,
z lažmi ne pojde dalje. Ako nimate drugega dela ne lažite. Mi nismo pisali o nobenih »pasjih razmerah« o Rusiji, ampak smo poročali
o	protislovanski višji politiki, ki je vladna in z nima z narodom nič opraviti. Ne vemo. čemu lažete.
Posledice političnega bojkota. Klerikalci so kakor znano po ljubljanskih občinskih volitvah v svojem neizmernem sovraštvu do naprednjakov proklamirali političen bojkot vseh neklerikalcev in ga tudi že sedaj dosledno izvajajo. Vsak, kdor brezpogojno ne klone tilnika pred njimi, nima. če ima tudi pravno od njih kaj zahtevati, ničesar pričakovat. Naprednjaku se ne sme pomagati, pa če tudi potem pogine od lakote. Kdor ni z nami, je proti nam in zato naj pogine, to je danes klerikalno geslo. Seveda klerikalci pri tem niso računali, da tudi naprednjaki lahko vračajo, zlo za zlo in to po vsej pravici. In če se to v resnici kje zgodi, potem vzdigujejo klerikalci po časopisih silen vik in krik in vpijejo, glejte taki so liberalci. Klerikalci naj raje pogledajo malo v svoje vrste in videli bodo cele trume nesrečnežev. ki so postali žrtev njih nasilstva. Poboljšajte se torej najprej vi.
Boj za Riesejev mandat. Kakor znano, je pretečeno leto nenadoma umrl za operacijo koroški državnozborski socialistični poslanec Riese. ki je zastopal beljaški volilni okraj. Riesejev mandat bi sedaj na vsak način radi dobili v roke nemški nacionalci, ki so pozabili na vse medsebojne spore in bodo šli skupno v boj proti socialističnemu kandidatu. Nemški
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Kaj imate tu novega?«
»Samo groza, poboji in ropi vsaki dan. Popotnikov ni. Balkan je zaprt, imam veliko škodo... Zlasti od časa, kar so izkopali Ome-ksiz-Pehlivana, tebi je to znano — so postali osmanlije kar besni. — Iščejo baje »komite«, kopljejo pa same nedolžne ljudi. Govorim ti čisto resnico smeš mi verjeti...«
Ognjanov je bil ves začuden nad to krčmarjevo drznostjo; tako se je moglo govoriti samo pred Bolgarjem. A radi tega, igrajoč vlogo Turka, se je strašno zamračil.
Pezevenk*. ako boš še dolgo tako blebetal. pa tudi tvoja glava iztrži nečesa.«
»Dobro vem, pred kom govorim, zares vem«, reče hadži z zaupnim glasom.
Ognjanov ga pogleda še bolj začuden. Hotel se je zakaditi vanj.
»Gjavr, ti si nemara pijan?«
»Grof ne huduj se, saj sem se tudi jaz jokal na Genovefi«, odvrne handži že po bolgarski, podavajoč mu roko.
Ognjanov je videl, da so ga poznali. To Sa je močno razsrdilo. Pri tem mu je tudi lice 'n brezobzirno se obnašanje krčmarjevo bilo
* Slaba turška oštevka. Pomeni: zapeljite, barantač z dekleti.
zelo zoprno. Mereč ga z očmi, ga je vprašal hladno:
»Odkod je tvoja milost?«
»Iz Bele Cerkve, Račko Prdlak,« se je predstavil handži in zopet nudil roko. ki je pa obvisela v zraku.
Toda Račko s tem ni bil razžaljen.
»Ali se me bojiš, grof? Ali se nemara sramuješ mojega imena? Nič, toda kadar je človek pošten, je tudi ime lepo. Vprašaj samo v Beli Cerkvi, koga kličejo za Prdlaka in vsakdo ti pove. »Poslušaj me... Ako ima človek čast, ima tudi ime. rečem na primer... Jaz živim hišo in imam troje otrok... tudi tebe naj Bog blagoslovi... naj ima vsakdo čast... A človek, čemu živiš? Samo za čast in dobro ime.«
»Prav imaš, baj Račko, kaj pametno govoriš.«
»Resnica, da imam prav; toda da sem takšen, tudi jaz sem zlod... Večkrat sem tu sprejel narodnjake. Ko sem te pred trenutkom zagledal. sem si dejal, čakaj, bomo videli, ali me grof pozna.«
Ognjanov se nikakor ni mogel spomniti, da bi bil videl kedaj tega znamenitega človeka ...
»Kako dolgo si že v tem kanu?«
»Temu ej že poldrugo leto, toda ko ste predstavljali Genofefo. nahajal sem se v Beli Cerkvi... ti si bil grof.«
»Ali imaš kaj za prigrizniti?«
»Kar je Bog dal, to imam.« In Račko postavi na pomazano gabrovo mizo nekoliko fa-žola s papriko, kislega zelja in kruh.
»Hočem ti biti tovariš,« doda Račko ljubeznivo. ter se vsede, da obeduje z Ognja-novem.
Ognjanov se molče poprime jedi. Ta Račko je napravil nanj slabi vtis s svojim brezsramnim obnašanjem in še bolj brezsramnim ime-
nom. zlasti ker se je nepovabljen vsedel k mizi.
»Kako neotesan in z mehom vdarjen je ta handži?« si je mislil. In Račko, kakor bi hotel potrditi, da je temu tako, je nalil dve kupici ter rekel: »Trčiva! arš-marš! Na tvoje zdravje!« ter v eni sapi izpraznil kupico s kislim vinom.
—	»Ali sem te takoj spoznal, mar ne? Kolikokrat sem pozdravil tu dijakona Levskega in trčil ž njim!... Bil je moj prijatelj... Jaz sem narodnjak, ne glej me toliko, da sem takšen.«
Ognjanov je spoznal protigovor, ali naravnost laž, kajti Levski je umrl že pred tremi leti. To je še bolj povekšalo njegovo nezaupanje.
Izpij vendar vino. Kaj? Ne piješ? Daj sem, pa ga izpijem jaz. In Račko izprazne tudi Ognjanovo kupico ter se grozno zakremži vsled izpitega kisa.
Obed se je urno končal navzlic razveseljenega Račka.
»Stoj, kam se ti mudi? Saj vendar ostaneš tukaj čez noč. Jaz te za trenutek zapustim, zajdem v Karnarijo... Ti me tu počakaš. Ostani nocojšnji večer, hočeva se pomenkovati... Tudi jaz sem narodnjak.«
»Hvala, baj Račko, pripelji mi konja, jaz odrinem naprej...«
«Toda pot je slaba... Resnico ti govorim; mene poslušaj... Glavo si dam odrezati...«
»Tega ni treba,« odvrne Ognjanov suho, ter doda nestrpljivo: »Daj mojega konja!«
Handži odide ven.
Ognjanov se je dorbo ogledal po sobi in po sosednih brlogill. Prišel mu je na um kakrinski kan. kjer so izdali Levskega. Krčmarji v turških vaseh — na pol Bolgarji — so se bodi vsled revščine ali iz navade bratili s Turki in radi tega je bilo potrebno, da je bil človek pred njimi pozoren. A ta gostobesedni Račko ie bil
zmožen na najnedolžnejši način zbegati človeka.
Konj stoji pripravljen zunaj, toda pot v Trojano je slaba...« reče Račko, ko se vrne.
»Kaj sem ti dolžan zase in za konja?«
»He, grof, odpusti, pogostil sem te.«
»Ne sprejmem, hočem ti plačati, saj sem ti itak zelo hvaležen za tvoje gostoljubje, zlasti za vino,« reče Ognjanov porogljivo.
