ELI |k 1 N NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM M l\l LETNIK 10 ŠTEVILKA 6 15. NOVEMBER 1971 'V': ; Za vse in vsakogar Razgovor z direktorjem tovarne športnega orodja in opreme »Elan« dipl. inž. Jožetom Ostermanom Davek neučinkovitosti Kako je »Elan« posloval v prvih šestih mesecih? — V preteklem polletju smo uspešno poslovali. Tako se je na Primer celotni dohodek povečal v Primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta za 70 %, prodaja pa za 30 %. Pri tem naj povem, da se je Prodaja povečala predvsem na domačem trgu, izvoz pa smo povečali le za 3 °/o. Ker pa so glavni izvozni artikel smuči, ki jih prodajamo le v sezoni, bomo v drugem polletju UREDNIK SLAVKO KNAFELJ FOTO FRANCI KOLMAN TISK GORENJSKI TISK stopnjo porasta izvoza nedvomno izboljšali. Lanska zima je bila po vsem svetu neugodna. Zato bo izvoz na konvertibilna območja na lanski ravni, občutno pa bomo povečali izvoz na klirinška območja, predvsem v SZ in CSSR. Naša orientacija na klirinška območja je pozitivna, saj se na svetovnih tekmovanjih pojavljajo tudi socialistične države, ki bodo za svoje vrhunske tekmovalce kupile smuči v naši tovarni. Skoraj vsa svetovna elita, ki se bo zbrala v Planici, bo prav tako skakala na smučeh znamke »Elan«. Prodaja čolnov na domačem in tujem trgu je uspešna. Pomanjkanje kvalificirane delovne sile, predvsem kovinske stroke, pa nas ovira pri povečevanju izvoza telovadnega orodja. Uvodoma sem dejal, da je bilo naše poslovanje v prvem polletju ugodno. Vendar pa moram dodati, da smo imeli veliko materiala, ki smo ga kupili pod ugodnejšimi pogoji (pred devalvacijo). Zaradi spremenjenih cen materiala bomo morali tudi mi korigirati cene. (Nadaljevanje na 2. strani) Pri organizaciji naše trgovine v Lescah se vsako leto borimo z istim problemom, to je s kadri. Trgovina je odprta le čez zimo in zaposlenim v trgovini ne moremo nuditi stalne zaposlitve. Trgovskega kadra že tako ali tako povsod primanjkuje in ni bilo lahko najti potrebno število prodajalcev. Kljub vsem težavam je prodaja v trgovini letos stekla in to zelo uspešno. Že prva dva dni, ko smo prodajali samo za zaposlene iz Elana s posebnim popustom 10 %, je trgovina prodala za 150.000 dinarjev smuči in druge smučarske opreme. To je kar lepo število parov smuči in kaže da bomo letos prav vsi Ela-novci na smučeh. Trgovina je odprta vsak dan, tudi ob sobotah od 9. do 18. ure. Izbira je bogata in lahko zadovolji vsakega kupca. Povejte to tudi vašim znancem in prijateljem. Tinček Trgovina na letališču je dobro založena Na letališču Naša trgovina v Lescah odprta od 15. oktobra Petnajstega oktobra smo zopet odprli našo maloprodajno enoto, trgovino ELAN na letališču v Lescah. Zima je pred vrati in pritisk smučarjev, ki želijo kupiti nove smuči je iz dneva v dan večji. Dvoje nam narekuje, da vsako leto odpiramo našo maloprodajno trgovino: zadovoljiti kupce in razbremeniti prodajni oddelek ter skladišče v tovarni. Večina kupcev smatra in to povsem upravičeno, da bodo v tovarni, oziroma v njeni trgovini najbolje postreženi. Take izbire smuči in ostale smučarske opreme res nima nobena trgovina v Sloveniji. Tudi naši prodajalci v trgovini vedo o smučeh več kot večina prodajalcev v drugih trgovinah. Posebna privlačnost te trgovine na letališču pa so nižje cene smuči druge vrste. S tem, da kupci prihajajo naravnost v trgovino in ne k nam v tovarno pa smo dosegli, da lahko nemoteno delamo na večjih naročilih in odpremah za trgovsko mrežo. Odobritev štipendij Na podlagi razpisa za srednje, višje in visoke šole, ki je bil objavljen v »Glas«-u Gorenjske dne 28. avgusta 1971 se je prijavilo več kandidatov in tudi nekateri iz drugih smeri, ki niso bile razpisane. Po razpisu so se prijavili naslednji: VISOKE SOLE: Strojna fakulteta — razpisan 1 kandidat, prijavila sta se dva. Povračilo šolnine se odobri za II. letnik tov. Milatovič Ivanu, strojnemu tehniku, ki je zaposlen v našem podjetju. Žvokelj Marjanu iz Ljubljane, se zaradi oddaljenosti od našega podjetja štipendija ne odobri. Ekonomska fakulteta: Razpisani 2 štipendiji, prijavili sta se 2 kandidatki, ki sta vpisani na Visoki komercialni šoli v Mariboru. Odobri se Kolman Marjani iz Radovljice, v kolikor namerava študij dovršiti na II. stopnji, v kolikor pa iz poznanih vzrokov namerava študirati samo do I. stopnje, se ji ne odobri, ker je za I. stopenjski študij dosti kandidatov, ki so že več let v podjetju in delajo samostojno v prodajnem sektorju in seveda imajo že določeno strokovno prakso. Bohinc Lidiji iz Tržiča se ne odobri. Visoka šola za sociologijo in novinarstvo — kadrovske smeri: Razpisana je bila ena štipendija. Za to smer še trenutno ni predavanj, predvidena so sicer v doglednem času oz. v II. semestru šolskega leta 9171/72. Kadrovska smer bo organizirana samo na II. stopnji. Vlogi sta dve. Odar Miroslav je redni študent te univerze vpisan v II. letnik, Godler Zofija pa je vpisana kot izredni študent III. letnik in je zaposlena na delovnem mestu analitika v kadrovskem sektorju. Odobri se slednji, ker ima prednost kot delavka v podjetju. Odar Miroslav pa trenutno štipendijo dobiva od pristojne občine. VIŠJE ŠOLE Višja komercialna šola — zunanja trgovina: Razpis je bil za dva kandidata, v razpisanem roku se je prijavil Bertoncelj Valentin, zaposlen v prodajnem oddelku, kateri se je vpisal v I. letnik ekonomske fakultete — poslovna smer kot izredni študent. Po razpisanem roku sta se tudi priglasila kot interesenta Urh Jože in Prestrl Marija, oba zaposlena v prodajnem sektorju in oba imata opravljenih že po nekaj izpitov oz. se približujeta zaključku I. letnika. Odbor na podlagi naknadnih prijav, za katere ni bilo možno od strani strokovne službe pred sejo konzultirati in zaradi enotnih kriterijev do ostalih interesentov sklene: povrnitev šolnine se prizna za nadaljnjo šolanje obema v tem primeru, da bo za to dala tudi pristanek strokovna služba, in da dostavita v smislu razpisa potrdili šole. Tov. Bertoncelj Tinetu se potrdi povrnitev šolnine pod istimi pogoji kot za Urha in Prestrlovo. Višja komercialna šola — finančno knjigovodska smer