I ! 41. štev. V Kranju, 20. vinotoka 4900. I. leto. Gorenjoc. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se 'iska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice, t— Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo, 'JXSSS&Jtt za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj sc naročnina izvoli poslati na upravništvo. Pouk v kmetijstvu. Dalje. Na Nemškem so posamezni vladarji gojili že petdeset let prej na svojih in državnih posestvih umno kmetijstvo, zategadel imajo na Nemškem izborne kmete. Veleposestnik je tam po večjem učen kmet; učil se je na višjih kmetijskih šolah; manjši kmetovalec pa je izšolan po praktičnih kmetijskih šolah in po drugih. Danes smemo staviti Nemško glede na industrijo v vrsto z Angleško. Na Angleškem in Nemškem prevladuje tovarniški delavec kmetijskega. Živila je treba tam preskrbljevati veliko milijonom samo ob zaslužku tovarne in meščanskega dela živečih ljudi. To je ondotne kmetovalce učilo razumno kmetovati. Ali kmet je moral prej postati prost tlake in desetine. Ko je kmet postal prost človek, delal je drugače; gledal je potem na to, da dobiva kolikor mogoče mnogo iz zemlje, da dobro uporablja svoje moči. Zdaj se je začelo ozirati na naravne moči in na izboljšanje kmetijskega orodja. Kmetijstvo je postalo veda, in odslej naprej mora kmet hoditi v šolo, kajti neumnež ne uspeva. Pri nas v Avstriji smo v tem oziru še daleč zaostali. Vendar so končno nekateri omikanejši nemški in češki kmetje spoznali, da ne gre s kmetijstvom naprej, če se kmetuje po običaju pradedov. Nekaj tega duha prišlo je tudi že med Slovence. Naša kranjska kmetijska družba je že precej stara in je doslej imela vsaj take kmetovalce v svojem vodstvu, ki so vsaj čutili nekaj drugega vetra. Naše kmetijske šole so dobile moderno izgojene učitelje in dobro vplivajo na narodovo izobrazbo. V živinoreji smo precej napredovali, in svinjereja se je že dokaj povzdignila. Kmetijske šole so doslej precej sadjerejcev izgojile, in ti gojenci so že marsikje pognali starokopitne nazore v kot. Ali po večjem še hodimo v starih cokljah; premalo fantov obiskuje naše kmetijske šole, in naš kmet sploh premalo ceni šolo. Naš premožnejši kmet dd najboljšega sina v šole «za gospoda*, manj odprto glavo obdrži doma in to kmalu zapreže v delo kmetije; šole mu privošči le malo. To ni prav. Kmetijstvo je dandanes težaven posel, treba je več šole in tudi talentiranih lastnikov večjih kmetij. — Slovenci ne smemo upati, da dobimo kmalu kaj več industrije. Naši prejšnji gospodarji — in treba jih menda ni imenovati — so vodili naše gospodarstvo tako, da so tujci premog naših dežel in rude v milijonih vrednosti vzeli, nam pa pustili le posneto mleko. Namesto da bi bile v preteklem stoletju v naših krajih, ko so bili vse boljši pogoji za razvoj večje industrije dani, nastale tovarne, delal je naš človek kot slabo plačan navaden premogar pod zemljo; bogastvo teh zakladov pa so uživali tujci. — Narod ni bil omikan, prišel je iz fevdalne dobe v vseh slojih duševno in grmjtno reven. Ker smo ta brod zamudili, treba nam je zdaj poprijeti se posebno kmetije; to moramo negovati z vsemi močmi. Železnic imamo že toliko, da lažje kaj na večjih trgih v spravimo denar. Kot dobri novodobni kmetje moremo se še obdržati na teh tleh kot gospodarji. Če pa tudi tu ne bomo napredovali, bodo postali tujci gospodarji naših zemljišč. Konec pride. Državnozborske volitve. Na Kranjskem se imenujeta kot kandidata dolenjskih mest in trgov gg. notar Ivan Plantan in ravnatelj Andrej Senekovič. V gorenjskih kmetskih občinah nastopi baje kot kandidat proti dosedanjemu poslancu Jos. Pogačniku vodja Fr. Povše. Na Štajers kem je bil dne 14. t. m. v Ljutomeru shod zaupnih mož za kmetske občine in za peto kurijo, katerega je sklicalo ljutomersko politično in gospodarsko društvo, in na katerem so bili zastopani vsi stanovi. Zastopniki so se soglasno izrekli za zopetno kandidaturo dr. Lavoslava Gregorca v kmetskih občinah in za kandidaturo gospoda Dragotina Hribarja v peti kuriji. — Na ninogobrojno obiskanem volilnem shodu v Mozirju se Zahtevajte ^Gorenjca" v gostilnah in kavarnah! je z velikanskim navdušenjem volilcev soglasno proglasil kandidatom pete kurije Dragotin Hribar. Istotako se je z burnim odobravanjem sprejela kandidatura dr. Ivana Dečka za mesta in trge. Volilci so dalje zahtevali, da se jim dosedaj neznani kandidat vitez Berks osebno predstavi. Na Primorskem se imenujeta sledeča socijalistična kandidata za peto kurijo in sicer za Trst Učekar in za Gorico pa ICtbin Kristan. — Kandidatom za peto kurijo jo bil na volilnem shodu v Barkovljah proglašen dr. Oto-kar Kibar; za peto kurijo v Istri pa dr. Matko Laginja. V Kranju, 20. vinotoka. Dunajski Cehi snujejo novo politično društvo, ki bo obsegalo vso Avstrijo in se bo