»Nu. vince ne škoduje, toda jaz zanj niti za hrano, niti za seno ne vzamem niti groša. Jaz za takšne prijatelje...«
»Ker je temu tako, pa hvala ti, baj Račko,« reče Ognjanov, ozirajoč se naokrog. »Ali ni tu nikogar več?« »Samo jaz in fant sva tukaj, grof. Fanta pa sem poslal v Belo Cerkev ter se vrne še le proti večeru. Jaz sam hočem poskočiti v vas, a nimam nikogar, da bi ga pustil tukaj... Ostani torej!«
Ognjanov premeri z očmi neki steber. In prijemši handžija za roko, reče mu prijateljski:
»Sedaj počakaj, baj Račko, dokler te ne zvežem.« Pri teh besedah je Ognjanov z eno roko odvezal vrv. oebšeno na klinu na stolpu, z drugo pa porival krčmarja proti stebru.
Krčmar je smatral to za šalo.
»Ali me hočeš zvezati. Nu, le zveži me,« je rekel veselo.
Ognjanov je mirno privezoval z vrvjo krčmarja k stebru. Ko je pa ta zapazil, da Ognjanov nima v roki štole, se je najpoprej začudil, potem pa se razsrdil.
»Ne zbijaj šal z menoj. Sem mar kak ropar, da me vežeš?« In Račko se je začel umikati.
Ognjanov pa reče s povdarkom: »Ako samo črhnež. razparam ti trebuh.«
Krčmar ves prevzet, upre oči na njegov* pas. Vedel je, da z grofom ni dobro črešenj zobati. In postal je krotek kakor otrok.
nacionalci kandidirajo znanega zagrizenega sovražnika Slovencev, dr. Hansa Angererja. Tudi krščanski socialci so postavili svojega kandidata, ki je pa samo števen kandidat. Tako socialisti kakor nemški nacionalci napenjajo vse sile. da si vzdrže oziroma pribore ta mandat. Boj bo vsekakor zelo zanimiv zlasti radi tega. ker so nemški nacionalci od zadnje volitve v tem okraju zelo napredovali in se čisto lahko zgodi, da socialistični kandidat propade.
»Zaflikan« državni dokument. Kakor znano se nahaja v deželnem hrvaškem arhivu v Zagrebu izvirnik hrvaško-ogrske nagodbe s cesarjevim lastnoročnim podpisom. Ta dokument pa je pravi kuriozum, ker je namreč v tekstu prelepljena ona točka, ki govori o Reki. Te dni sta si ogledala v Zagrebu to znamenitost znani angleški publicist Scotus Viator in češki učenjak, zgodovinar ter vseučiliščih profesor praške univerze dr. Jaroslav Bidlo. Oba se nista mogla načuditi dejstvu, kako je mogoče, da je tak važen državno pravni dokument s cesarjevim podpisom zaflikan! Kaj takega je pač mogoče le na Ogrskem in Hrvaškem!
Dobro je odgovorila mariborska klerikalna »Straža« ljubljanskemu »Slovencu in njegovemu »gern grossu« s svojim poročilom o koncertih »Glasbene Matice«, kjer se je proizvajal Sattnerjev oratorij. Straža pravi o prireditvi: »Oratorij je proizvajala Glasbena Matica. Pisec teh vrst je bil navzoč pri prvem koncertu. Zbor je štel 250 pevk in pevcev, pomnoženi orkester Slovenske Filharmonije okoli 50 mož. Naravnost krasno je pel zbor. Gospod koncertni vodja M. Hubad zna navdihniti svojemu zboru lastno umevanje glasbenega umotvora in zbor mu sledi voljno. Koliko napornega dela je treba za to! Nepozabna mi ostaneta zbora: »Nikar od nas. Devica!« in pa »CešČena kraljica!« Ti koncerti so častni dnevi za slovensko glasbo, za skladatelja in za koncertnega vodja.« Tako piše človek, ki mu je za umetnost, ne pa za osebnosti!
Iz ijudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku je na mesto obolele učiteljice Jerice Zebre, imenoval za učiteljico na ljudski šoli na Skaručni suplentinjo Terezijo Grebenc.
Strašna nesreča. V petek zjutraj je odšlo več voznikov in delavcev ljubljanskega tesarskega mojstra Ivana Zakotnika iz Kranjske gore proti bližnjemu gorskemu pobočju, da opravijo tamkaj naročeno delo. Pod pobočjem je namreč ležalo več smrekovih štorov, katere so imeli delavci spraviti v dolino in odpeljati na kolodvor. Delavci so se takoj z vso marljivostjo spravili na delo. Pobočje je bilo takrat ravno na debelo pokrito s snegom, kar je postalo za delavce usodepolno. Snežena plast se je namreč nenadoma odtrgala in potegnila s seboj tri delavce, ki so bili vsi smrtnonevarno poškodovani. Ponesrečeni delavci so: Ivan Pleš, ki si je 'dvakrat zlomil stegno, Franc Košir, ki si je Zlomil nogo in par reber in Lovrenc Mrak. ki je dobil več notranjih poškodb. Vsaka pomoč je bila izključena. Ostali delavci so po nesreči takoj prihiteli svojim tovarišem na pomoč in jih našli v naravnost obupnem položaju. Poiskali so sanke in odpeljali ponesrečence v Kranjsko goro, kjer so dobili prvo zdravniško pomoč.
Pobegla nuna. Iz sarajevskega ženskega samostana je pred kratkim nenadoma pobeg-nla neka mlada krasna nuna. Kakor poročajo sarajevski listi, je bila nuna zaljubljena v nekega mladega gospoda, s katerim se je na vsak način hotela poročiti. Ker v zadnjem času ni mogla več priti ž njim v dotiko, je sklenila pobegniti iz samostana in je to tudi storila. Zaljubljeni parček je baje pobegnil iz Sarajeva v tujino.
t Senator Pacinotti. V Pisi v Italiji je v pondeljek umrl slavni italijanski fizik senator Pacinotti.
Smola tatinskega gosta. Pred kratkim je prišel v gostilno Ivana Kavčiča v Ilirski Bistrici slikarski pomočnik Franc Plevel in si tamkaj prav dobro postregel. Ko je potolažil svojo dušo in telo, se je ozrl malo po gostilni in zapazil na obešalcu lepe hlače in klobuk, po katerem se mu je silno zahotelo. Par minut in oba predmeta sta izginila v njegovi culi. Plen je bil lep; kdo naj plača sedaj še »ceho«. Plevel ni dolgo premišljeval in mirno odšel iz gostilne, ne da bi plačal svoj zavžitek. Toda gostilničar je še o pravem času zapazil odhajajočega in priporočljivega gosta in ga pograbil za suknjo. Ker ni imel nobenega denarja, je gostilničar takoj spoznal. da ima opraviti z nevarnim tatičkom in mu je na mestu odvzel »culo«. Na svoje veliko začudenje je spoznal, da se ni zmotil. V »culi« je namreč našel hlače in klobuk, katere predmete mu je ljubeznivi gost izmaknil iz obešalnika. Plevel je bil takoj aretiran in izročen sodišču. Možakar pa ima še par drugih tatvin na vesti, aktere so prišle sedaj vse na dan. Na dan
»Hotel bi ti le usta zavezati, ker pa tega ne morem, zvežem tebe,« reče Ognjanov smehljaje, dobro ga privezavši k stebru. Potem ga vpraša:
»Kedaj se vrne fant?«
»Na večer,« odvrne s tresočim glasom Račko.
»Ah. on te torej odveže. Z Bogom, baj Račko, mudi se mi v Trojano. Spomni se na grofa, toda samo v duhu.«
In vrgši mu nekoliko grošev, Ognjanov zasede konja ter nadaljuje svojo pot.
XXXI.
Preja v Altunovi.
Namesto v Belo Cerkev je pognal Ognjanov konja nazaj v vas Altunovo, nameščeno v zapadnem kotu doline. Bilo je tjekaj le dve uri hoda, toda konj je bil utrujen in pot težavna; šele o mraku je dospel do vasi, spremljan od tuljenja volkov, ki so ga preganjali do same vasi.
Krenil je proti bolgarskemu oddelku (vas je bila mešana, bolgarska in turška) in kmalu obstal pred durmi baj Canka.