je bil razpisan 1 kandidat in se ni nihče javil. SREDNJE ŠOLE: Lesnoindustrijska smer — razpisan 1 kandidat, javil se je Crtanec Marko iz Črnuč. Zaradi oddaljenosti stalnega bivališča se prošnji ne ugodi. Tudi praksa nam je že pokazala, da se taki redki zaposlijo kasneje v podjetju ali pa postane stanovanjski problem. Tehnična srednja šola — elektrotehnične smeri (jaki tok): Razpisan 1 kandidat, prošnjo je vložil Kajdiž Milan iz Lesc, štipendija se odobri. Tehnična srednja šola — ekonomske smeri: Razpisan 1 kandidat, prošnjo so vložili trije kandidati iz Gorij, Jesenic in Ljubnega. Po obravnavi se sklene, da se štipendije ne podeli za to smer šole, namreč stroški za to šolo niso tako visoki, da jih sami ne bi zmogli, predvsem pa se je odbor negativno za kandidate odločil iz izkušenj, namreč ob koncu vsakega šolskega leta je ekonomistov s srednjo šolo dosti na izbiro. Izven razpisa so se še javili: Kelih Dušan, zaposlen v brusilnici se je vpisal v Delovodsko šolo kovinske stroke. Povrnitev stroškov za šolanje se mu odobri, ker je bilo tudi ostalim odobreno na tovrstnih šolah. Marijan Bohinc za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — smer tehnična matematika, kamor se je vpisal v letu 1970/71 in je do sedaj opravil predpisane izpite za I. letnik se ne odobri, ker imamo za to vrsto šole zadostno število kadrov in so tudi potrebe minimalne. Franc Kunšič, Grabče 10 za študij na biotehnični fakulteti — lesna smer gozdarsko lesarskega oddelka v Ljubljani. Štipendija ni bila razpisana, ker imamo možnosti zaposlitve in izbire tega profila kadra na razpolago v zadovoljivem številu, zato se štipendija ne odobri. Miha Simončič iz Ljubljane, naš štipendist od 1. 10. 1969 dalje je prejemal v šolskem letu 1970/71 štipendijo za absolventski staž na Biotehnični fakulteti lesna smer in mu pogodba s 1. 10. 1971 poteče. Iz osebnih razlogov prosi odbor da mu podaljša štipendijo še za eno leto, ker študija ni končal iz opravičljivih razlogov. Zaradi težke de- narne stiske, lani se je poročil in ima enega otroka, žena pa do nedavnega ni bila v službi, se je moral honorarno zaposliti kot inštruktor za poučevanje avtomobilskih voznikov-kandidatov, kar mu je jemalo precej časa in koncentracije, potrebne za študij. Do zaključka študija mu je ostalo še pet izpitov in diploma, katero pa bi lahko naredil že v sklopu našega podjetja. Predvideva, da bo končal študij do septembra 1972. Odbor po obravnavi sprejme sklep da mu štipendije ne odobri še za eno leto in da se od njega tudi ne zahteva povrnitev izplačane štipendije, katero je prejel v šolskem letu 1969/70 4.200 din in za šolsko leto 1970/71 5.400 din. Pogodbene obveznosti naj se dokončno uredijo ob zaključku šolskega leta 1971/72 odn. v septembru 1972. leta. Naši balinarji na tekmovanju Dotacije organizacijam in športnim društvom Elana Sklepi odborov za gospodarjenje in združenega dela v oktobru Delo sekcij klubov izredno napreduje, saj se iz leta v leto dviga kvaliteta in tudi množičnost (razen Davek neučinkovitosti (Nadaljevanje s 1. strani) Imate status pretežnega izvoznika. Ali vam bo uspelo ta status obdržati tudi v bodoče? — Tako, kot doslej, bomo imeli tudi v bodoče status pretežnega izvoznika, čeprav smo samo v letošnjem letu že 20-krat spremenili izvozne instrumente in menim, da pod takimi pogoji ne moremo govoriti o gospodarjenju. Vse preveč razpravljamo o deviznem in izvoznem režimu, pozabljamo pa, da je politika pomoči izvozu bistvena. Ce bi takšno politiko uveljavili, potem tako visoka stopnja devalvacije, kot smo jo sprejeli, bržkone ne bi bila potrebna. Države EGS so sprejele ukrep, s katerim so od 1. julija letos nerazvite države — mednje sodi tudi Jugoslavija — oproščene uvozne carine, kadar izvažajo v države te skupnosti. Kakšen učinek pričakujete kot rezultat teh olajšav? — Oprostitev carin za prvo grupacijo držav, to je za nerazvite države, med katere sodi tudi Jugoslavija, je pri izvozu v države EGS začela ve- ljati že 1. julija letos. Dolgo časa smo naše kupce v ZR Nemčiji, Franciji, Italiji prepričevali, dokler niso soglašali s povečanjem cen za naše artikle za 11,4%, to je za toliko, kolikor znaša odpravljena uvozna carinska dajatev. Prepričevanje zares ni bilo lahko, vendar pa smo kljub temu uspeli, ker nas v svetu poznajo kot solidno firmo. Ko smo izvozili, pa je prišlo do težav. Ker ni originalnih dokumentov, je ostalo naše blago v vrednosti okrog 300.000 dolarjev v carinskih skladiščih in zato nam kupci ne priznavajo povišanja v višini 11,4% oziroma toliko, kolikor znašajo uvozne carine. Tako zaradi malomarnosti nekaterih, lahko pa rečemo tudi zaradi njihove neodgovornosti, plačujemo velik davek in poleg izgube, ki jo bo imelo naše podjetje, zaradi te malomarnosti ne bomo dosegali niti potrebnega priliva sredstev. Pravite, da plačujemo »davek neučinkovitosti« in da izgubljamo zato velika sredstva. Ce Je tako, potem verjetno tudi krivec ni neznan. — »Davek neučinkovitosti« bo za- res velik. Nam bo samo ležarina »pobrala« tistih 11 %, kolikor bi pridobili z odpravo uvoznih carin. Krivec seveda ni neznan. Dve leti smo se pogovarjali o tem, da bodo države EGS oprostile izvoznike iz nerazvitih držav uvozne carine. Pri nas pa smo o tem le govorili in se na ta ukrep nismo pripravljali. Zdi se mi, da hoče zvezna uprava na ta način dokazati, da smo zares nerazviti. Nasprotno pa nam je naša gospodarska zbornica maksimalno pomagala. Pri carinskih olajšavah govore države EGS o kontingentu. Kolikšen je ta kontingent? — Izhodišče za celotno konstrukcijo dogovorov nam ni poznano in prav zaradi tega se odpira vprašanje kontingentov. Ko se namreč kontingenti izčrpajo, olajšave nemudoma ugasnejo, še vedno ne vemo, kakšen je kontingent Jugoslavije in kako se ta kontingent spremlja. Vemo le to, da EGS izpolnjevanje olajšav tekoče spremlja in zato je napačno, če mislimo, da bomo predpisane kontingente morda lahko prekoračevali. nogometne sekcije). Razumljivo, da v zvezi s tem rastejo tudi stroški za kritje osnovnih potreb sekcij. Poudarili pa bi, da gre to povečanje v glavnem na račun zvišanja cen nočnin, hrane, prevozov in opreme. Izjemo tvori le sekcija za vodne športe, ki predstavlja sam vrh v jugoslovanskem merilu in na drugi strani pomeni tudi močan reklamni moment za tovarno ter dejansko možnost preizkušanja naših novih artiklov. Odobrena višina stroškov za kritje stroškov sekcij v sezoni 1971/72 s tem, da se zagotovi neovirano delo in njih razvoj, znaša 1. Sekcija za vodne športe 10.000.