imenovalo »Slovansko politično društvo za Avstrijo«. V ogrskem državnem zboru je predložila vlada minuli teden poslanski zbornici državni proračun za prihodnje leto, ki izkazuje prebitka samo ;Jr> K. Proračun za letošnje leto pa je imel prebitka 110.000 K. Dalmatinskim deželnim glavarjem je imenovan namesto umrlega dr. Hulata deželni poslanec dr. Ivčevič. Vojna na Kitajskem. Med Rusijo in Angleško je nastalo nasprotstvo, ker je Waldersee poveril upravo železnic proge Tientsin-Kavan Rusom, dasi so bile dosedaj te železnice v rokah Angležev. Za prihodnji mesec se pripravljajo splošne uslajo v južnih pokrajinah. Dopisi. Iz Kamnika. Menda ga ni kmalu na slovenski zemlji kraja, ki bi imel lepšo lego od našega Kamnika, pa menda ga tudi ni kraja, kjer bi se živelo tako brezbrižno, kakor uprav v našem mestu. Neizrečeno mnogo bi vam mogel pisati o vzglednem (!?) mestnem zastopu. Cie vam povem, da vodovod, ki nas stane mnogo tisočakov, že nima več kakor šest tednov nikake vode, PODLISTEK. Nekaj zgodovinskih črtic o modi. Priobril Fr. S-i. Dandanes igra moda veliko vlogo in to ne le v mestih, temveč tudi na deželi. Izumitelji in prireditelji modernih naprav hočejo svetu kazati vedno nekaj nr*mga in i/.van-rednega. Pri tem pa pridejo večkrat v zadrego. Češče morajo poseči nazaj po kakem zastarelem slogu ali pa se oddaljiti od lepe in prikupljive skladnosti ter se po-služiti kake prav nevkusne oblike. Naj navedem dva primera! Nekdaj so delali in nosili na deželi ali na kmetih take čevlje, da so bili na koncu široki in oglati, ker je okornim krnet-skim čevljarjem šlo tako delo najbolje od rok. V mestih pa so rekli, da so taka obuvala novkusna in grda. Zalo so začeli tam delati čevlje po obliki noge, to je na koncu zožene. Tu je moda pravo zadela. Taki čevlji so prijetne vnanjosti ter za hojo pripravni, ker se prilagajo no-silčevim nogam. Preprosto kmetsko ljudstvo pa nima časa in ne dosti vkusa za samostojno modo. Zaradi tega v njej počasi sledi mestnim prebivalcem. Tudi čevlje po najnovejšem mestnem kroju so začeli delati na kmetih. A to ni bilo po volji mestnim ljudem in pritoževali so se: »Taka obuvala imamo kakor kmetje; bilo bi že čas, da se ta zastarana kmetska moda nadomesti z novo!» Nato I se ne smete čuditi.. Klerikalni kliki na ljubo se mora vse pretrpeti. Ljubi Bog se bode že enkrat usmilil in nam poslal dežja, da bode zopet po našem velezanimivem vodovodu pritekla voda. Ljudje pravijo, da pijemo «stol-niško gnojnico* ; in včasih je ljudski glas, glas resnice. Mar naj bi se bilo skrbelo napraviti dober vodovod, namesto vzidavati snovatelju na čast kameni to ploščo z zlatim napisom. Kaj ne bi bilo boljše, vi gospodje pri mestnem zastopu, da se enkrat naš vodovod radikalno popravi, makari podaljša samo, da pridemo do zdrave pitne vode. Za denar, ki ga dajete mazačem, bi bil strokovnjak vodovod že pošteno popravil. Obračamo se tudi do politične oblasti, ki ima nadzorovati zdravstvene razmere, naj vendar enkrat prisili županstvo, da dobimo zdravo pitno vodo. Dovolj je našega potrpljenja! Siti smo vseh zanikam OS ti sedanjega županstva. Če se kdo podstopi kakega dela, naj ga tudi pošteno dovrši. Škandal je za mestni zastop, da se tako bore malo briga za tako važno zadevo, kakor je ravno vodovod. Ker nam po drugih vodnjakih tudi vsled dolge suše vode primanjkuje, je res opravičena bojazen, kaj početi, ko bi se primeril v mestu kak ogenj. Zahtevamo, da naše županstvo stori potrebne korake in nam preskrbi dovolj dobre vode. Iz Škofje Loke. Že večkrat izrekla se je želja, da bi se osnoval v okolji Loki, kjer je sedež okrajnega sodišča, denarni zavod na širji podlagi, ki bi zadostoval hranilnim in posojilnim namenom škofjeloškega okraja. Ni nam potreba govoriti o velikem pomenu tacih zavodov, ki služijo v spodbudo k varčnosti in k dobremu gospodarstvu. Poleg materijelne podpore imajo hranilnice in posojilnice tudi vedno pred očmi moralno zboljšanje in okrepčanje slovenskega ljudstva. Vrhutega imajo slovenske posojilnice tudi naroden pomen, ker hočejo s slovenskim uradovanjem pospeševati, da se raba slovenskega jezika vedno bolj širi. Obenem pa postanemo Slovenci v materijelnem o/iru ne- so si začeli mestni čevljarji beliti glave z iskanjem nove oblike za obuvala, pa brez uspeha, kajti zožene čevlje so ravno nosili, oglati so bili nekdaj v rabi, široki in okrogli pa bi bili za hojo prenerodni ter preveč podobni — konjskim kopitom! Ni jim toraj preostajalo drugega, kakor da so zopet vpeljali starejšo oglato obliko, kakršna je bila prvotno v navadi — na kmetih! Ko so potem zaškripali prvi gosposki sprehajalci po mestnem tlaku spet v oglatih čevljih, hoteli so naenkrat tudi drugi meščani imeti taka obuvala, ker so bila drugače narejena kakor kmetska ter radi tega imenitna in — lepa! Znano je, da