Baj Canko. rodom iz Klisure, je že dolgo stanoval v vasi; bil je človek odkritosrčen, vesele narave in rodoljub. Pri njem so apostoli bili pogostoma gostje. Ne bo ti dolgčas, reče Canko smehljaje, vodeč ga v sobo.
____________________ (Dalje.)
aretacije je zmikovec namreč prodal v Ilirski Bistrici tudi še dobro ohranjeno kolo s prostim tekom, katerega je čisto gotovo ukradel. Kolo se nahaja sedaj v občinskem uradu.
Redni občni zbor bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani se je vršil v nedeljo dne 24. marca v steklenem salonu pri »Levu«. Predsednik gospod Aleksander Gjud pozdravi navzoče in otvori ob 3. uri zborovanje. Poročilo načelnika in pa zapisnik zadnjega občnega zbora se odobre vzame na znanje, o računskem zaključku, ki izkazuje 294 K 6 vin. dohodkov in 3244 K 89 izdatkov ter 12.904 K 22 v blagajniškega premoženja poroča blagajnik g. Franc Breskvar ter se na predlog računskega preglednika g. Leopolda Bogelna ml. odobri in predsedstvu podeli absolutorij. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni sledeči gg.: Erjavec Alojzij, Irkič Ignac, Gačnik Iv., Kraigher Franc, Gayer Rudolf, Rozman Ivan in Boegel Leopold ml. za namestnike: Kosec Iv., Gjud Ivan in Ahčin Josip; za nadzorovalni odbor Kerne Ivan, Keršnič Ivan in Podkrajšek Matko; za namestnike:	Pliverič	Mato,
Kranjc Ivan in Jerina Luka. — K točki raznoterosti se oglasi k besedi najstarejši član bolniške blag. g. Schlegel Edvard in je v spodbudnih besedah opozarjal na važnost bolniške blagajne v slučaju bolezni, kako dobro de. če člcvek dobi tako zdatno podporo, kakor se nudi obstoječa bolniška blagajna, obžaluje, da se ljubljanski obrtniki tako malo poslužujejo jim dane prilike ter da se premalo zanimajo za svojo lastno korist. Poživlja navzoče naj prijatelje opozore na obstoj bolniške blagajne in potom agitacije pridobe blagajni mnogo članov. Gospod Engelbert Franchetti omeni, da je tudi načelstvo bolniške blagajne dolžno članom nuditi boljšo in lajšo priliko do pristopa k blagajni, zlasti s tem, da se vbodoče omisli inkasanta, ki naj mesečne prispevke pri članih inkasira. S tem, da mora sedaj vsak član pri blagajniku osebno plačati prispevke se pogosto pripeti, da se na plačilo prispevkov pozabi za več mesecev, katere je potem težko skupaj v večji svoti poravnati. Bolniška blagajna naj vpelje tako, kakor imajo vsa društva, ki pobirajo prispevke in i tem bode ustreženo članom in blagajniku tudi olajšano delo. Nasvet g. Franchettija se je soglasno in z odobravanjem sprejel in naročilo načelstvu, da tanasvet izpolni. Po sprejetju še nekaterih nasvetov in predlogov zaključi gospod načelnik A. Gjud zborovanje.
Redni občni zbor zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu se je ob obilni udeležbi vršil v pondeljek dne 25. marca v gostilni pri »Zlati kaplji« (Ivan Deu). Načelnik gosp. Fran Kunstrek pozdravi navzoče zborovalce in zastopnika deželne zveze obrtnih zadrug g. Eng. Franchetti in otvori občni zbor. Poroča, da sta zadružni inštruktor g. dr. Blo-dig in pa obrtni pospeševalni zavod svojo nenavzočnost opravičila. Iz tajniškega poročila je posneti, da šteje zadruga koncem leta 1911 142 zadružnih članov, 25 pomočnikov in 26 vajencev. Zadrugi je došlo 105 vlog in dopisov. Pomagalske preskušnje so se leta 1911 vršile štririkrat in je napravilo 12 vajencev deloma z dobrim vspehom preskušnje. Računski zaključek, ki izkazuje 330 K dohodkov in 316 K 61 v izdatkov ter 892 K 39 v zadružnega premoženja se na predlog računskega preglednika g. Fran Kajbiča odobri in izreče načelniku in blagajniku za spretno in vestno vodstvo priznanje in zahvalo. Proračun za leto 1912 se brez ugovora odobri. — Pri volitvi odbora so bili skoraj soglasno izvoljeni za načelnika g. Fran Kunstek, za podnačelnika g. Pasecky, za odbornike gg. Umbergar, Pizmaht, Glušič, Renko, Perica, Kuhar, Dolenšek, Horačin in Tratar; za namestnike gg. Lukek Karl, Šetina, Strupeh, Klemenčič, Uhan in Borštner. — K točki raznoterosti se je prvi oglasil k besedi načelnik deželne zveze g. Engelbert Franche-'ti, ki je v svojem obširnem in temeljitem govoru naravnost očaral vse navzoče zborovalce. V svojem govoru je omenjal vse važne točke zadružnega življenja, zlasti potrebo ustanovitve zadružnega podpornega zaklada, moj-sterskih bolniških blagajn in ustanovitev obrtno nadaljevalnih šol. Poročal je v svojem delovanju v korist obrtnega stanu kot zastopnik zveze v obrtnem svetu c. kr. trgovskega ministrstva in omenjal, da se je po inicijativi obrtnega sveta obrt fotografov uvrstila med rokodelske obrti in ubrt sodavičarjev med kon-cesijovane obrti, kakor tudi več drugih važnih sklepov v prid in zaščito posameznih obrtnih slojev. Poživljal je navzoče k skupnemu in vztrajnemu delu za nadaljni razvoj obrtnega Stanu, zlasti pa obrtnega naraščaja, kateremu se naj posveti največja pozornost. Govornik je žel med govorom in po dokončanem govoru vsestransko priznanje in zahvalo, kot izvrstnemu poznavalcu obrtnih razmer. Na razna vprašanja o obrtnih razmerah zlasti pa glede konkurence o brtnikom od strani trgovcev z mešanim blagom, je podal načelnik zveze potrebna pojasnila in obljubil delati na to posebno v obrtnem svetu, da se razni nedostatki odpravijo. Gospod načelnik Kunstek se je načelniku zveze za njegov strokovno sestavljeni govor in za razna pojasnila z navdušenimi besedami zahvalil in izrekel željo, da bi se še večkrat udeležil zbora v Mokronogu in zaključil lepo vspeli občni zbor.	Obrtnik.
Gremij trgovcev v Ljubljani. Dne 31. t. m. od 9. uri dopoldne se bo vršil redni občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani v mali dvorani Mestnega doma.
Perutninarska razstava se otvori 30. t. m. na vrtu hotela »Union« ob 11. uri dopoldne. K otvritvi vabi tem potom odbor navljudneje vse ljubitelje malih živali, kakor tudi vse one korporacije in strokovnjake, ki se zanimajo za napredek reje vseh malih Živali v naši deželi. Ker take razstave še sploh ni videla Ljubljana, zato je zanimanje za njo vsestransko.
Priporočljiv berač. Pred par dnevi se je potikal 601etni brezposelni delavec Anton Zupančič iz litijskega okraja po Spodnji Šiški in prosjačil od hiše do hiše. Med potom je prišel tudi v hišo Helene Bajda, ki pa ravno ni bila doma.
V Zupančiču se je pri tej priliki takoj vnela tatinska strast in je hotel priti do dobrega plena. Odšel je čisto mirno v sobo in zmaknil srebrno damsko uro in dolgo vratno verižico v vrednosti 55 K. Seveda možakar pri tem ni računal, da ga lahko doleti huda smola. To se je tudi zgodilo. Ko je hotel ravno pobegniti, so ga sosedje zasledovali in ujeli. Priporočljivemu beraču je sedaj preskrbljeno primerno stanovanje na sodišču, kjer ga bodo tudi poučili, kaj je pri beračenju dovoljeno in kaj ne.