— 2. Smučarska sekcija 13.000.— 3. Šahovska sekcija 1.500.— 4. Balinarska sekcija 750.— 5. Kegljaška podsekcija 750.— 6. Mladinski aktiv 3.000.— 7. IGD Elan 16.100.— 8. ZKS 600,— Skupno 45.700.— Nogometna sekcija je prenehala delovati. V razpravi jc bilo iznešeno, da bo treba v bodoče Sekciji za vodni šport posvetiti več pažnje oz. dotacije, ker se je ta šport zelo razvil in so člani nastopili na tekmovanjih, v bodoče pa je predvidevati še večji razmah tega športa. Tudi Francozi so navdušeni nad našo tovarno imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iimiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiinii s s s Spoštovani g. gen. direktor! Srečno smo se vrnili v Pariš in do Zagreba sem lahko S še občudovala vašo pokrajino. Najlepše se vam zahvaljujem za vaš prisrčen sprejem. Obisk v tovarni je bil zelo poučen in ob tej priložnosti sem izvedela mnogo novega. i Pravkar pripravljamo našo zimsko kolekcijo smuči. ^ v Predstavili smo smuči vaše proizvodnje poleg francoskih izdelkov. Upam, da bo zimska sezona dobra. Trenutno je ; v Parizu še lepo vreme in sije sonce. : Prosim vas, izročite moje pozdrave vašim sodelavcem, ' posebno gdč. Milici in g. Janezu, ki sta nam delala zelo V 5 prijazno in prijetno družbo. ' j Na to potovanje imam prijetne spomine. Upam, da bo- ste enkrat lahko prišli v Pariš k nam na obisk. = i V želji za vaše nadaljnje uspehe pri delu, vas najlepše - : pozdravljam. = Mme Jacqueline FOURNIE " Directrice FNAC SPORTS :' PARIŠ, France Til ..................................................................... Informacijsko izobraževalna tribuna-IIT Naš zastopnik v Franciji, gospod Belletre je v začetku oktobra pripeljal k nam manjšo skupino kupcev — detaj listov smuči iz Pariza. To so bili predstavniki petih različnih športnih hiš, v katerih doslej niso prodajali smuči z znamko ELAN. Saj veste, da je v Franciji domača proizvodnja smuči zelo močna in da Francozi najraje kupujejo domače blago. Po dokaj temeljitem ogledu tovarne smo imeli popoldne dolg in koristen razgovor z našimi gosti, ki so vsi dobri poznavalci smuči in smučarske problematike. Postavljali so nam vse mogoča vprašanja komercialnega in tehničnega značaja. V teh razgovorih smo razjasnili veliko spornih vprašanj in prepričani smo. da smo Francozom prikazali našo tovarno in smuči v taki luči, ki obeta, da bodo prišle naše smuči tudi v njihova izložbena okna. Iz njihovih kritičnih mnenj in pripomb pa smo tudi mi povzeli marsikaj koristnega. Naslednji dan smo jih popeljali po naši lepi Gorenjski, nad katero so bili izredno navdušeni. Posebno všeč jim je bilo v Tamarju, nad Planico, novo velikanko pa so samo strmeli. Smatramo, da je ta obisk zelo uspel in da bo v precejšnji meri pripomogel k boljši prodaji naših smuči v Franciji. V kolikšni meri pa smo mi zadovoljili naše goste pa lahko razberete iz pisma, ki ga je takoj po obisku pisala direktorica največje športne trgovine v Parizu. Grm Janko Zaradi potrebe po boljši informiranosti vodstvenega kadra TS in IE o dogodkih v podjetju in izven njega je ustanovljena informacijsko izobraževalna tribuna katero vodi delovni team v sestavi: ing. Petriček tov. Pintar ing. Jarc ing. Krmpotičeva IE tov. Mertelj Na sestankih se obravnava problematika splošnega značaja, predvsem iz TS, IE, podjetja, splošno ter aktualnosti izven podjetja. Tribuna ima tuai izobraževalni program, kateri se sestoji iz aktualnih tem tehničnega področja. Glavni namen tribune je v aktiviranju vodstvenega kadra TS in IE, kar naj bi prispevalo k še uspešnejšemu reševanju naših tekočih nalog. Uspeh tribune zavisi od interesa vodstvenega kadra, TS in IE, zato apeliram na vse, da se sestankov v čimu večjem številu udeležijo ter z aktivnostjo prispevajo svoj delež k uspehu. Predlog programa IIT ze leto 71/72 Generalni direktor pozdravlja francoske kupce Reorganizacija instituta Elan Obseg poslovanja Elana je v zadnjih nekaj letih zelo narasel, s tem pa so narasle tudi zahteve po raziskovalnem in razvojnem delu, kot avantgardi celotnega poslovanja. Po drugi strani pa zahtevajo naši odjemalci vedno bolj izpopolnjene in cenejše izdelke. Poleg tega pa so nas pritiskali tudi zakonski predpisi, da moramo naše delo bolj organizirati in specializirati. Potrebe so torej pokazale, da morajo posamezni sodelavci sodelovati v posameznih skupinah, da bi bilo delo Inštituta solidno in ekonomično. Iz navedenih vzrokov je Inštitut tekom letošnjega leta začel razmišljati o temeljili reorganizaciji, da bi perspektivno lahko reševal pred-stoječe naloge in še bolj opravičil nujnost obstoja te institucije, naše vsestranske in pestre proizvodnje, kjer se združujejo vedno večje zahteve moderne proizvodnje športnih potrebščin, bodisi po čimbolj eno-(Nadaljevanje na 4. strani) OKTOBER , — Uvod, namen — TS, organizacija — K 71, Diisseldorf — Žaga, Koper — Razno ing. Petriček ing. Petriček ing. Vrečko NOVEMBER II. — Izračun plana proizv. — Mehanizacija, avtomat. — Razno DECEMBER III. — Izračun OD — Pneumatika — Razno tov. Pintar tov. Mertelj tov. Pintar tov. Mertelj Brez raziskovalnega dela instituta ne gre JANUAR IV. — Gospodarski plan, spl. — Stand. I. — Razno tov. Weithauser ing. Jesenko, ing. Bezjak FEBRUAR V. Gospodarski plan 1972 — Stand. II. — Razno tov. Weithauser ing. Jesenko, ing. Bezjak MAREC VI. — Bilanca podjetja, spl. — Operativno planiranje — Razno tov. Weithauser, tov. Lipnik tov. Pintar APRIL VII. — Operativno planiranje — Razno tov. Pintar MAJ VIII. — Organizacija IE — IBM — Razno ing. Jarc ing. Jesenko Rešitev problema delodajalec - delojemalec (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Harold Wilson, prejšnji angleški ministrski predsednik je rekel: »Zvišanje plač za enega je povišanje cen za drugega. Višje plače za delavstvo avtoindustrije so vodile povišanju cen za avtomobile. Tako so poskočili življenjski stroški. Kupna moč se sploh ni dvignila ali povsem neznatno. Rezultat plače — cene je spirala, katere kraj se ne vidi. In ko bo delavec, ki naj bi vseskozi sprejemal odnosno imel soliden prihod, odšel v penzijo, to bo razvoj, ki ga je sam sprožil v po-kret, odgriznil dobršni del njemu namenjene rente oz. penzije, ki bo zraven tega še nadalje v stalnem razvrednotenju.