se ženske že od nekdaj rade lepotičijo ter si v ta namen nadevajo razne nakite. Najnavadnejši ženski nakiti so uhani in male žepne ure z verižicami. Uhane nosijo ženske v ušesih, in pospeševateljem mode se dosedaj še ni posrečilo, da bi našli kak drug primeren prostor za nošo uhanov. Amerikanski Indijanci nosijo namesto uhanov kovinske obročke — na koncu nosov. Ko bodo ti izumrli, bode morda prišla njih noša nosnih nakitov tudi pri nas v modo! Žepne ure pa so do sedaj nosile gosposke in kmetske ženske v nedrih in po prsih so jim visele svetle verižice. Ta noša ženskih žepnih ur je gotovo najukusnejša in najprimernejša. Toda mestnim gospem in gospicam zopet ni bilo prav, da so nosile svoje ure ravno tako, kakor prebivalke na deželi. Zato so jih začele utikati za ovratnik pod brado tako, da je odvisni od nemških hranilnic in posojilnic. Ako je Slovencem, kakor kale razvoj denarnfti zavodov na Slovenskem, vedno bilo merodajno načelo, da se v slehernem sodnem okraju, kjer je sedež sodnije, osnuje vsaj en slovenski denarni zavod, smemo trditi, da je za škofjeloški okraj ta potreba še nerešeno pereče vprašanje, ki je do danes ostalo le kot tiha želja mnogih rodoljubov. Uverjeni smo, in celi razvoj slovenskega posojilništva, ki se je zasnoval na podlagi skupne vzajemnosti in združil v mogočno skupino 'Zveze slovenskih posojilnic«, nam jamči, da z združenimi močmi, posebno, ako nam bode podpora slovenskih domoljubov iz obeh škofjeloških dolin zagotovljena, dosežemo v najkrajšem času ugodne, lahko rečemo prav ugodne uspehe. — Saj bi imela posojilnica pa tudi drugi vzvišeni nanien : njeni vsakoletni pribitek ali deloma ali vsega porabiti v občekoristne in dobrodelne namene, ne le za mesto Škofjo Loko samo, temveč tudi za občine škofjeloškega okraja, iz katerih bode dobivala bodisi materijelno ali moralno podporo svojih deležnikov. Usojamo si tedaj Vaše blagorodje uljudno povabiti k osnovalnemu zborovanju, pri katerem se bode obenem volilo načelništvo in nadzorstvo za prvo poslovno leto, in se bode vršil dne 28. t. m., t. j. v nedeljo, popoldne ob 4. uri v salonu gospe Ane Gusel, p. d. «pri Ba-lantu». K temu osnovalnemu zborovanju zagotovila nam je tudi «Zveza slovenskih posojilnic* svojo podporo in dopošlje v ta namen svojega pooblaščenega revizorja, da nam vse podrobnosti pojasni in za prvo potrebno ukrene in nasvetuje. Z rodoljubnim pozdravom pripravljalni od-za osnovanje okrajne hranilnice in posojilnice za škofjeloški okraj v Škofji Loki. — (Obenem se nam poroča, da so v tem pripravljalnem odboru za stvar vneti gospodje, ki jamčijo, da bo mogla nova hranilnica in posojilnica tudi v resnici poslovati, in tako ustreči že davno izraženi želji prebivalcev škofjeloškega okraja. Želeti jim moramo le, da bi se njih želja kmalu uresničila. Opomba uredništva.) verižica ven mahala. Ta noša ni bila posebno okusna. Ako bi si bila pred več leti kaka ženska privoščila tako šalo, vsi okoli bi se ji smejali ter delali različne dovtipe, a zdaj je bila taka noša lepa, ker je bila moderna! Vendar pa se je ta najnovejša modna iznajdba tudi ženskam samim kmalu zazdela premalo pametna in začele so premišljevati, kam bi odslej zatikale svoje ure. Više niso mogle več iskati mesta zanje. Treba je bilo toraj ž njimi iti nižje, in nazadnje se je zanje res srečno našel prostor — za pasom po vzgledu moške noše! Nekaterim mestnim ženskam še vedno binglja verižica izpod brade, a taka noša je sedaj nedostojna, ker ni več — v modi! Napredek naših kmetskih žensk ni došel te imenitne noše, in morale se bodo ženske ure na kmetih seliti svoj čas iz nedrij naravnost za pas ali pa še nižje, ako ne bode kmetski ženski napredek glede te noše v kratkem pospešil svojih počasnih korakov. Bilo bi zatoraj morda dobro in pametno, da bi kmetske gizdalinke pustile prebivališče svojim uram na prsih tako dolgo, da bi ženske ure v mestih obšle vse kotičke in pribežališča na mehkih životih lepih in nežnih lastnic, ter se naposled naselile zopet — v nedrih? Nikakor ne! Splošna zgodovina mode in in tudi že te kratke vrstice | Gospodarske stranke. Dalje. Navdušenje dobe taborov pa je le kratek čas trajalo. To gibanje je jemalo smotrov, teženj iz gospodarstva, gospodarskih strank ni bilo, da bi strasti oživljale. Nekaj smo v tem boju dosegli v šolah in vzbudili nekaj slovenske zavesti. Kapitalistično gospodarstvo po letu 1848. ni dobro vplivalo na našega kmeta, ker ga je neukega in zadolženega sprejelo. Saj ni imel po oprostitvi leta 1848. kaj v roke vzeti. Bajta raztrgana, nič prida fundusa, plačila davkov in odveznin. Meščan se je le počasi dvigal in ni dosti podpiral kmeta. Začelo je vsem tesno prihajati v gospodarstvu in v letih 1870 do zdaj so začeli gospodarski oziri uplivati na nas in ti so dan za dnevom silnejši. Danes sprevidevamo