Nezgoda. V nedeljo popoldne je neki hlapec iz Domžal peljal po Dunajski cesti. Kar zadene voz s tako silo ob neki cestni kamen, da je hlapec na mestu padel iz voza in zadobil na glavi več težkih poškodb.
Eksplozije turških min v Dardanelah. Kakor smo že brzojavno poročali, je eksplodiralo v Dardanelah več min. ki so jih Turki položili v morje. Vzrok ekslopzije je bil popolnoma nepojasnljiv, zlasti, ker je turška vlada odredila najobširnejše varnostne odredbe. Sedaj se je pa šele dokazalo, kako je prišlo do eksplozije. V dardanelske vode je prišlo v zadnjem času su veliko delfinov, ki so se zaganjali v mine, ki so eksplodirale; tako so dobili Italijani nove zaveznike.
Vlom v zastavljalnico. V pondeljek ponoči so neznani vlomilci vlomili v mestno zastavljalnico v Rzeszocou v Galiciji in odnesli kron
13.000	denarja v gotovini. Vrh tega so pokradli še raznih dragocenosti za 100.000 K in pobegnili. Policija je odredila obširno preiskavo, toda dosedaj se ji še ni posrečilo priti vlomilcem na sled.
Železni beton podrl hišo. V mestu Laaken pri Bruslju v Belgiji je okolu 120.000 kg železnega betona padlo na neko hišo in jo sko-ro popolnoma razrušilo. Deset delavcev so potegnili izpod razvalin. Trije so bili mrtvi, ostali pa težko ranjeni.
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri krasen spored. Pri večernih predstavah »Grob-poldanskega sporeda. V petek specialni večer, nica živega«, krasna drama in sedem točk po-
V soboto »Smrtna ladja«, senzacjonena sl‘ka. Drugi teden iz serije Iste Nielsen »Uboga Jenny«.
Idrija.
Strokovna zveza je napravila v nedeljo dopoldne ob 9. uri v Didičevem hotelu javen društveni shod, da se delavstvo pomeni o novem plačilnem pravilniku. Predsedoval je Janez Kavčič, ki je pozdravil mnogobrojno občinstvo. Glavni referent je bil Anton Logar, ki je podal zgodovino mezdnega gibanja. Posebno je kritikoval delavstvu sovražno delovanje pokojnega rudniškega predstojnika Lipolda. Ves čas se je zaletaval v župana Štravsa, venomer po-vdarjajoč, da imajo v delavskem vprašanju samo delavci besedo. Končno zahteva: Žito naj ostane, plača naj se zviša! — Jakob Kavčič je zahteval 100% penzijo te s številkami izkušal dokazati, da je novi plačilink slabši od starega.
— Peter Rupnik je najprej mezdno gibanje imenoval prepir za oslovo senco, potem pa je stavil resolucijo: Ostane naj stari plačilnik; natu-ralije brezplačno; vsem po 1. 1902. sprejetim delavcem priboljšek plač. — Govoril je župan Štravs, ki je najprej zavrnil očitanja, naslovljena nanj. potem pa je dokazoval prednosti in dobrote sedanjega novega plačilnega normala. Njegova izvajanja so pri manjšini (kler.) zbudila ugovor, pri večini odobravanje. — Govori Fran Tavzes: Prav ni, da se strokovno gibanje spravlja v politiški tir. (Odobravanje.) Začetek tega gibanja je bil pravilen, ko so se sestali zastopniki vseh strank, da prouče vprašanje. Javni shod bi moral le manifestirati za delavske zahteve na podlagi prejšnjih dogovorov. Ker pa ni enotnosti je to dokaz, da ni pravilnega postopanja. Če je žito stara pravica, je brezmiselno, če bi to pravico dali iz rok. (Ploskanje.: Če pa žito ni stara pravica, je ta boj po trditvi Rupnika pravda za oslovo senco. Da se dožene enotnost, ik bo imponirala, je treba resnosti in stvarnosti. Zato predlagam, da se sestane komisija vseh treh strank, ki naj spravi zahteve delavstva v formo, sprejemljivo za vse. Potem naj se skliče javen manifestačni shod. (Odobravanje.: — Oglasila se je cela vrsta govornikov, ki je netila razburjenost, da je bilo mirno in stvarno razpravljanje nemogoče: strast je razbila razsodnost. Shod, ki je trajal do opoldne, je napravil najneugodnejši vtisk. Ob tem prepiru bo imel dobiček le rudnik, prepirajoči pa se utegnejo prepričati, da nesloga
— tlači.
Rokovnjači. V soboto zvečer je uprizorilo pevsko društvo »Svoboda« v pivarni pri »Črnem orlu« znano narodno igro »Rokovnjači«. Odkrito moramo priznati, da so se vsi sodelujoči pošteno potrudili, da je igra pošteno uspela. Nekatere vloge in prizore so izvedli prav dobro z lepim učinkom. Pivarna je bila natlačeno polna. Igro so z istim uspehom ponavljali v nedeljo zvečer.
Štajersko.
Za norca jo je imel. Infanterist Franc Viž-nar je pobegnil od domobranskega bataljona v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem. Na potu je prišel k neik kmetici, ki ji je pravil, da je ta-kozvani »Ouartiermacher« za več oficirjev in 80 mož. Naročil je za častnike izvrstno kosilo, za moštvo pa samo prekajeno meso. Kmetica je šla takoj kuhat in djala v kotel skoraj celega prešiča. Seveda je ljubemu gostu pridno stregla. Ko se je ta najedel in napil, šel je tovarišem nasproti. — Kmetica pa še danes čaka tistih vojakov. ki ji bodo pojedli kotel kuhanega pre-šičevega mesa. Seveda je tudi Vižnar ostal dolžan jed in pijačo.
Očeta bi bil zadavil v Konjicah posestnikov sin Franc Muc, ako bi mu tega ne bili preprečili sosedje. Tiščal ga je za vrat in ko je bil starec že ves onemogel, je hodil po njem. Divjaka so naznanili sodišču.
Draga ljubezen. V Gradcu je neki plesni učitelj ljubil razkošno zabavo z mladimi dekleti. Te dni ga je pa ta ljubezen zelo drago velja-
la. 181etna dekla Josipina Dnival ga je okradla za tisoč kron, druga prjateljca pa mu je vzela 100 K. ko sta se najbolj ljubila. Zenski so zaprli, plesni učitelj je pa menda prišel do spoznanja, da to ni izviralo iz čiste ljubezni.
Na Ogrsko sta hotela potovati v Gradcu dva dečka, zato sta kradla denar in ga zakopavala. Predno sta odšla od doma, so jim prišli na sled.
Vodnjak se je zasul v Pobrežu pri Mariboru, ker ga je kopal neki neuki »mojster« Anton Trsovec. Zasulo je nekega delavca, ki so ga mrtvega izkopali, ker niso mogli brž do njega.
Smrten padec. V Trbovljah je padel montažni delavec Angermann iz druzega nadstropja. Po nesreči in neprevidnosti je stopil skozi vrata, misleč da pride na hodnik, pa mu je zmanjkalo tal pod nogami.
Nečloveški starši. 161etno Marico Vihar v Slovenjem gradcu sta imela oče in mati v hlevu privezano. Ležala je na golih deskah, sestradana jebila do kosti, vsa onesnažena in vsa v ušeh. Oslabljena je bila, da se ni mogla več dvigniti. Orožniki so dekle rešili groznega stanja. starše pa naznanili sodišču.
Smrtna kosa. Kar nam ne ugrabi tujec in vsakdanja borba za obstanek, to nam ugrablja vsetolažnica — bela žena. V pondeljek 25. marca so spremili mariborski in studenški Slovenci k večnemu počitku vrlega narodnega delavca g. Bendea. Pogreba so se udeležila malone vsa mariborska društva brez razlike strank. Pevski zbor mariborske Slov. čitalnice je zapel blagemu pokojniku dvoje žalostink. Za Studence pri Mariboru je to hud udarec. G. Bende je bil od novega leta sem zelo bolan. Da bi našel
v	deželi bratstva zaželjeni pokoj!