« ALI OBSTAJA REŠITEV? Ali mora delavec stvarno biti stalno pod pritiskom, da ga bo podjetnik pri vsaki priložnosti opeharil? Ali mora podjetnik oz. podjetje biti stalno v brigi za izgubo okoli poneverb, zapravljivosti, kraje, štrajkov zaposlenih in delovne sabotaže oz. sabotaže na delovnem mestu? Stanovanjska četrt naših delavcev V načelu ne želi nobeden, da bi se nadaljevali dragi štrajki. »štrajk ni nikdar nekaj dobrega,« je rekel kralj avtomobilov Henry Fond II. »Ce štrajki nastopijo, pomeni, da je eden od partnerjev sigurno prekoračil meje razuma in odgovornosti.« Kako preprečiti, da bi prepiri okoli plač v gospodarstvu v zapad-nih državah zadržali sapo? Ali obstoja prava rešitev? Ali je pa problem nerešljiv? Dva avtorja pišeta: stalni trud, da bi se prepad med podjetji in delavstvom premostil, se ne sme pustiti, čeprav gre za problem, za katerega ne obstoja nobena rešitev, odnosno, ki je prav tako obstojen kot zakon o nastajalosti in minulosti. Prihaja celo pri najbolj prosvetljenih firmah do štrajkov in v zvezi s tem podjetjem poznanih težav, iz razlogov, ker je harmonično in demokratično podjetje prav tako nemogoče, kot je to zastarano patriarhalno podjetje. Drugi so zopet mišljenja, da bi bili potrebni novi zakoni, ki bi dušili neoficielne »divje« štrajke. Ce pa se celo državni uslužbenci postavljajo na stran protištrajkovskih zakonov, ali so potem dodatni zakoni v stanju rešiti ta problem? Drugi zopet svetujejo, da bi se moč sindikatov omejila. Morda je to rešitev? Ali bi se morda našle povsem nove metode posredovanja in iskanja kompromisa kot koristne? Mnogi mislijo, da bi bila potrebna kontrola plač in cen, da bi se držala na uzdah pojava galopne inflacije, ki je v stvari posledica zahtev za višje plače. Kajti inflacija je glavni povzročitelj štrajkov. Ona je simptom bolezni, ki je napadla strukturo našega gospodarstva. Vsi navedeni predlogi za rešitev tega problema poskušajo najti postopek za odklanjanje vidnih simptomov neke resne, mnogo globlje ležeče bolezni. Samo nekaj jih je prišlo do spoznanja, da so štrajki, prepiri okoli plač in izprtja posledica tega, da naša osnovna ponašanja niso v redu. Odnos, ki ga človeštvo zavzema na-pram življenju na splošno, bazira na življenjskem pogledu egocentrike. Ta je usmerjen k sebičnemu JEMANJU namesto DAJANJU, na prejemanje in pridobitev namesto na delitev; na zavist, ljubosumnost in mržnjo, namesto na stvarno bri-go za dobro bližnjega. To sta obe nasprotujoči si življenjski filozofiji odnosno osnovi o ponašanju. Človeštvo je izbralo egocentrično pot do želje po imetju in jemanju. Temeljne posledice prepirov med delodajalci in delojemalci so ozko povezane z načelnimi gledanji obeh strani drug napram drugemu. Oba partnerja kažeta sebično usmerjenost: vsak poskuša od drugega nekaj dobiti. To sebično ponašanje na obeh straneh se MORA MENJATI. To bi moglo biti tisto najtežje, kar se more od človeka zahtevati, toda taka premostitev je potrebna. Kaj moramo torej storiti, da bi problem delodajalec — delojemalec korenito zgrabili in istega za VEDNO rešili? NUJNA PREORIENTACIJA Najprej mora podjetnik oz. podjetje zasigurati svojim delavcem in nameščencem pravi ljudski interes, odnos do njih s častnim spoštovanjem. Zatem naj bi se zasnovalo med vodstvom podjetja in delavstvom čim ožje soglasno dogovar- janje s tem, da tudi med samimi delojemalci pride do prijateljske atmosfere. V tako imenovanih fami-liarnih malih podjetij, kjer vlada familiarna atmosfera, skodajda ne prihaja do konfliktov, zaradi katerih stalno trpi velika industrija. Ne-ljudski tekoči trak v veleindustriji povzroča, da se delojemalec kot mali kolešček v avtomatu čuti oropanega za vse občutke osebnosti in individualnosti. Štrajk v Pilkinton steklarni v Angliji je najboljši primer za to. Ta štrajk, ki je izbruhnil v zadnjih petih letih, bo šel v zgodovino industrije Anglije kot najneugodnejši in najdražji. Bil je to prvi v 144 letih obstoja podjetja. Njegov nastanek je lahko objasniti. Firma Pilkinton, osnovana leta 1826 se je razvijala v največje podjetje Anglije v familiarni posesti. Z delavci se je dobro postopalo. Podjetje je plačevalo dobre plače, stavilo je delavstvu na razpolago naprave za aktivnosti oz. zabavo v prostem času in je držalo harmonični odnos do kolektiva. Reorganizacija (Nadaljevanje s 3. strani) stavnejši konstrukciji, modi in de-signu. Odveč bi bilo vedno ponavljati, da si nobena napredna proizvodnja svojega dela ne more predstavljati nepripravljena, brez raziskovalnega dela, brez inštituta. Tako tudi naša in to tembolj. Inštitut ni samemu sebi namen, nasprotno inštitut je in mora biti vedno korak pred nami. šele iz njegovih raziskav, izkušenj in preverjanj se bomo v redni proizvodnji lotili dela, ki bo le na ta način uspešno. Prav zaradi te odgovorne naloge inštituta pa se mora najprej sam organizacijsko utrditi, izpopolniti in »posodobiti«. Pripravlja se v detajlih makro in mikro organizacija IE. Danes vam posredujemo le okvir zadnjega predloga reorganizacije. Od vas pričakujemo konstruktivne pripombe. V nadaljevanjih pa bomo naša poročila o pripravah razširili na posamezna področja. ORGANIZACIJSKA SHEMA Inštitut Elan obsega sledeče organizacijske skupine: 1. RAZISKAVE PANOG 2. TEHNOLOŠKE RAZISKAVE 3. PROJEKTIVO 4. POMOŽNE SLUŽBE 5. PROTOTIPNE IN MALOSERIJSKO DELAVNICO Skupine, razen projektive, načeloma nimajo vodje skupine, pač pa so posamezni raziskovalci direktno odgovorni direktorju IE. 1. RAZISKAVE PANOG Raziskave panog obsegajo tri panoge: 1.1. PANOGA I — Raziskave smuči, smučarske opreme, zimskega športa ter spremljajočih pojavov. 