posvetni rojaki, da edino z idealnim bojem za narodnost ne gre, da ta ideal ne pregreje naše mase in že tudi med rodoljubnimi meščani nima prvotne moči. Gospodarski oziri silijo v ospredje in ti tudi domoljubne slovenske rojake silijo v druge tire. Danes sprevidevamo, da bo le gospodarsko močan Slovenec tudi glede narodnosti jak in le gospodarsko visoko stoječ Slovenec duševno močan ter cenjen med drugimi avstrijskimi narodi. Naš meščan je bil od leta 1848 na razpotju glede narodnostnega čuvstvovanja. Meščan je hotel s slame na žimnico; ustopiti je moral med veliko liberalno .gospodarsko meščansko avstrijsko stranko. Gospodarski nagibi so najmočnejši. Ti so privedli tudi v drugo nemško, laško razmotrovanje; v obmejnih mestih in trgih se je po večini popolnoma odtujil; le na Kranjskem se je rešil, ali tudi tu ne popolnoma. In le ta odtujenec zdaj s stališča, da Slovenstvu ni sojeno živeti, neče domu. Ali ud je našega naroda; imeti ga hočemo, ga moramo! Gospodarski oziri tudi to zahtevajo. S tercijalskimi družbami pa ga tudi ne pridobimo. Naš meščan mora stremiti po tem, po čemer stremijo omikanejši narodi, meščani, ravnotako naš kmet delavec. Slovenci bivamo v sosedstvu omikanejših narodov, večjih in modernih gospodarstev nas uče, da bi kmetske ženske čakale zaman, da bi mestjanke začele žepne ure spet tako nositi, kakor jih še nosijo ženske na deželi, kajti s tem bi mestne lepotice posnemale — kmetice, in to bi bilo zanje, oh, oh — nekaj groznega! Zato je res najboljše, da tudi kmetsko ljudstvo počasi sledi v kroju in noši mestnim prebivalcem ter jih s tem sili k novim modnim iznajdbam. Tako tudi prebivalstvo na deželi s časom napreduje, in ta napredek" koristi razun kmetu tudi rokodelcu in obrtniku, katera imata vsled hitre izpreminjave mode vedno dosti dela in zaslužka. Kmet potem lahko vsak čas strži kak mernik pšenice, da more kupiti svoji hčerki novo obleko, ki je tako narejena, da ni treba nikakega predpasnika, in mu zaraditega ni več treba zanjo odšteti toliko denarja kot v prejšnjih časih za obleko s širokim predpasnikom. Ali nima res kmet tu dobička ?! In kako dobro se poda potlej taka gosposka obleka gospodični na deželi, ko gre v nedeljo k maši «k fari» ali pa v bližnje mesto! Marsikdo bi skoraj ne hotel verjeti, da more zrasti taka roža — v borni vasici! Mnogo zaljubljeno in mnogo zavidljivo oko se ozira za njo, a to je dobro, da nobeno ne vidi, kaj prebavlja njen želodček! in ob morju, ki je za moderno gospodarstvo jako važno, i Poznamo tuji svet in njega razvoj. Bistre oči našega trgovca, našega drugega človeka vidijo, kako napreduje j drugi svet. On mora postreči občinstvu, kakor postrežejo drugod, delati kakor drugod, drugače nima odjemalca. Slovenci imamo zemljo, ki nas danes, ko nas je na majhnem prostoru več, kakor nekdaj, ne more rediti kot kmete; naša kmetija ne pridela dovolj živil za vse; poseči moramo po drugih virih. Naši številni veliki premogokopi, naša rud polna zemlja, naši vinogradi, za sadje dobro podnebje, lega našega ozemlja upijejo po modernem gospodarjenju v vseh strokah. Samo agrarci ne moremo biti. Naša veleposestva so sicer številna, a majhna. S strojem se na njih ne da dosti delati, ker ni dosti ravnine in delavcev ne moremo plačevati, da ne j bi uhajali na boljšo pašo. Naše veleposcstvo gre v zaton i in mora po parceliranju priti v kmetske roke. Ali to je ; dolgotrajen proces. Naš kmet mora biti poleg kmetovanja tudi trgovec in intenziven poljedelec. Naš meščan si mo- I ra pridobiti nove načine dela, trgovec se mora izviti iz j objema srednje in večje tuje trgovine. To in drugo na- j ravnost sili v druge tire, kakor so oni, kakor jih želi agrarna avstrijska aristokracija in nje cerkveno spremstvo, j ali ono domoljubje, ki svoje upe stavi na pravičnost, poštenje za življenje malega naroda dosti merodajnih iz- i van njega stoječih činiteljev. Deset odstotkov najboljših ' naših ljudi iz narodove mase ne najde danes doma zadostnega zaslužka ter mora v tujino za kruhom. Malo velikih dimnikov je videti v naših deželah in naš pre- t mog se vozi v tuje kraje, kjer pomaga rasti velike industrije, ki potem ves slovanski jug preskrbuje s svojimi izdelki. Neki nemški teolog je pisal: Stroj ima v svojem svojstvu nekaj protestantovskcga. Ali je to res ali ne, ali prespali smo Slovenci, ki smo dali toliko izbornih mož gospodarstvu tujine, velik čas razvoja modernega gospodarstva, ki bi tudi v naših krajih sredi preniogo-kopov in ob važnem morju in v sosedstvu velikega dru-gaga Jugoslovanstva izgojil iz nas Čehom jednake gospodarske delavce, ali še boljše, ker naši kraji ležijo srečnejše. ! Se nadaljnje. Novičar. Na Gorenjske m. Osebne vesti. Upokojeni župnik gospod Karol 1 Hofer iz Čateža pri Trebnjem pride na izpraznjeno mesto kot ekspozit v Trboje (župnija