Napaden in oropan. Iz Slovenjega Gradca se nam poroča: Dne 19. t. m. je prišel v Schul-lerjev hotel posestnik Anton Kotnik, h kateremu se je nenadoma prisedel neznan mož. Beseda je dala besedo in tako se je zgodilo, da sta se oba kmalu sprijaznila. Posestnik Kotnik je bil celo tako dober, da je plačal neznancu zapitek.
I	oda dobrota je vedno sirota. Ko je neznanec zapazil, da ima Kotnik denar in celo zlato uro, je takoj napravil načrt, kako bi dobil vse to v roke. Prišla je polnoč. Neznanec vstane in povabi Kotnika v sosednjo gostilno posestnika Kostanjevca. Kotnik je v resnici sedel na limanice in šel ž njim. Kar ga neznanec na cesti nenadoma zgrabi za prsa, vrže z vso silo v bližnji hišo in ukrade denarnico z zlato uro vred. Medtem, ko je Kotnik vpil na pomoč, je napadalca že zakrila temna noč. Ko je prišel na lice mesta posestnik Gostenčnik, ni dolgo premišljeval. ampak se na mestu odpravil na zasledovanje razbojnika, ga tudi srečno vjel in izročil orožnikom. Orožniki so v napadalcu spoznali brezposelnega delavca Franca Knappa in ga izročili sodišču v Slovenjem gradcu.
Posledice pijanosti. Posestniška sinova Matija Dobrisk in Franc Rizmal iz Vranskega sta v družbi več drugih pred kratkim zapila znesek 20 K. katerega sta dobila kot odkup nekega ženina. Na Sopdnještajerskem je med Slovenci namreč navada, da prijatelja-ženina sva-tovce toliko časa ne puste v cerkev, dokler ne dobe od ženina primerno odkupno svoto. Kr, sta se torej Dobrisk in Rizmal že zelo v rožcah vračala domov, sta se nenadoma sprla. Ko-nečno je prišlo do pretepa, tekom katerega je Dobrisk svojemu vinskemu tovarišu parkrat zasadil nož v levo stegno. Rizmal se je težko ranjen na mestu zgrudil na tla, dočim je Dobrisk pobegnil. Mimoidoči ljudje so ranjenca spravili domov in ga za silo obvezali.
Trst in Primorje.
Zidarska skupina NDO. Izmed vseh vrst delavstva v Trstu je gotovo največ Slovencev med zidarji. Zato se je nekam čudno slišalo, ko se je zadnji čas govorilo, da so vsi ti slovenski zidarji postali socijalni demokratje in se združili s tujci, Italijani iz kraljestva, ki našim domači- * nom, predvsem pa zidarjem odjedajo tukaj kruh. Ravno te govorice pa so vzpodbudile slovenske zidarje, da so očitno pokazali svojo barvo. Zato so tekom poslednjih treh tednov sklicali nebroj shodov, kakor v Barkovljah, pri Sv. Ivanu, v Lon-jerju, Škednju in drugod, kjer se je pa pokazalo, da so zidarji najzavednejši Slovenci v okolici, ker se ne strašijo socijalnodemokratiškega terorizma, ampak se pridno organizirajo v NDO in posedajo njene shode in sestanke. Tak shod je sklicala skupina zidarjev NDO tudi v nedeljo v Ko-lonkovcu, in sicer za Sv. U. M Spodnjo in Zgornjo. Shodu je predsedoval tov. Verčon, ki je lepo obrazložil položaj slovenskih zidarjev. Strokovni tajnik tovariš Brantner je obširno referiral o zidarski skupini ter o nakanah socialnodemokra-tične stranke glede zidarske organizacije Pribil je nezadovoljnost zidarjev z minimalno mezdo 55 vin., katera naj bi obveljala glasom socijalno-demokratične pogodbe. — Gospodarji še sedaj to maslo socijalnih demokratov izrabljajo, in sicer tako, da mlade delavce, ki naj bi sedaj dobil nekaj vinarjev več odpuščajo, starejšim, izurje-nejšim pa, ki so dobivali prej večjo plačo, sedaj isto nižajo na minimum 55 vin. Nato je poročal še predsednik NDO dr. V Kisovec o položaju delavstva v Trstu sploh in se v svojem izvajanju še posebej dotaknil zidarske skupine. Pojasnil je celo zadevo glede konsorcija, kamor naj člani NDO le pridno pristopajo in tam drže narodno delavsko zavest kvišku. Naznačil je cilje in pota zidarske skupine, po katerih mora hoditi, da bo žela tudi uspeh, ter konstatiral že sedaj, da je skupina zidarjev v najlepšem razcvitu. Zidarji, ki so se shoda prav častno udeležili so pazno sledili izvajanjem govornikov. Tako je končal shod s prav lepim uspehom.
Velike krivice v prosti luki. Zadnji čas so se vršila v prosti luki imenovanja stabilnih delavcev ter vzporedno tudi nekatera avanziranja. Toda kako so bili presenečeni slovenski uslužbenci c. kr. glav. skladišč, ko so videli, da se pri njih niso vpoštevala ne leta, ne pridnost in ne zmožnost. Razni „taljančki“ so pa kar čez noč avanzirali in preskočili nebroj slovenskih tovarišev. Da se tej krivici nekoliko odpomore, je sklicala dne 20. t. skupina proste luke takoj posvetovanje in naprosila predsednika NDO, da je v
tej zadevi šel intervenirat k ravnatelju c. kr. glavnih skladišč, g. dvor. svet. dr. Mateusche. Ravnatelj je intervijentu obljubil, da se bo o celi zadevi informiral in potrebno ukrenil. Poleg tega se je naprosilo tudi drž poslanca g. dr. O. Ry-bafa, da s svojim uplivom in intervencijo odpo-tnore odpraviti to krivico, ki se je zgodila slovenskim delavcem. G. drž. poslanec je skupini obljubil in zagotovil svojo pomoč. Kakor čujemo je protest in intervencija skupine dala celi upra-
vi	nekoliko „tuša“. Omenjamo naj še, da je skupina proste luke najvzornejša in največja skupina NDO.
Št. Jakobska Čitalnica je v nedeljo priredila v dvorani »Narodnega doma“ pri sv. Ivanu burko »Pri belem konjičku". Igra je bila dobro naštudirana in sta posebno ugajala Meta in Buček. Gdč. Volkova, ki je igrala Meto nam obeta postati izborna moč na dramatskem polju. Buček (g. Čelski) nam je znan že s prejšnih nastopov in je bila njegova igra popolnoma primerna ulogi. Pod vodstvom g. Adamiča je spremljal salonski orkestor vložke in točke med odmori. Burno ploskanje občinstva je dokazalo, da je bilo z vpri-zoritvijo prav zadovoljno. Le malo več obiska je pač ta igra zaslužila. V kratkem priredi »Čitalnica" pri sv. Ivanu Rokovnjače in Legijonarje.
Na lovu za pogovorom. Zadnje splavljenje v Trstu je hotel porabiti dr. Šušteršič za to, da bi napravil zopet par diplomatičnih potez za svoj ministrski portfclj. Ko je namreč bil prestolona slednik v sprejemni sobi med dostojanstveniki, je dr. Šušteršič se vedno smukal tam okoli, silil se v ospredje in se prav izzivalno obnašal, da ibi ga ja prestolonaslednik opazil in ogovoril. Pa možu za enkrat sreča ni bila mila — zato tudi »Slovenec" nič ne poroča o dr. Šušteršiču v Trstu, ker bi rad prikril še par njegovih blamaž in moralnega mačka, ki ga je odnesel iz Trsta.
Zanimivo predavanje priredi dne 29. t. m., L j. v petek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih N. D. O- (S. Francesco, 2) Predava dr. Mandič: Zločinec in družba.