1.2. PANOGA II — Raziskave čolnov ter spremljajočih pojavov in artiklov. 1.3. PANOGA III — Raziskave telovadnega orodja, telovadnic ter spremljajočih pojavov in artiklov. Raziskovalno delo v teh panogah obsega idejno snovanje artiklov, preizkušanje in atestiranje artiklov, analiza rezultatov ter preverjanje s pomočjo tekmovalcev. Do pred 10 let je vladala med delojemalci velika privrženost podjetju. Klima v podjetju je stala v znaku medsebojne pripravljenosti za pomoč. Za vse zaposlene se je dobro skrbelo in tako ni bilo povoda za štrajk. Zatem se je začelo podjetje hitro širiti. Na tisoče delojemalcev se je naselilo oz. doselilo v bližino podjetja, da bi delali v tej tovarni. Duh, ki je prej vladal v podjetju, je bil s tem kmalu uničen. Delo ni prinašalo več pravega zadovoljstva. IN REZULTAT? Zahteve delojemalcev, strah od strani vodstva podjetja — in štrajk! Do takega štrajka prihaja samo tedaj, kadar prihaja do loma živih odnosov. Spori okoli plač in štrajki imajo namen, da že od prej napete odnose mod vodstvom podjetja in kolektivom še bolj zaostrijo. Štrajk povzroča in zapušča v vsakem primeru na strani obeh partnerjev še slabšo klimo v podjetju in atmosfero ogorčenja. (Nadaljevanje prihodnjič) instituta Elan Z TEHNOLOŠKE RAZISKAVE Tehnološke raziskave obsegajo tri področja: 2.1. Področje 1 — Raziskave mehanskih lastnosti kovin, zlitin, uporaba. 2.2 Področje 2 — Raziskave lesa, lastnosti, uporaba. 2.3. Področje 3 — Kemične raziskave, površinske obdelave, lepila, plastika, uporabnost. Obe skupini imata raziskovalno delo rangirano s štirimi stopnjami: višji raziskovalec, raziskovalec, asistent in inštruktor. Nazivi so prilagojeni obstoječim predpisom. 3. PROJEKTIVA Projektiva konštrukcijsko obdela in dokumentira izdelke kot nadaljevanje dela raziskovalcev, preveri možnost izdelave na industrijski način s pomočjo operacijskih tehnologov, izdela tehnološko dokumentacijo in jo preveri po ekonomskih kriterijih ter izdela lay-out z dokumentacijo za specifične stroje, naprave in orodja, upoštevaje pri tem avtomatizacije, študij dela in transport. Za to so predvidene tri stopnje: a) konstrukcijska dela b) tehnološka dela c) projektivna dela 4. POMOŽNE SLUŽBE Te se delijo na: 4.1. Tajništvo s programerjem kot direktorjevo stalno službo, 4.2. INDOK službo kot osnovo raziskovalnega dela ter dokumentacijo raziskovalnega dela, 4.3. ERC — elektronsko računski center kot pomoč pri znanstvenem delu, gospodarjenju v podjetju in poslovnih odločitvah. Zadnji dve službi sta namenjeni tako IE kakor tudi podjetju v celoti. 5. PROTOTIPNE IN MALOSERIJSKA DELAVNICA Namenjene so za izdelavo prototipov pri posameznih raziskovalnih panogah oz. maloserijsko proizvodnjo artiklov, ki bi jih bilo v okviru serijske izdelave neekonomsko proizvajati. Prototipna delavnica plastike bi izdelovala prototipe, modele in kalupe za razvoj in redno proizvodnjo. Organizirana bi bila podobno kot maloserijska delavnica za smuči, z istimi nazivi (začasna rešitev). Ing. V. Jarc Dopisujte v Našo smučino Naše gasilsko društvo dobilo novo črpalko V nedeljo, dne 17. 10. 71 dopoldne je bila v podjetju pomembna proslavitev. Tehnični direktor ing. Peter Petriček je v odsotnosti generalnega direktorja ing. Ostermana izročil gasilskemu društvu ELAN novo sodobno gasilsko črpalko Ro-senbauer 12001. Proslava se je pričela ob 9. uri v podjetju. Udeležili so se je poleg članov gasilskega društva ELAN, direktor TS ing. Peter Petriček, direktor KSS tov. Vlasta Vidic, direktor finančnega sektorja tov. Jože Lipnik, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavnik Občinske gasilske zveze tov. Viktor Pogačar in tov. Valant Franc, ter sosednja gasilska društva iz Begunj, Hlebc, tovarne VERIG, ter Radovljice. Proslavo je otvoril predsednik IGD ELAN tov. Andrej Resman, ki je pozdravil navzoče ter v kratkem poudaril pomen proslave. Po govoru predsednika, je tajnik društva tov. Bojan Zajc, orisal razvojno pot gasilskega društva v podjetju ter pomen nove gasilske črpalke za potrebe požarno-varnostne službe. Po govoru tajnika je direktor TS izročil poveljniku društva tov. Gregorič Francu novo motorno gasilsko črpalko v uporabo ter obenem zaželel gasilskemu društvu še veliko uspeha v čuvanju podjetja pred požarom in drugimi elementarnimi nesrečami. V nadaljevanju proslave je pozdravil navzoče poveljnik Občinske gasilske zveze tov. Viktor Pogačar. V svojem govoru je poudaril pomen Požarne varnosti v ožjem in širšem Pomenu. Predvsem se je dotakni) vse večje materialne škode, ki jo povzročajo požari v zadnjem času v Sloveniji ter odgovornosti celotne skupnosti gasilskih organizacij v zvezi s tem perečim problemom. Gasilci ELANA so skupaj z gasilci iz tovarne VERIG, Begunj, Hlebc in Radovljice izvršili z vso sodobno gasilsko opremo sektorsko vajo na objekt hale A. Vaja je bila zelo uspešno izvedena in je po izjavi prisotnih pokazala odlično usposobljenost in strokovno opremljenost sodelujočih gasilskih društev. Po sami gasilski vaji so gasilci iz ELAN-a pokazali način gašenja z lahko peno. Po proslavi je bila v obratu družbene prehrane majhna pogostitev vseh sodelujočih. Se enkrat so vsi prisotni želeli gasilskemu društvu ELAN še veliko uspehov z željo, da taka oblika sodelovanja med sosednimi društvi ne sme biti zadnja. Bojan Zajc BS M Po sektorski vaji Nesreče ne počivajo! Tri težje nesreče v razdobju enega meseca Dne 8. 9. 