.....__ ____ S_t_,rok ovne razprave GDK: 332 + 355 Ekonon1ski vidiki vzdr:ž:e\ ·1nj·1 go7 ln '~a reda 1 Danj 1 RAJC' I " . , Iztok \VINKLCR "' Izvleček: Kraj čič, D., Winkler, I.: Ekonomski vidiki vzdrževanja gozdnega reda. Gozdarski vestnik, št. 1012000. V slovenščini, ci t. lit. 1 O. Gozdni red je v tehnološkem smislu del procesa pridobivanja lesa, lahko pa ga obravnavamo tudi kot ukrep varstva gozdov. V proizvodnem smislu je vzdrževanje gozdnega reda stroše~ ki ga želimo čim bolj zmanjšati, kot ukrep varstva gozdov pa vpliva dolgoročno, saj potencialno zmanjšuje stroške varstva gozdov, ki so prav tako pomemben strošek celotnega gospodarjenja z gozdovi. Nonnativi gozdarskih del predvidevajo bonifikacijo nonnativov zaradi popolnega gozdnega reda v višini 20-30% osnovnega nonnativa. To pomeni okoli 1 O min/m3. Ekonomsko gledano je to več kot400 STT/ml, kar pomeni okoli 6% prodajne cene gozdnih lesnih sortimeotov. Na prvi pogled malo, vendar veliko, če vemo, da bi ta prihranek neposredno vplival na čisti donos, rento kijo dobi lastnik za svoj gozd. Raziskava je pokazala, da bi v državnih gozdovih z neizvajanjem nepotrebnega gozdnega reda lahko prihranili vsaj 4% prodajne cene lesa. V diferenciranem obravnavanju vzdrževanja gozdnega reda glede na razmere bi se pokazala tudi strokovnost naših gozdarjev. Ključne besede: g0zdni red, stroški poseka, renta. 1 UVOD Vzdrževanje gozdnega reda je del ukrepov za var- stvo gozdov, ki vpliva na zdravstveno stanje gozdov, zato torej učinkuje tudi dolgoročno. V tehnološkem smislu pa je vzdrževanje gozdnega reda eden izmed postopkov v proizvodni fazi sečnje in izdelave gozdnih lesnih sortimentov. V proizvodnem smislu je vzdrže- vanje gozdnega reda proizvodni strošek, ki ga, kot vsak strošek, želimo čimbolj zmanjšati. Za ekonomsko presojo nekega stroška in za iskanje možnosti za njegovo znižanje pa je v prvi vrsti pomem- bno vprašanje, ali je ta strošek sploh nujen ali pa bi se mu bilo moč izogniti. Če je strošek nujen, sledi analiza, kolikšen del proizvodnih stroškov odpade nanj il1 kako bi njegovo znižanje izboljšalo gospodarski rezultat. Presoja, ali je vzdrževanje gozdnega reda nujen stro- šek, ni predmet ekonomske presoje. Dolžni pa smo opozoriti na ekonomske posledice takega ali druga- čnega obsega vzdrževanja gozdnega reda. Lastniku gozda, ki sicer gleda na svoj gozd dolgoročno in traj- nostno, ni vseeno, kako strošek vzdrževanja gozdnega reda vpliva na čisti donos iz njegovega gozda. 2 PORABA ČASA ZA VZDRŽEVANJE GOZ- DNEGAREDA V preteklosti pri proučevanju delovnih procesov *asist, mag. D. K., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO **prof. dr., I. W., univ. dipL inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26. 1 L 2000 na Hrušici 4SG nismo posvečali posebne pozornosti vzdrževanju goz- dnega reda. Pri takratnih tehnologijah sečnje in izde- lave iglavcev, ki so vključevale kleščenje vej s sekiro in ročno lupljenje sortimentov, je bil delež časa za vzdr- ževanje gozdnega reda razmeroma majhen in je znašal pri sečnji in izdelavi 7-8% produktivnega časa. Njegov delež se je povečal zaradi zmanjšanja porabe časa za kleščenje, pri katerem smo delo s sekiro nadomestili z motorno žago. Skupni produktivni čas sečnje in izdelave se je precej zmanjšal, obseg vzdrže- vanja gozdnega reda pa je ostal nominalno skoraj enak, strukturno pa precej večji, 8-1 O %produkti vnega časa (WINKLER 1970). Z opustitvijo lupljenja sortimentov v gozdu se je produktivni čas sečnje in izdelave še zmanjšal, prav tako tudi obseg vzdrževanja gozdnega reda, in sicer nominalno za tretjino (odpadlo je zlaganje lubja). Delež vzdrževanja gozdnega reda v skupnem produktivnem času se je spet povečal, vendar o tem nimamo primerljivih podatkov. Hkrati so se zaostrovale zahteve po obsežnejšem gozdnem redu, marsikje do maksimalne mere. Pri časovnih proučevanjih sečnje in izdelave goz- dnih lesnih soriimentov (KOVAČ 1 WINKLER 1966, 1968) analizi vpliva različnih dejavnikov na obseg in čas vzdrževanja gozdnega reda nismo posvečali pose- bne pozornosti ali pa smo zgolj ugotavljali, daje poraba časa za vzdrževanje gozdnega reda bolj odvisna od vplivov izven drevesa (REBULA 1977). Rebula (1983) pa je v svoji analizi uporabnosti značilnosti sestoja in rastišča za napovedovanje časov sečnje in spravila porabo časa za vzdrževarije gozdnega reda celo izločil iz analiz. K vantificirane opredelitve, koliko je treba povečati normativ v primeru popolnega gozdnega reda, so veči- GozdV 58 (2000) 1 O no ma izkustvene, čeprav so nekatera gozdarska podje- tja za potrebe normiran ja opravila tudi lastne meritve v omejenem obsegu v svojih naravnih in proizvodnih razmerah. Tudi sedanje boni:fikacije normativa, ki jih ~ za povečano vzdrževanje gozdnega reda predvidevajo -.E državni normativi za gozdna dela (1999), lahko imamo za izkustvene. Pri vzdrževanju gozdnega reda ločimo minimalni in popolni gozdni red, ki se med seboj razlikujeta po obsegu dela (preglednica 1 ). Čas za vzdrževanje minimalnega gozdnega reda je že vključen v osnovni normativ, medtem ko uredba za popolni gozdni red predvideva bonifikacije. Te so v odvisnosti od sestoj nih razlik razdeljene v tri kategorije in jih dodajamo v deležu od osnovnega normativa v višini od 20 do 30 %. Za nekaj modelnih sestojev z različnim srednjim drevesom in nizom za posek smo izračunali porabo časa in stroške za vzdrževanje popolnega gozdnega reda (grafikon 1). Pri tem srno za vzpostavitev popol- nega gozdnega reda v mlajšem drogovnjaku (srednje drevo 0,2 m3) dodali 20-odstotno, v debeljaku (srednje drevo 0,8 m3) 25-odstotno in v pomlajencu (srednje drevo 2 m3) 30-odstotno boni:fikacijo. Poraba časa za vzdrževanje popolnega gozdnega reda je relativno velika in je pri enakem srednjem dre- vesu zelo odvisna tudi od niza. V našem primeru te razlike presegajo 50%. Postavlja se tudi vprašanje, ali je pri debelih drevesih v pomlajencu poraba časa za vzdrževanje popolnega gozdnega reda res nižja kot pri srednjih debeljakih (v našem primeru je nižja za 15-20 %). Napaka verjetno izvira iz krivulj za nize, ki imajo pri velikem odmiku od srednje vrednosti mer- jenih časov relativno veliko napako. Izračunavali so jih tudi v času, ko so popolni gozdni red vzdrževali le izjemoma (REBULA 2000). Ugotavljanje vzrokov za ta pojav že presega okvir raziskave. 1 Podobne zakonitosti veljajo tudi za listavce, s tem da so razlike v porabi časa za vzdrževanje popolnega 'rq,?k(lrm l Minimalni in popolni gozdni red Mi,nimalnig ozdnir ed - Beljenje panjev (obvezno pri smreki, boru in brestu). - Umikanje sečn ih ostankov s prometnic in spravilnih smeri . - Posek in izdelava močno poškodovanih merskih dreves. - V se veje je potrebno potegniti z mladja na tla. 0.2 0.8 0.8 Srednje neto drevo (m1)