Sit življenja. Težak Tone Alessiv se je v nedeljo pošteno nasrkal »istrijančka* in dalma-tinca. Nato je šel proti kanalu ter skočil v morje. Dva navzoča mornarja sta ga s pomočjo stražnika rešila, a možakar se jim je izvil iz rok ter skočil že enkrat nazaj. Potegnili so ga zopet iz vode in nato odpeljali v opazovalnico k sv. Ivanu.
Dobri prijatelji, Delavec Anton Pregel je bil v soboto v neki gostilni. Tam je sedel skupaj z 2 mladeničema, ki ju ni poznal, a sta bila :zelo zabavna. Ko je prišla policijska ura, so šli še malo na sprehod, Ko so prišli v neko temno -ulico, sta se mladeniča navalila na Pregla, ga vrgla na tla ter mu vzela denarnico z 10 K- Pri padcu je Pregel dobil več poškod na glavi. Vso •zadevo je javil takoj policiji. Detektiv je še tisto moč aretiral v nekem hlevu 20 letnega A. Mer-teka, ki je na sumu, da se je vdeležil tega napada.
Otrok povožen. Pri sv. Mar. Magdaleni je 35 letni voznik povozil 9 letnega dečka Viktorja Antonini, Kolo mu je zmečkalo glavo.
Vsi člani odsekov Učiteljskega društva za Trst in okolico imajo v četrtek dne 28 t. m. ob 6. uri sestanek v Sloven. trg. šoli na Acque-•dottu s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje odsekov in poročila načelnikov v delokrogu pos. ods. 2. Predtogi in pogovor o spremembi »Zavezinih pravil. 3. Nasveti za pomladansko zborovanje.
Kako je lep vojaški stan! V nedeljo je policija izročila vojaški oblasti kar štiri begunce. Ko je prišel parnik »Salzburg" v luko, so aretirali Franca Kerničnika, 27 let starega mesarja iz Zagreba, ki je pobegnil od 47. pešpolka iz Kor-mina ter se potikal po Turčiji. Slednjič se je prijavil avstr, konzulu v Pireju na Grškem, da .ga je odposlal v Avstrijo. Od vojne mornarice so pa pobegnili: Andrič Ante, 27-letni zidar iz Reke, Teodor Cvetkovič, 23 letni mehanik iz Pulja in Marij Devalle, 23 letni delavec iz Reke. Zadnje tri je policija zasledila v Trstu
Pogrešali so ga. Pred nekaj dnevi smo poročali, da že nekaj dni pogrešajo v Barkovljah {posestnika Jerneja Kocijančiča. V soboto popoldne pa so ga našli — obešenega v kabini kopališča »Ekfcelsior". Pravijo da je resnega moža gnala v smrt neka pravda.
Kap je zadela v Skednju vodjo kavarne »Chiozza", Petra Cleva. Šel je na izprehod. kjer tnu je postalo slabo in je v par minutah umrl. Zdravnik rešilne postaje je konštatiral srčno kap.
Predrzna roparja. Iz Reke se poroča: Predvčerajšnjem sta prišla k vratarju vile barona M. Veitha na Malem Lošinju dva elegantno oblečena gospoda, ki sta hotela govoriti z baronom. Sluga je odpeljal tujca v sprejemnico. Komaj pa stopi baron Veith v sprejemnico, naperita oba tujca nanj svoje browning pištole, ter mu mirno ukažeta, da naj jima izroči ■denar, ker sicer streljata. Baron Veith jima je res izročil svojo denarnico, v kateri je bilo ■okoli 550 K denarja. Predrzna roparja nista bila zadovoljna s to svoto, temveč sta zahtevala Več, baron pa ni imel več, no nazadnje sta se roparja zadovoljila tudi s to svoto, zapretila sta baronu, da ne sme ničesar povedati o napadu, ker sicer se maščujeta nad njim. — Nato sta pobegnila. Baron pa se ni pustil ustrahovati, prijavil je tamkaj vso stvar orožništvu, a o roparjih ni bilo nh vsem otoku več sledu. — Včeraj £>a je reška policija aretirala nekega osumljenca 331etnega Bosanca Cvijo Ostojiča; dokazalo mu je, da je bil kritičnega dne v Malem Lošinju, pri sebi je imel tudi browning pištolo in f.50 K denarja, za katere ni vedel povedati, kje jjh je doibl, zato je sum popolnoma opravičen, va je Ostojič eden teh predrznih lopovov. O nJegovem drugu še ni nikakega sledu.
.. Kaj vse se lahko človeku pripeti v pijano-lil' • ,n®deb° okolu pete ure zjutraj se je 24-tni delavec Gjuro Kuzin iz Reke pošteno iii311 PPmikal počasi proti domu. Dospel je do trieZl?i e.ga tira* ki vodi proti Mlaki. V tem DiSe*u Ae Pridrdral tovorni vlak. ki je vozil je • a- ^es vbtk do zadnjega vagona t * lnim° Phanega Kuzina, ki se je v bližini
je h^C,prTetaval zdai sem zdai tja. Nesreča jy„ °.teIa, da se je zaletel ravno v zadnji va-
cein in Pade,1 t*0,1! kolesa, ki so mu odtrgala 10 levo roko. Vrh tega si je pri padcu pre-
bil lobanjo in pretresel možgane. Vlak je šel mirno dalje in nihče ni opazil, kaj se je zgodilo. Šele železniški stražnik Anton Iskra je našel Kozina v groznem stanju in ga odnesel dalje v travo, potem pa poklical prvo pomoč. Kozina so takoj nato odpeljali v bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v sredo se poje prvič za par-abonente prekrasna Fr. Neumannova opera v treh dejanjih »Ljubimkanje«. Med II. in III. dejanjem pade zastor, a orkester igra intermezzo (dvoboi 'n smd Fri-čeva), tako da sta zadnji dve dejanji nepretržno zvezani. — Druga predstava te opere je v petek zvečer, tretja pa v soboto zvečer, ko se operno osobje poslovi. — V nedeljo zvečer se uprizori velika drama grofa L. N. Tolstega »Živi, mrtvec«, ki se je našla v njegovi literarni zapuščini kot rokopis. S to dramo, ki je 30. dramska noviteta v sezoni, se sezona 1911-12. iako častno zaključi.
Pomladanska turneja članov slov. dežel, gledališča ljubljanskega se prične kakor vsako leto z Gorico. Otvoritvena predstava v Gorici se vrši na Veliko nedeljo 7. aprila v Trgovskem domu. Izven Gorice se vrše gostovanja tudi: v Tolminu (pondeljek 8., torek 9. in pon-deljek 22. aprila), v Renčah (pondeljek 15. aprila), v Trstu (sreda 17. aprila) in v Prvačinl (petek 19,- aprila). V Gorici se zaključi gostovanje v četrtek 25. aprila. Iz Gorice odidejo v Celovec, kjer se vr£i v petek 26. aprila prvo gostovanje naših igralcev v hotelu »Trabesin-ger«. V Celovcu niso doslej še nikdar gostovali.
V	soboto 27.. v nedeljo 28. in v torek 30. aprila gostujejo v Mariboru, v pondeljek 29. aprila v Ljutomeru, v sredo 1. maja v Ptuju, v četrtek 3. maja v Slovenski Bistrici, v petek 3. maja v Št. Jurju ob juž. železnici, v soboto 4., nedeljo 5. in torek 7. maja pa v Celju. Slavno občinstvo v omenjenih krajih že danes opozarjamo na priljubljena gostovanja ljubljanskih igralcev. Re-pertoire je deloma literaren, deloma zabavno burkast in se z osobjem vred objavi pravočasno. Turnejo in predstave vodi tudi letos režiser g. Hinko Nučič. — Slovenske časnike tukaj in izven Kranjske prosimo, da blagohotno ponatisnejo to obvestilo.