71 je PK delavec tov. štular Drago, zaposlen v strojni delavnici smučarskega obrata, dolžinsko spajal frize na stroju za dolžinsko spajanje. Pol ure pred zaključkom popoldanske delovne izmene je imenovani ustavil stroj ter ga nameraval očistiti. Med drugim je hotel stroj očistiti tudi z zrakom. Gumijasto cev je iz razloga, da bi očistil še nasprotno stran stroja, vrgel preko stroja. Pri letu se je gumijasta cev z zrakom s prednjim kovinskim delom zataknila v neposredni bližini rezkalne glave. Tov. Stular je hotel cev prestreči, da le-ta ne bi zadela rezkalne glave, pri tem pa je sam zadel z desno roko ob rezilo rezkal- Divji Jadran Kako tisk obravnava naš novi camping iz »TOVARIŠA« št. 34 Kljub novemu zakonu o kampiranju ali bolje temu zakonu, ki nas je osrečil tako rekoč sredi turistične sezone, navkljub, je svobodni del jadranske obale še zmeraj en sam napol divji in divji kamping. Že res, da sem in tja inšpektorji in miličniki koga preženejo za kak kilometer navzgor ali navzdol, toda ni da bi se razburjali. Sonce, morje in zrak so, gledani pod našim zornim kotom, sicer zastonj, precej drugače pa je z betonom in gradbenim železom, če denar povsem odmislimo. Ko bi torej tam kjer še nimamo turističnega betona, prodali samo sonce, morje in zrak, bi se zdaj dalo zaslužiti še marsikaj deviznega, kar zaenkrat širokosrčno »šenkuje-mo«, sem in tja pa koga za divje kampiranje tudi grdo kaznujemo. Zakon je zakon — imamo ga, pa Pika. Ob vsem tem je precej nerodno, da so turisti v organiziranih in napol organiziranih kampih tako natlačeni kot najboljše jugoslovanske sardine za izvoz. Ljudje, ki torej kampirajo na divje ob neskončnih šest in toliko tisoč kilometrih Jugoslovanske obale, si torej ne mo-fejo kaj, če hote ali nehote prihajajo navzkriž z enim naših najnovejših turističnih zakonov. Mi jih v smislu zakona o kampiranju preganjamo — že res da ne povsod in vsak dan — toda preganjamo jih in kaznujemo. Ena slovenskih tovarn (lahko da jih je tudi več — v mislih imamo čisto določeno), si je ob istrski obali omislila svoj lasten kamping. O tem zgovorno pričata zapornica in bleščeč napis na njej. Tovarna si je napeljala lasten vodovod, si uredila sanitarije in vodovodne pipe. Za vse to je odrinila tiste tri in pol stare milijončke, in kakih dvesto, tristo članov kolektiva ali njihovega športnega kluba z gosti vred je odlično ter napol brezplačno preživelo počitnice ob morju. Ko so zadnji člani odšli, so sneli firmo z zapornice, odvili vodovodne pipe, pozaklenili stranišča in kamping je postal divji. Lastnik zemljišča, se zanj ni niti zmenil. Ko bi ob najbolj obljudeni jadranski obali (zunaj mest in naselij) na vsakega pol kilometra vrli natakarski investitorji postavili po pol ducat vodovodnih pip, prh in stranišč, ob njih pa po enega upokojenca — »blagajnika«, bi samo letos za petkrat, če ne za desetkrat bolj obrali tuje in domače morja željne goste, kot smo jih sicer v kampin-gih. Namesto enega samega betonskega silosa za turiste, ki nas velja težke nove milijone, bi si lahko omislili vsaj petdeset takšnih kampin-gov, pa še zakon bi bil zadovoljen. Račun je preprost, toda mi raje gradimo na debelo, med prsti pa nam ostane le drobno. ne glave, ki se še ni popolnoma ustavilo. Rezkalna glava je zagrabila prste desne roke. Poškodovanec je bil takoj prepeljan v bolnico Jesenice in je še sedaj v bolniškem sta-ležu. Dne 27. 9. 71 je KV kolar tov. šti-bilj Franc, zaposlen na kopirnem rezkalnem stroju Wigomat v polizdelku metalnih smuči, rezkal na tem stroju polizdelke za metalne in plastične smuči. Delavec je približno 1 Omin. pred 9. uro zaradi malice ustavil stroj ter v teh minutah hotel pripraviti stroj za delo po malici. Krožna žaga, ki se nahaja na spodnjem delu stroja nad delovno mizo, ni bila regulirana na primerno oddaljenost. Pri regulaciji krožne žage je delavec najprej stroj ustavil ter nato hotel s posebno ročico spustiti krožno žago v nižji položaj. V trenutku, ko je opravljal regulacijo krožne žage, je prišel s hrbtiščem desne roke v bližino rezila, ki se še ni popolnoma ustavilo. Rezilo ga je zagrabilo za desno roko in mu jo močno poškodovalo. Takoj mu je bila nudena prva pomoč v obratni ambulanti s strani medicinske sestre, nato pa je bil prepeljan z rešilnim avtomobilom v jeseniško bolnico. Imenovani je še vedno v bolniškem staležu. Dne 5. 10. 71 je imel obrat vzdrževanja — oddelek komunale nalogo raztovarjanja jesenovih desk na železniški postaji Lesce-Bled. Nekako po 11. uri je voznik tovornega avtomobila s prikolico tov. Ivan Breznikar zadnjikrat peljal v tovarno jesenove deske, v podjetju pa naložil telovadno orodje (bradlje). Med tem časom so ga komunalni delavci počakali na železniški postaji. Približno ob 11.30 je voznik tovornjaka s prikolico pripeljal na žel. postajo z bradljami ter v kason tovornjaka naložil tudi pet komunalnih delavcev kot pomoč pri raztovarjanju. Delavci so se vscdli na dno kasona. Tako naložen tovor je voznik peljal iz žel. postaje Lesce-Bled na pomožno skladišče, ki se nahaja poleg skladišča VINO-Kranj, v neposredni bližini železniške postaje. V sami neposredni bližini skladišča je hotel voznik s primerno vožnjo prepeljati vozilo s prikolico nekoliko naprej ter napraviti ovinek, iz razloga, da bi prišel čim bližje vrat skladišča. Še predno je ho- tel voznik zaviti, in ko se je premikajoče vozilo nahajalo v neposredni bližini skladišča, je po izjavi očividcev nesreče, nenadoma vstal iz kasona tov. Jelen Adolf, PK komunalni delavec. Takoj nato je izgubit ravnotežje ter omahnil preko zadnje stranice kasona na tla. Padel je na hrbet ter se v tistem trenutku tudi obrnil. To mu je tudi rešilo življenje. Kljub temu mu je prvo kolo prikolice peljalo preko trebušne votline. Voznik je sicer na opozorilo sodelavcev, ki so bili na kasonu, vozilo ustavil, vendar šele takrat, ko je tov. Jelena kolo že prevozilo. Takoj po nesreči so ponesrečencu nudili najnujnejšo prvo pomoč, nato pa je bil s težjimi poškodbami prepeljan z rešilnim avtomobilom v bolnico Jesenice. Na mesto nezgodnega dogodka so takoj po nesreči prišli predstavniki podjetja ter organov notranje uprave, ki so tudi napravili zapisnik ter rekonstrukcijo nesreče. Poškodovanec se je po poškodbi že opomogel in je še vedno v bolniškem staležu. Če na kratko analiziramo opisane nesreče, lahko ugotovimo, da smo imeli veliko sreče, ker navedene nezgode verjetno ne bodo pustile na poškodovancih trajnih posledic. Vseeno pa morajo biti te nezgode opomin vsem, kaj se lahko zgodi, če smo pri delu na nevarnih delovnih mestih premalo dosledni. Posebno si moramo zapomniti, da ne smemo nikoli pristopiti k stroju ali napravi, dokler nismo popolnoma sigurni, da se stroj ali njegovi vrteči deli še niso popolnoma ustavili. Opisani nezgodni primeri na strojih dovolj jasno