Smlednik). — Manipula- j cijskim diurnistom pri c. kr. pošti v Tržiču je imenovan g. Josip Podboj. Državnozborske volitve. Kakor se nam poroča, sklenilo je minuli četrtek več boljših kmetov kranjskega okraja voliti v državni zbor namesto dosedanjega poslanca Pogačnika g. Povšeta, če kandiduje iz proste roke in se postavi na nevtralno stališče. Klerikalna stranka se močno trudi obdržati postojanke svojim poslancem in je gotovim agitatorjem že naročila, naj gredo na delo in naj se oglase v Ljubljani radi informacij. Glas iz občinstva. Ob ponedeljkih in sejmih postavljajo nekateri tukajšnji gg. trgovci polno blaga ob hišah, kar zelo ovira mimoidoče ljudi zlasti ob grdem vremenu. Sejmi so namreč po navadi dobro obiskani in večkrat nastane prava gnječa; poleg tega pa se mora zlasti pri grdem vremenu ogniti na sredo ceste v blato, kar je posebno za dame jako neprijetno. Želeti je, da bi dotični gg. trgovci to upoštevali. četrti promenadni koncert bo — kakor smo že omenili — jutri v nedeljo dne 21. t. m. na glavnem trgu. Spored je naslednji: 1. Schneider: Srce moje če- belnjak«, koračnica; 2. Horn: «V letovišču«, valček; 3. Skrivanek: »Požarna bramba pride«, polka francoska; 4. Beer: »Zvesta ljubezen«, pesem brez besedi; 5. koračnica. Prvi sneg. Vtorek ponoči je pobelil sneg naše gore po Gorenjskem in zapadel skoro do podnožja. Nesreča. Vtorek se je polil s špintom Andrej Ve-ternik, trgovski vajenec pri g. Kreutzbcrgerju v Kranju, potem pa menda v svoji lahkomiselnosti zažgal špirit, ki se je razlil po njegovi hlačnici, meneč, da se bo posušil. Seveda se je vsled tega vnela njegova obleka, ki je začela goreti. Veternika so morali peljati v deželno bolnico, ker je bil opečen po vsem životu. Med Lahovičami in Nasovičumi, sodni okraj Kamnik, je dne 1. t. m. ob 1. uri ponoči napadel 18 letni Gregor Kern posestnika Janeza Stuparja iz Nasovič, ko se je vračal iz gostilne Gašperja Globočnika v Lahovičah domov, ter ga oropal. Vzel mu je 10 K, katere je imel Stupar shranjene v telovniku med belim papirjem, in potem zbežal v gozd »Goričica«. Vsled klicanja sta prihitela dva posestnika iz Lahovič ter spremila Stuparja. Pred ropom je Kern vasoval do polnoči pri dekli Stu-parjevi. Roparja so izročili c. kr. sodniji v Kamniku. V Radovljici bo na mestnem trgu dne 21. vinotoka, ob treh popoldne na korist prostovoljnemu gasilnemu društvu radovljiškemu javna tombola, pri kateri bode svirala domača godba. Prvi dobitek: krava (buša), drugi domtek: kolo (bicikelj). K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Za železnico čez Karavanke je občinski odbor v Celovcu sklenil prispevati znesek 80.000 K. Mala pomota se je vrinila v notici »Zaplemba« v zadnji številki «Gorenjca«. Dotični podobar namreč še ni dobil ostanka izplačanega, in bi se moral stavek »ostanek pa mu je izplačal, ko je bilo delo dovršeno* glasiti: ostanek pa bi mu izplačal, ko bi bilo delo dovršeno. Ker nočemo nikomur delati krivice, na opozo-ritev našega dopisnika to sami popravimo. Zažgal je dne 7. t. m. štiriletni deček Anton Hribar v Prelogu, politični okraj Kamnik, slamo pred hišo svojega očeta. S slamo je začela goreti tudi hiša, ki je bila kmalu vsa v plamenu. Hribar ima škode 1550 kron, zavarovan pa je bil za 800 kron. V blejskem jezeru je dne 11. t. m. opoldne utonil Štirileini otrok, ki se je brez nadzorstva igral na obrežju jezera na Mlinem. Kof- se je otrok predaleč nagnil, padel je v jezero in utonil. Truplo so kmalu našli. Otrokova mati se bode morala zagovarjati pri sodniji. Nesreča. Iz Mengiša se poroča: V noči od ponedeljka na torek zgodila se je tu čudna nesreča. C. kr. orožniški postajevodja Josip Fazan je v sanjah, misleč, da gre skozi duri, šel skozi okno prvega nadstropja ter si pri padcu zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v deželno bolnico. Iz Škofje Loke se nam piše: Gospod urednik, blagovolite opozoriti na tale nedostatek: Hodnik na mostu je bil v več krajih luknjast. Po vseh špranjah so se nabile debele deske, tako da mora človek, ki hoče priti čez, dobro paziti, da se ne ubije. Večina ljudi gre do srede mostu, stopi potem rajše na vozno pot in gre po tej dalje. Ljudje se splošno pritožujejo. Naj bi se take neprilike vendar odpravile! Službo išče trgovski pomočnik, 24 let star, do duše pošten, ki ni pijanec ali ponočnjak, z eno besedo jako skromen in vesten človek. Veselilo bi ga stopiti v kako trgovino. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. Zanimiv pretep. Pišejo nam iz škofjeloške okolice: Od žegnanja grodoči fantje, doma od sv. Duha, se ustavijo pri znani gostilni «Štajnbirt», se spro ter malo polagajo. Eden izmed njih je bil zelo hudega jezika, toda uvidi takoj, da je v nevarnosti. Urno tedaj zbeži, a pri tem pade tako nesrečno v neko gnojnico, da se je ondi pošteno skopal. Vendar se izkobaca iz nje in beži dalje. Ko pride domu spat pod streho, kjer je služil za hlapca, pribiti ta kmalu dva vročekrvna fanta za njim. Jezičen fant beži iz hiše pod streho nad hlev, ondi se pograbijo, a, o joj — trohlen strop se vdere in vsi se znajdejo v hlevu ined živino. Hlapcu je bilo znano v hlevu, zato je lahko ušel; napadalca pa sta šele iskala, kako bi prišla iz hleva. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj ima dne 19. novembra popoldne svoje zborovanje v Cerkljah. Svoječasno priobčimo popolen spored. V Begunjah je dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne Zgorel kozolec, v katerem so bili spravljeni poljski pridelki. Zažgal je štirileten olrok. Škoda znaša okrog #50 K. V občini Preddvor, in sicer v gozdu Zaplat, je pogorel gozd v obsegu hebtarjev. Bilo je sicer samo grmičevje, vendar se ceni škoda na 180 kron. Prebivalci bližnjih vasi so ogenj hitro zadušili. Sodi se, da so zažgali pastirji. Na Kranjskem sploh. I.slov. umetniška razstava bo odprta še do 2s. t. in. Tekom enega meseca je to razstavo obiskalo o4G5 oseb. Na St nje rs ko m. Štajerski Slovenci iz Celja in okolice poselijo jutri v nedeljo, dne 21. t. in. umetniško Razstavo in slovensko gledališče. Na J'r i m o rs k cm. V Trstu je začelo uOO delavcev južne železnice štrajkali, ker ravnateljstvo na Dunaju ni ugodilo njihovim zahtevani. Križem sveta. Kongres proti alkoholizmu. V kratkem se vrši pripravljalni shod za osnovanje odbora za Kranjsko, ki ukrene potrebno za kongres proti alkoholizmu, kateri bode letos na Dunaju. Nemški cesar je imenoval državnega ministra grofa Ufiiovva državnim kancelarjem, pruskim ministrskim predsednikom in ministrom zunanjih zadev. Pokojni državni zbor se je sešel dne 27. sušca 1897. k prvi seji. Kmalu po sestanku se je zaključila XII. zasedanju, v katerem je bilo 20 sej. V XIII. zasedanju je bilo 82, v XIV. 28, v XV. 36 in v XVI. 58 sej. V celoti je bil državni zbor zbran 512 dni, med katerim časom je bilo 100 sej. Menjalo se je v tri in pol letih šest vlad, toda vse je ostalo pri starem. Papeževo premoženje. Sveti oče ima baje za 1000 milijonov kron premoženja, in 20 milijonov kron znaša letni Petrov vinar. L. 1899 je dobil ob priliki jubileja zlatnine, siebrnine in biserov v skupni vrednosti za 21 milijonov lir. Če bi premoženje donašalo le po '6 od sto, bili bi vsi dohodki okrog 140 milijonov kron. Domača knjižnica. Cecilije I. del, katero je 1. 188.'} izdala družba sv. Mohorja, se na novo izda, in sicer v popravljenem in izpolnjenem ponatisu. Nova izdaja ustrezala bo cerkvenim in tudi drugim, zlasti dijaškim pevskim zborom. Cena knjigi bo ista, kakor je določena za II. del, t. j. 1 krona. Gospode družbene poverjenike, pevovodje in vse, ki bodo potrebovali novo knjigo, uljudno in nujno prosimo, da odboru družbe sv. Mohorja čimpreje, vsaj do novega leta naznanijo, koliko iztisov bodo potrebovali pevski zbori in posamezniki po raznih krajih, da se more določiti naklada ponatisa. Listnica uredništva. Dopisniku iz Bohinja: Hvala, prejeli! Pride na vrsto. Gospod Albin Rant, trgovec v Kranju, je priložil današnji številki nekaj lepakov glede najboljšega sredstva za rast las. Jutri v nedeljo dne 21. oktobra celo noč odprta. —m Domače m— pri$tr)o 3gar>jc£0£ j konjak........ liter po K f>-— slivovka........ „ „ „ 2-80 hrusevec........ „ „ „ 2*60 ! brinjevec....... _ „ „ 2*60 Priporočam tudi dobra vina. Spoštovanjem Jernej RučigaJ a^-8___ gostilni«uri zlati ribl». V)izitnice in kuverte 0 0 ■ _ % po zelo nizkih cenah priporoča „){ranjsk_a tiskarna" v JCranju. J) v a dijaka ali druga gospoda se sprejmeta v .stanovanje. Ve<" se izve v iipravniš! \i «(iorcnjea ►. Luki Mayerju burskemu generalu k njegovemu irnendanu grom o vit „ J>ivio !" Njegovi oboževatelji „pri puščavniku*'. Luka Mayer se iskreno zahvaljuje za poslane mu eastitke ter se še vedno spominja veselih uric, katere je prebil v prijaznem Kranju, kjer so ga gostoljubno sprejeli povsod, zlasti pa „pri puščav-niku", ter se bo vedno spominjal vrlih Kranjcev. Luka Mayer. Tedenski sejem v Kranju dno 1K. t. m. Prignalo so jo 510 glav goveje živine, 20 telet. 20, prosa K 7' , ovsa K (V —, rži K 7' -, ajdo K 7' -, ječmena K 750, koksa 10-50. krompirja K 170. ribenčana K 950. Zlatnino in srebrnine, kakor verižice, zlate in srebrne, prstane, uhane z diamantom in briljantom, zapestnice, obeske i. t. d. priporoča po najnižjih cenah 186 6 H. SUTTNER v Kranju. Lepo Stanovanje Franc Dolenz v Kranju obstoječe iz petih sob, kuhinje, kleti, drvarnice in pralnice (WusAkùrtao) se m odda v najem. Vor- se izve pri upravnistvii (îoienjca 20!» 2 V najem se da pod prav ugodnimi pogoji go$tilr)a ir) prodajali?« v Goricah prva j« na dobrem H&MH, drii^a jo že nad dvajset let vpeljana. Vre se izve pri l.istinikii hiše v Goricah št. 11. 