Simfoničen koncert »Slovenske filharmonije«. Pod osbnim vodstvom gledališkega in koncertnega kapelnika g. Vaclava Talicha priredi »Slovenska Filharmonija« v pedeljo dne 31. t. m. v veliki Unionski dvorani velik simfoničen koncert. Program je sestavljen z umetniško izbiro, ter bo nudil največji muzikalni užitek, za kar jamči orkester in ime genialnega kapelnika g. Talicha. Ta koncert je obenem poslovilni koncert gosp. Talicha. Vrši se v korist podpornega sklada, članov orkestra »Slovenske Filharmonije« s prijaznim sodelovanjem g. prof. dr. Pavla Kozina iz Ljubljane (tenor), gospe Anny Krampera in g. Jana Krampera, članov slov. gledališča v Ljubljani (petje) in gdč. Hanny Haumer, članice zdraviliškega orkestra v Opatiji (harfa). Vspored je sledeči:
1. Fr. Schubert: Velika sinfonija v C-dur (orkester) a) Andante. Allegro ma non troppo, h) Andante con moto, c) Scherzo-Allegro vivace, d) Finale-Allegro vivace.
2. a) Kienzl: Mola mati. b) Mahler: O polnoči, c) Kienzl: Narodna pesem.. Pesmi za tenor s spremljevalnem orkestra, poje g. prof. dr. Pavel Kozina. 3. H. Trneček: Fantazija o Fr. Schubertovih pesmih, solo na harfi, predava gospodična Hanny Haumer. 4. Zajc: Dvospev iz opere »Zrinski«	gospod	in	gospa	Kram-
pera. 5. A. Dvorak: Karneval-uvertura (orkester). Za-četekob pol 8. zvečer. Vstopnice po 4, 3, 2 in 1 krono, dijaške vstopnice po 60 vin. se dobivajo v trafiki gospe Šešarkove v Šelenburgovi ulici in na večer koncerta pri blagajni v »Unionu«. Opozarjamo občinstvo na to znamenito prireditev, ki bo ena naidovršenejših umetniških produkcij zadnjih dni.
Akad. kipar Lolze Dolinar je v svojem ateljeu Jakopičevega paviljona modeliral portretni kip slikarja Jakopiča, ki ga razstavi pri prihodnji razstavi, pelo tega mladega resnega umenika je umetniško dovršeno prve vrste in se lahko imenuje najbolje delo, kar jih je doslej ustvaril Dolinar.
Umetniška razstava v Belgradu. Kakor smo že poročali priredi jugoslovanska Lada letos v Belgradu svojo četrto umetniško razstavo. Na to razstavo so bili povabljeni tudi umetniki, ki niso člani posameznih sekcij Lade. Na predlog hrvaškega umetniškega društva »Medulič« se je pa sklenilo, da te razstave ni smatrati kot razstave Lade, ampak kot splošno jugoslovansko u-metniško razstavo. Razstavijo se dela v treh oddelkih
namreč v srbsko-hrvaškem, slovenskem in bolgarskem. Na ta način je omogočeno, da razstavijo vsi jugoslovanski umetniki v Belgradu. Na isti način se priredi tudi umetniška razstava v Sofiji letošnjo jesen povodom kronskih slavnosti carja Ferdinanda.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 26. marca. V današnji seji poslanske zbornice so začeli Malorusi z obstrukcijo proti noveli o vodnih cestah. V pavzi, ki jo je odredil predsednik v svrho pogajanj, se je dosegel sporazum, da je obstrukcijski govornik, Malorus Staruch končal svoj štiriurni govor. Malorusi so izjavili, da je prenehanje z obstrukcijo le provizorično. Koncem seje so zopet zahtevali Malorusi, da naj se raz dnevni red odstavi tretja točka, ki se tiče vodnih cest, ter naj se na to mesto postavi poročilo odseka za državne uslužbence v plačah pisarniških oficiantov. Predlog pa je bil odklonjen.
KONEC VVOLFOVE KOMEDIJE.
Dunaj, 26. marca. V jutrajšnji seji nemškega »Nationalverbanda« bodeta zopet izvoljena v predsedstvo Wolf in Pacher, ki sta pred nekaj dnevi odstopila. Tako konča ta parlamentarna komedija proslulega Wolfa.
DEMISIJA GALIŠKEGA DEŽELNEGA MARŠALA.
Lvov, 26. marca. Včeraj je sprejel cesar v daljši avdijenci gališkega deželnega maršala Badenija. Splošno se zatrjuje, da je Badeni podal svojo demisijo, ki bo tekom teh dni sprejeta*
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta. 26. marca. Nada na kak uspeh Khuenove misije je jako malenkostna. Splošno se sodi o položaju jako pesimstično in ni upati, da bo Khuen uspel v svojih pogajanjih s stran-
kami.	________________ _________
NESREČA NA SNEŽNIKU.
Dunaj, 26. marca. Vojaški ekspediciji se je danes posrečilo izkopati izpod plazu vseh deset trupel. Zadnja trupla so našli ob štirih Trupla je prebivalstvo odneslo v Buchberg, kjer so jih položili v poseben vlak in odpeljali na Dunaj.
FRANCOSKI ODGOVOR NEMČIJI.
Pariz, 26. marca. Z ozirom na velikanske zahteve nemške vlade za zvišanje kredita nemški armadi, bo v prihodnji seji francoske zbornice predložil vojni minister novo predlogo. v kateri se zahteva svota 900 miljonov frankov za oboroževanje Francije.
ŠESTI ITALIJANSKI DREADNAUGTH.
Spezzia, 26. marca. Danes so začeli tukaj s stavbo šestega italijanskega dreadnaugtha.
ZASTRUPLJENJE Z ALKOHOLDM.
Berlin, 26. marca. Danes je začela obravnava radi znanega zastrupljevanja z methyl-alkoholom, ki je zahtevalo 89 človeških žrtev. Obtoženih je pet oseb.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Spominjajte se dijaškega društva „Domovinau!
I p 1 1 i		i P P 1 P m P H
		
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čašo obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18*—	Četrt leta	...	K	4*50
Pol leta	...	K	9‘—	En mesec	. . .	K	1'50
V upravništvu prejeman na mesec K P20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	. . .	K	5 —
Pol leta	...	K	10*—	En mesec	...	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj fse navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
H
odprto
2**
eO
odprto
I
«
N
S
I
1
I
I
1
V
<
s
I
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjižit:	nicam	.	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev	več.	:::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Lasne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado »Neril" od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K*
—	Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
— 240 —
— V Hiši Saint-Pol! je odgovoril Gringon-neur in se klanjajoč odstranil.
— Vedno le Hiša Saint-Pol. se je zamislil Hardy. Vsi me tja vabijo, z vsemi naj se tam snidem. Ali se tam odloči moja usoda? Dobra ali slaba? Ali me kliče smrt?... Bah. videl bom...
Skril je mošnjo z zlatom na dnu skrinje, ki je stala v sobi in stopil za Gringonneurom v krčmo.
Krenil je naravnost k ogleduški trojici, ki se je dregnila s komolci.
— Mojster Thiband, je poklical krčmarja, kaj pijejo ti gospodje?
— Medico, je odgovoril Poingre.
Trojica se ni ganila. Hudih obrazov in povešenih oči je sedela za mizo.
Passavant se ni menil dalje za nje ter zopet vprašal:	.
— Koliko so že zapili, mojster Poingre?
— Ravnokar praznijo šesto posodo. Se z nemirom odgovoril krčmar.
— Torej krčmar, prineste jim še sedmo in vzemite vse skupaj v moj račun!
— Tukaj jo imam! je zatarnal Thiband, ali že nisem rekel. Naravnost v pogubo me žene!
Bruocaille, Bragaille in Brancuillon so se spogledali.
T hiband je prinesel sedmo posodo in Har-dy je rekel:
— lzpijte to na moje zdravje, korenjaki.
In obrnil se je proti vratom.
Trojica se je osupnjeno vzdignila ali takoj zopet sedla. Niso si bili v svesti, kaj imajo početi.
— 237 —
— To vam hoče povedati sama, gospod.
— Torej prihajate s ponudbo in z nasvetom ...