kažejo, kaj se lahko dogodi, če tega ne upoštevamo. B. Z. Bodimo bolj previdni Slovito dolino planiških skakalnic je nedavno obiskal Norvežan Arthur Nordlie, ki ga je mednarodna smučarska zveza na letošnjem kongresu v Opatiji določila za tehničnega delegata na prvem svetovnem prvenstvu v smuških poletih prihodnje leto marca v Planici. Nordlie si je skupno s konktruktorjem nove velikanke pod Poncami inž. Janezom in Ladom Goriškom ter generalnim sekretarjem komisije za skoke pri FIS Emmerichom Pepeunigom ogledal /se tri planiške skakalnice, predvsem pa velikanko. Norvežan ni mogel skriti navdušenja nad izredno dobro pripravljeno skakalnico in je zato pripravil tudi zelo ugodno poročilo za FIS. G. Arthur Nordlie je bil s svojim spremstvom tudi v Elanu. V Elanu zopet »letijo« drva skozi dimnik Karavanke skozi dim naših izgorelih odpadkov Rešujmo tudi ta problem lahko prišlo do katastrofe. Le izvež-banosti zaposlenih in gasilcem se imamo zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega. V opozorilo vsem članom kolektiva bi navedel zadnji začetni požar v lakirnici splošno lesnega oddelka dne 19. 10. 71. Na delovnem mestu, kjer se vrši premaz sani s firnežem, si je delavka, ki dela na tem delovnem mestu, obrisala rokavice, ki so bile mokre od firneža, v čistilno krpo. Krpo je odložila na zaboj, ki je bil poleg soda s firnežem in terpentinom in nič hudega sluteč odšla domov. Zvečer ob 19.30 je prišla čistilka tov. Dragan Nežka v lakirnico. Takoj je ugotovila, da mora nekaj goreti, saj je bil prostor že močno zadimljen. Po telefonu je obvestila dežurnega gasilca tov. Malovrh Slavka, ki je hitro prispel tja. Takoj je opazil mesto požara in odnesel goreči zaboj, na katerem je bila krpa, ven iz delavnice. S tem je bila preprečena katastrofa, ki bi nas lahko doletela. Rekli bi lahko, da smo spet imeli srečo in res smo jo imeli. Ne smemo pa se s tem tolažiti in biti zadovoljni. Ne smemo si privoščiti, da bi na tak ali podoben način prišlo še do kakega začetnega požara. Bodimo preventivci na svojih delovnih mestih, sproti odstranjujmo pomanjkljivosti in napake ter upoštevajmo požarnovarnostne predpise! Samovžig firneževe krpe v lakirnici splošnolesnega oddelka naj nam bo v opomin, da nikoli nismo dovolj previdni. Andrej Resman metu seznanjamo vse člane kolektiva, ki so s svojimi lastnimi motornimi vozili ali z vozili podjetja udeleženi v cestnem prometu, z ukrepi spredaj navedene akcije »Na cesti nisi sam«. Ti ukrepi so: — vse voznike motornih vozil v podjetju je treba seznaniti z namenom akcije, — vodstvo podjetja mora prilagoditi vožnje spremenjenim voznim pogojem (dež, megla, poledica, sneg) in poskrbeti, da bodo vozila vedno tehnično v redu (zlasti gume, zavorni sistem, luči, itd.), — planirati vožnje s tovornjaki tako, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali prometa in ustvarjali na cesti nevarne situacije, — komisija za varnost v prometu v podjetju in varnostni tehnik naj poskrbijo, da bodo z akcijo seznanjeni tudi vsi ostali delavci v podjetju. V ta namen je treba predvsem: — angažirati tovarniški tisk, Mnogo smo čitali in tudi gledali na televiziji kako se slovenski strokovnjaki zavzemajo in pozivajo k akciji za varstvo narave in zaščito proti onesnaženju zraka. Širom Slovenije so bile opravljene meritve in rezultati so bili porazni in zaskrbljujoči. Ponosni smo na našo lepo tovarno, vendar je bolj priporočljivo, da hodimo sklonjenih glav, kajti lahko se nam zgodi, da nam prileti kaj v oko. Da je izgorevanje v naših pečeh nepravilno, se lahko prepričamo po sajah in zelo grobih odpadkih, ki ležijo po tovarni in po daljni okolici. Kako bi rekli temu: »Nestro- — preko informacijskih sredstev opozarjati delavce na previdnost na cesti, — opozarjati voznike motornih vozil, da imajo svoja vozila vedno tehnično v redu (gume, luči, zavore, kretalni mehanizem in drugo), — opozarjati tudi voznike dvokoles na previdno vožnjo. Postaje milice na našem območju bodo organizirale v času navedene akcije izredne kontrole luči, gum in drugega. kovna izvedba izgorevanja ali čista malomarnost?« Vaščani negodujejo, zlasti oni, katerim Elan ne reže kruha. Predno gospodinje obesijo perilo, se ozirajo na naš dimnik, da ugotove, v katero smer piha veter. Razočaranje pa je veliko, če med sušenjem veter spremeni svojo smer in ni malo primerov, da je perilo potrebno ponovno namočiti. Poslušaš vaščane, ki pravijo: »Lahko onim, ki se ob dveh odpeljejo, nam pa ni prizaneseno ne ponoči, niti ob praznikih!« * Drugi primer pa je smetišče ob cesti med Zapužami in Sp. Otokom. S požiganjem onesnaženih topil in ostalih kemičnih odpadkov se širi smrad in dim daleč po okolici. Dostikrat, ko greš od Sp. Otoka proti Zapužam in želiš užitka nad lepo panoramo, ti ob lepem vremenu zastre oblak dima pogled na razkošne Karavanke. To so stvari o katerih bi morali naši strokovnjaki tudi razmišljati. Saj zdravje je predpogoj za uspešno opravljanje delovnih nalog, od tu naprej šele sledijo komercialni uspehi. Na kraju pa kar roko na srce, če smo pošteni lahko ugotovimo, da krepko doprinašamo k procentu onesnaženja zraka na Gorenjskem. Kolman Franc Na cesti nisi sam« Akcija » (VARNOST V PROMETU) Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu izvaja skupaj z občinskimi komisijami že tretje leto jesensko-zimsko preventivno prometno-vzgojno akcijo pod geslom »NA CESTI NISI SAM«. Letos se je začela ta akcija 15. 