906 3 Doktorja pl Trnkoczvja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena IKK ;t že mnogo let, priporoča in razpošilja leknrha T m k o czy v Ljubljani. Najceneje m' dobivajo v p.t|.i»..ni lekarni, če se lUUPOfti po pOftii odkoder ho ta 7na bolnika, sploh M vsakima se namesto l>rt'7.iii(.(*ii>', razdra/lijoče kavi" in ruskima čaja doktorja p I. T r n k i•■ r z y H Kakao sladnž čaj figrfc^^^^^^ ISfc vsebini?) JO li, 14 zavojčkov samo ft K. Daljo nt> pri|M>iora: Doktorja pl. T r n k oc z y a 7 P I od Č n P kapi i c o. Izborno sredstvo za želodec. Deluj.' poinir-... krepilno, bolest utcšiijoi e, tek vZDtlj.i joče, čisti želodec JTi pos|iešuje prebavo. Steklenica 10 h, pol tucata •£ K. l\l*0!>'life odvajalne, želodec čistilno. Čistijo želodec, odvajajo e> ^ blato, odpravljajo napenjanje in zabnsanje želodca brc/, vs.li bolečin, kakor se to česlokrat prin.-ti pri družili kroglicah. Skatlja 42 h, šest šk.itjic > K 10 h. — 1'ocukrene krotfTiro. .Skatlja HO h, tli škatlje i K, Prsni plučni in kalijev s ' raztvaiIjivini apnenim vzhuji ok a!i zeliščni siril]), prirejen g lahko zeb/oni , lltesuje kapelj, laziva.ja sliz, tik in tvori kri. Stekleni.., » K \l h, u I lajša bol in kašelj tuc.ita 5 K. milili alindov t vel (pr.'!inski cvet, (j i e b t k e i s I) priporoči ji v S"11111 je kot Udi nte-itjoi ,■, lajVtjočc dinnenje v križu, rokah in lioKali, kot novo poli vljajor,. dr^neiije p., dolgi hoji in h zkent d- In. Steklenica 1 K, sesl le.klenic 4 k M h. Tinktura za kurja očesa, preizkušeno -.i .'lisi \" proti bole>lnim kurjim oA"soin, hraila\ii.ini, roSmiri, /uljem in ii/eblinaiil. Ima lo volilo prednost, da jo treba s prilotonilli iiipičeni bolno mesto zuolj ii.mia/.iti, Steklenica HO h, šesl steklenic 3 K f»0 b. tfŠfT Ker je ve dna skrb Varstvena znamka. p. n. CkonomOV, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkoczvja Živinski 11" ' prašek za no- traiijo raiM> pl i kravati, voli b in konjih. Z« blizu .'»0 let I najboljši Ul iis|h.|ioiu ii|n,rablje\.m, kadar kiave hočejo zreli, in da se zboljsiije mleko. Zavojček I navodilom k lede li|M>rahe J K , pel /avojčkoA s a in o 1 K. Ii'i i redilni in k r in i I n i pre.šek. i maiiji vaistv.no in dijeteii......sred- Varat ve »Ivo za pravice. Za iioliailjo rabo, sluzi /a tvorbo in voji "k .">«» h, pet zavojčkov samo S K. Pozor! T.i prašek dobile v vseh prodajalnah in tudi k a (.e jih pu Vas ne dobile, poleni pišite na lekarno 'I Ljubljano. in znamki s.l ill tols sladi I* r n k d c z v •. /a- Edvard Dolenz v Skof ji Loki priporočata svojo bogato zalogo cementa, špecerijskega blaga, špirita in delikates, pravega francoskega in tuzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, zganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev teo-is po najnižjih cenah. j ' Nj. svetost papež Leon XIII. spoi urili bo po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lebtrnaijn Piccoltjuv Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlarie Jim steklenioiee 161a—13 -A- tinkture za želodec in s«, njemu /. diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov Dvorni založnik PU. sv oiosli s pcivico v svoji lirmi poleg naslova imeli tudi grb Nj. svetosti. Imeni-.vaiii zdravnik ter tudi mnogi drngl »lovili profesorji in doktorji priporočajo holeh.ivim (!. I* i ceo 1 i j e vo želodčno tinkturo, k.tt i i krepea želodec, povečuje slast, pospešuje preltavlj.inje in telesno nilprlje. Narorila vsprejeina proti po\/cljn in točtto izvršuje (J. Piccoll, lekarnar «|>ii angelu« v Ljiihljani, na dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelo-valelj v škalljall pO 12 stekleiiičie za Kld. ['26 a. v., pu 21-slii.leiiie /a gld. 2*40, po 36 za -1.1. M*\ po 7<» za » 9f¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ Šivalni stroji # # «J> in kolesa. TovarniSka zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zalitevanje1 zastonj. 63-32 ^ Pri nakupovanju suknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—32 Špitalske ulice štev. 4 1 Velika, zaloga s akne ni h ostankov. vj? v".* far *-T- w vf? v?? vr? vfS"!V ^ff ti? v^f ^ Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoča časti temu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. — Gene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska b rek-voza, dva hrom in dve odprti kočiji. 