— Oho! se je začudil Passavant. In zakaj naj se izogibam? Ali je tako zlobna?
— Ona? Ne, pri moji veri, ne. Ali če stopite v njeno službo ...
— Torej? ...
— Boste morali občevati v Hiši Saint-Pol!
Gringonneurov glas je bil poln strahu;
Passavant se je stresel.
— Hiša Saint-Pol! je zamrmral. Vi me odvračate od nje!... Ah! da, razumem, radi hi-delonskega stolpa, kaj ne?
— Hidelonski stolp, je prebledel Gringon-neur, vi poznate hidelonski stolp?
— Slišal sem praviti o njem, je odgovoril Hardy s čudim nasmehom.
— Ne, je nadaljeval Gringonneur, ne svarim vas radi stolpa pred Hišo Saint-Pol. Ali tam pridete gotovo v dotiko z osebo, ki je kakor smrt, ki uibja z ljubeznij, ki ubija s sovraštvom, ki ubija s pogledom, ki požiga z nasmehom. katere misli so kakor goreči snopovi, oblizujoči z ognjenimi jeziki svoje bližnjike.
— In kdo je ta grozna oseba? ...
Gringonneur je šepnil v enem dihu:
— Izabela Bavarska, kraljica Francije!
Passavant ni poznal vesti, ki so krožile o
kraljici, vendar ga je Gringonneurov povdarek ledeno pretresel. Pa le za hip, kajti mirno je odgovoril:
— Mojster, prijatelj kraljev sem in tudi prijatelj kraljičin! Zagotavljam vas, da imam svoje vzroke za prijateljstvo do obeh.
Hiša Saint-Pol.	60
= ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni vcležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Oblastveno koncesioniiana
posredovalnica
za mestno zastavljalnico.
Posreduje za vsa v zastavljalno stroko spadajoče posle. — Pojasnila brezplačno.
FRAN BERGANT
Kolodvorska ulica štev. 6.
Viktoria Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Največja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. ElegaDtna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah-
Najpriležnejši čevlji sedanjosti. 2v£od[i3tIaaj a,
Minka Horvat
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča cenjenim damam vsakovrstne
= slamnike =
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesljonlranl optik in strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Kupujte „Dan‘!
Izvod samo 6 vinarjev.
„DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
[Ml
Senzacijonalna prodaja
za velikonočne praznike1
Obleke za gospode	.	.
Obleke za dečke .	.	.
Obleke za otroke .	.	.
Površniki in raglani za
gospode ..............
Površniki ali modre bods-jopice za dečke
od	8	K	naprej
.	6	K	„
.	2	K	.
,	12	K	»
6 K
Klobuki in čepice za gospode in dečke . . od 1 K naprej Dežni plašči za gosp. in dame „ 10 K Kostumi ali dolgi raglani
za dame.................
Krila ali bluze iz blaga za dame......................
10 K
Velika izbera pariških in berolinskih modelov.
3 K
po najnlžjlh cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Minka Horvat.
Jtfilislatistffl"
.................. »r I	..................
..................	\	LULMICllll m...ni.m.n.i
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
Priznano
najboljše
slovensko pivo »“S*
se toči v hotelu „ILIRIJA“.
Kavarn:, je vsako noč do jutra odprta.
B
V
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
J
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
H. SUTTNBR
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„iKO“ -»sg
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Naznanilo in priporočilo.
Usojam si naznaniti slav. občinstvu, da sem prodal svoj
HOTEL ,LL0YD’
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 9,
gospedu K. Tausesu.
Štejem si v prijetno dolžnost, izreči pri tej priliki svojim p. n. gostom najiskrenejšo zahvalo za izkazano mi naklonjenost, ter jih obenem vljudno prositi, da ohranijo to naklonjenost tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
K. Počivalnik.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da sem kupnim potom prevzel od g. Počivalnika
HOTEL ,LL0YD’
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 9,
za vsoto K 170.000.
Strokovno znanje, katero sem po dolgoletnem bivanju v inozemstvu pridobil ter kot svoječasni upravitelj tega hotela in domačin naj jamči, da bom sl. občinstvo vedno postregel s priznano kuhinjo, naravnimi vini in izbornim pivom. — Priporočam se za mno-gobrojni obisk z odličnim spoštovanjem Karel Tauses, hotel »Lloyd“.
»NARODNA KAVARNA".
Danes in vsak dan
iuajjki damski orkester.
Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
nS: Ljubljanska kreditna banka v I> JnbEJani.
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlogj na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
411 01 2 0
—	238 —
— Nemogoče! je vzkliknil Gringonneur. Nihče ne more biti prijatelj obeh!
— In zakaj ne?
— Zato. ker oni, ki se mu smili meketajoča ovca. ne more čustvovati z volkom, ki jo preganja in ji streže po življenju!
Passavant je molčal. Čudna slabost se ga je polaščala in komaj se je premagoval.
— Čujte plemič, je nadaljeval Gringonneur. Videti je, da je ne poznate. Ali ste slišali govoriti o Mesalini? Ali poznate grozno zgodbo o Margeriti Buramdoh; o kateri pravijo, da je pila kri, ponoči v gozdovih, kjer so počivale njene divje čete? Glejte, Izabela Bavarska je oboje h kratu: Mesalina in Margerita. Ako vas ljubi, gorje vam! Ako vas sovraži, gorje vam? Ne morete ji niti, ako ji niste brezpomemben. Vi pa... kdo ve? Ali vas ni že videla in si vas zaznamovala! Gorje vam potem! Vprašajte in povedali vam bodo listo njenih ljubčkov in povedali vam bodo, kaj se je zgodilo z njimi, ki so bli tam zapisani! Govorili ste o Hideloni. To ni nič. Legijo ljudi ima. ki so zaverovani v njo in se pokolejo na prvi njen migljaj, tigrinjo Imperijo ima, Redonovo bodalo in strup čaro-dejca, proti kateremu ne zmore ničesar niti sve" ti križ. ki odpodi satana, ne odpodi pa... Saitana!
Passavant je odskočil in obraz mu je pokrila mračna bledota.
— Nadaljujte, je zapovedal.
— Končal sem. To sem vara hotel reči. Ne hodite v Hotel Saint-Pol! Kajti Izabeli ne uidete. Kdo ve. če vas ni princeza, ki ste jo zjutraj osvobodili iz rokovnjaških rok dovolj jasno
— 239 —
opisala in nahvalila. Kdo ve. če že ne čaka na vas? Bežite, bežite iz Pariza! Ali ne hodite vsaj nikdar v Hišo Saint-Pol...
— Mojster Gringonneur. jutri zvečer pojdem tja. je dejal Hardy.
— Ugajate mi mojster, je nadaljeval, ko je Gringonneur vzdignil dolge roke kvišku; povedati vam hočem, zgodbo, ki bi zatemnila vse. kar veste vi. Poslušajte: deklico, prijateljico, angela je pobrala kraljica, ki je umiral izpostavljen med vrati in pripomogla, da je odšel s smehom na obrazu v večnost. Kraljica je storila tako!
— Kraljica! je šepnil Gringonneur.
— Niti besede več o nji! je zagrozil Passavant.
Gringonneur je vstal, ogrnil plašč in pozdravil.
— Gospod, je dejal, ne črhnem več o nji. o kateri sva govorila. Ali dovolite mi le še besedo.
— Govorite!
— Reči sem hotel: naj bo kakorkoli, na mojo pomoč se morete vedno zanašati in vedno vam bom na uslugo.
— Hvala mojster. Vzprejemam, kakor mi je bilo dano.
V	krčmi sede trije postopači, stisnjeni v kot.
— Zapazil sem jih... Kaj z njim?
— Na preži so za vami. Zakaj, to vedi sam vrag. Ali gotovo nimajo boljših namenov, kakor o nis konjem pred Trojo...
— Hvala, mojster. Govorite vedno o ljudeh. k jih ne poznam. Sedaj pa pojdite. Kje vas imam iskati, ako bi vas potreboval?
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
V
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.