105—25 Pravo I s a> be < plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—32 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. FILIP FAJDIGA Zaloga in Lastna izdelovalraca sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—32 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranja se dobivalo stoli pri g. i. Anzeljca pa glavnem trgu. m m m m i i Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 62—32 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - Največja tovarniška zaloga sukna J.Grobelnik o 3 t3 c o c -3 I 8 £ Ljubljana, Mestni trg 20 $ 77 - .'31 priporoča svojo veliko zalogo vseli vrst suknenega blagi jagerndoHskih, brnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodmi, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega i i bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki s t r ž i j o mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. o CK} O o- »s ca S o O IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoča »vojn veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): 1 limit zlit, navadnih gld. 410, težkih gld. 5*50 1 . ta kavo „ t'$Q, n „ t-HO 1 . nožev ali vilic » <*>• — . Jedna velika zlita z.i mleko gld. — -HO, zu juho nld. •*«■" Noži in vilice 1 roženim, koAčenim ali trdo-loaenim ročajem: 1.' parov navadniti od gld. r&O do nl(l. 3' — It . boljAih H i »'so , „ 7*50 Svečniki iz alpake visoki 21 24 26»/, cm 84-30 gld. 2— 2-30 2*60 Manumktuina (gvantna) trgovina. ■ Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice v novozgrajeni mestni hiši opozarjata slavno občinstvo na iiju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novosti v pavolnatih, pol-volnenib in volnenih oblek za ženske, fini kamgurn, ieviot (Uumentuch), loden i. dr., gladko in pisano, perilni modni barhent zji jopice, bluze in obleke. 199—3 Velika zaloga raznovrstnega sukna, štofa, kam-garna, ševiota ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. Novosti v volnenih, svilnatih in ženiljastili rutah in šerpah (pintah), pletenin (štrikanih), suknenih ogrinjalknh, plahtah, gorenjskib in ogrskih kocib, pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni. Vzorci se po pošti brezplačno razpošiljajo. TJ o a* 3 O TT m rs tata in svilnata tedna deta nvoncaiamc *c v*o?3njejo točno in po \ii*$An cenah. nacočiCa točno. Karola Kavseka nasl. y SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. 18 priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilnice, slamorezniee, gepelje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne pluge, katerih ni treba držati. — Vedno čez 200 strojev \ zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107—24 Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. !!Oene izvanredno nizke!! Adolf Hauptmann }< tovarna 1 ofinalilV $&zvi f izucic i\ lakov | S s s 75-31 £ t M % jfj llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. Dol ro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znnni gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu zn mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmotskega občinstva tudi za nadalje 113—25 LeOpOld Bluniauet*, posestnik in gostilničar. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—31 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne s 1 a mor e z n i o e in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. - Ceniki zastonj in poštnine prosti. na dunajski coli v vtUvfjcitti ^Tj^-asr^,,^.....< p:-i poroča jfauiifHHi obiiujton >oojo piuo in nojo^cjo »afocjo «>-t*t cj a f a n t e i i j c cj a, 11 ot i m -be/tok c zatocj-i 108-25 CD CD ijp:d\tit c. fit. ptU>. fat&nt i*f*»mce, £ju{>(jana, dnnaysfia e«ta at. \5. ©I OI ©I ©I OI ©I ©I © Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102--26 modnega, nianufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. ^ Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame. HCene brez konkurence!! — Najrazličnejši ostanki za polovico cene. ^Ml Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevamo, samo odrezki. Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska Cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU, © TO" 1© 1© 1© 1© 1© 1© 1© 1© JP Loterijska srečka dne 18. vinotoka t. 1. Gradec: 49 88 53 M 17 Najbolje ure, švicarskega izdelka, kakor zlate, srebrne, tula, nikelnaste, jeklene priporoča H. Suttner, urar v Kranju. Ceniki prosti. 185—6 KAROL FLORI AN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikatljami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, Šolskih In drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnio) in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—41 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. Išče se za gostilno na deželi dekle ali vdova zanesljiva in solidna, katera je izurjena šivilja in za gostilno vajena kuhinje in peke. Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo »Gorenje;«». 205—3 Zmešane in strižene kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej Filip Well velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu (Unter-Kralowitz) na CeSkem. 171—10 P. n. ("itutetje te anonce opomnim, n: Eskompt menjic najkulaiitiioje. Borzna naročila. 189—5 |P m Oilgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska (Kranjska tiskarna > v Kranju.