10. in bo trajala do 31. januarja 1972. Osnovni namen te akcije je, da se vse udeležence v prometu pravočasno in stalno opozarja na močno spremenjene pogoje v jesensko-zim-skem času, ko normalni promet ovirajo deževje, megla, poledica in sneg. Prometnih nesreč je vsako leto več, zlasti v jesenskem in zimskem času. Prav to narekuje komisijam in drugim institucijam posebne ukrepe za zmanjšanje prometnih nesreč, sicer bomo prometno problematiko, ki že tako terja precejšen krvni davek, še poslabšali. Nedvomno je, da slaba prometna varnost hromi vse naše gospodarstvo in s tem tudi celotno družbeno skupnost. Zato na pobudo občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem pro- Vedno več požarov, ki pustošijo po naših podjetjih, nam narekuje vse večjo budnost in previdnost pri delu. Skoro ne mine dan, da ne bi bil v Sloveniji kak požar. Požarna škoda pri nas pa je večja kot v Srbiji. To so žalostne ugotovitve, zato ne smemo čakati in držati križem rok. Za nas je najvažnejše naše podjetje, v katerem delamo, z njim živimo in od nas je odvisno, da ga očuva- Skoraj bi pogoreli, če ... mo pred požarom. Vsi vemo, da je v občini prav naše podjetje požarno najbolj ogroženo. Od ustanovitve podjetja pa do danes je bilo vrsto požarov, ki so prizadejali tudi precej škode. Res, da zadnja leta ni bilo večjih požarov, toda precej je bilo začetnih, ki so bili na srečo pravočasno opaženi in pogašeni. V vseh teh primerih bi IZ DELAVSKE ENOTNOSTI: Učeno! Vodja investicije in preds. uredniškega obora dipl. ing. Bojan Marinšek Usoda človekova — Kaj kažejo računi? — Tonemo! — Ni več nobene poti? — Nobene! — Kam pa zdaj z delavci? To bo vroče! — Treba bo potrkati na republiške rezerve in pri banki za sanacijski kredit. Sicer pa tako kot drugod v takšni situaciji: prekvalifikacija in odpusti. — Pa mi? Si kaj mislil na to? Kaj če nam kdo stopi na prste? — Ne boj se, ni se še razvedelo. Se je čas, da se razgledamo. Zdaj ko je povsod megleno, ne mislim na vrat na nos zapirati trgovine. Mislil sem, da bi kakšno leto stvar še vlekli, potem šele šli vsak po svoje. — A kdo bo povedal ljudem? — Bi imel rad štrajk in si nakopal Politike na vrat? — Ne, to ne! — Jaz tudi ne! — Aha, razumem! A kam misliš iti? — Navzdol že ne, brez skrbi! Razgledati se mislim na istem nivoju. Ce pa ne bo nič, bom šel na svoje. — Za potnika? — Ce bi se dalo, za zastopnika. Samostojen si, a to je veliko vredno. Ne trpim, da mi kdo gleda pod prste. Razen tega tudi še ni jasno, kako bodo potnike strpali v samoupravne sporazume. Pa ti, kam bi šel ti? — Ne boš verjel: kam v upravo. — Menda ne! Pa si ja že ne želiš miru in stranskega tira? — Kakšen stranski tir! Po mojem dobiš lahko šele v upravi pravi pregled nad stvarmi. Vse prvi zveš: ZAHVALA Sodelavcem remonta za denarno pomoč ob nenadni smrti očeta IVANA GAŠPERINA sin Janez kod bo stekla kakšna cesta, kje se bo kaj gradilo, katere črne gradnje se bo legaliziralo, kakšna obrt ima kje perspektivo, koliko ima kdo pod palcem in same takšne Jioristne stvari. Dobre zveze imaš tudi z banko, ljudmi iz gospodarstva in drugih struktur. Prvi zveš, kdaj so razprodaje, kakšni so pogoji za te ali one kredite in še druge takšne zanimive stvari. Skratka: v upravi si pri viru informacij, to pa veliko pomeni — seveda, če znaš svoje znanje prav izkoristiti. — Glej ga glej, kdo bi si mislil kaj takšnega o tebi! Kaj misliš s tem: »izkoristiti«? — Kaj se delaš? Že vrabci čivkajo, da projektantske organizacije z odstotki plačujejo pravočasne informacije o tem, kakšne bodo kje investicije, lastniki zemlje, kjer bodo zazidalne površine, obrtniki, katera dovoljenja ... — Jaz bi se pa ne upal spustiti tako daleč. Samo poglej, kako se je zgodilo s piranskim Časarjem. Ni časopisa, ki bi ga zdaj ne glodal. — Prava reč! Sicer je pa veter že začel vleči v drugo smer. Občina ga brani, vsega pa so zdaj krivi novinarji, tako kot vselej, ko stoji oblast za lumparijo. — Kakor veš! Jaz ne bom nikomur branil, da gre, saj tu ni več kaj čakati. Kam kdo gre, to je njegova stvar. Pošteno pa bi bilo, da bi se med seboj informirali, kje je kaj uporabnega, da ne bomo še takrat viseli tu, ko bo likvidacija. Se malo ne zavidam tistim, ki bodo obsedeli. Najprej jih bo dobil v klešče prisilni, nato pa še delavci. — Kaj bo kdo obsedel? — Kar nas je iz ožjega, najbrž ne. Ta bi bila lepa, če bi se zdaj začeli gristi, ko nam gre res za nohte. Tistega razgretega Tineta in Štefana, ki sta se kot partija in sindikat kar naprej zaganjala v nas, bi jaz pustil v kaši, če se strinjate. Naj občutita, da se z glavo že ne da skozi zid. — Posebno, če je ta zid naš kolegij, ne? — Ja, res je! Spet se je izkazalo, da se ne damo kar tako, pa čeprav gre vse k vragu. — Le v slogi je moč! — Ja, le v slogi! Drug drugemu moramo pomagati, pa bo vse dobro. Botra Francka, ki vsako popoldne od petih do sedmih honorarno napoveduje ljudem skrivnosti bodočnosti, dopoldne pa kot tajnica enega naših uglednih direktorjev dela za plačo in za pokojninska leta, mi je ondan dovolila, da sem skrit za zaveso, ki ločuje njeno čarovniško sobo. Od kuhinjskega kotička, prisluhnil njenemu pogovoru s tedanjim klientom. Obiskal jo je možakar, ki ni hotel povedati, kdo je in kje dela. Botra Francka, ki v odnosu do svojih klientov nastopa kot gospa Estera, mu je ponudila kavo in ko jo je spil, sta se pogovarjala o vremenu, in potem je rekla tiste svoje čire-čare in dvignila prevrnjeno skodelico. »Tule,« je razlagala gospa Estera, »vidim psa. Pes pa je, kot veste, znanilec zvestobe. Zraven je jelka. Torej gre za kolektivno srečo in skupno zvestobo starim idealom. Ste, če smem vprašati, predsednik sindikata?« Mož je molčal. Gospa Estera je nadaljevala: »Tale kača kaže, da se vam odpirajo nove perspektive. Spoznali boste, da idealizem ne pelje nikamor. Dejstva vam ponujajo roko, in dejstvom rečemo denar. Ste morebiti predsednik delavskega sveta?« Klient ni odgovoril. (IZPOSOJENO) Gospa Estera pa je gledala v skodelico in govorila: »Kaj menite o tehle vijugah. Se vam zdi, da so podobne avtomobilskim cestam. Perspektiva, tovariš. Avtomobilska cesta v skodelici kave pomeni uspeh in poklicni napredek, ne glede na to, koliko kredita dobimo. Ste morebiti eden od naših ministrov?« Ker je mož še vedno molčal, je gospa Estera zdaj že dokaj živčno zahtevala odgovor: »Bi vam bilo zelo nerodno, če Ki povedali, kaj sploh želite?« In je dejal: »Delam v tekstilni industriji in rad bi vedel, kdaj bomo tekstilni delavci dobili kakšne večje plače?« Botra Francka alias gospa Estera je dvignila roke in čez nekaj časa rekla: »To ni v moji moči. Pojdite na sindikat in se dogovorite.« »Nič ne pomaga,« je obupno dejal možakar, »tam sem že tri leta predsednik.« Plačal je jurja in odšel. Jaz pa sem gledal v svojo kavno skodelico in videl sem vse tiste vijuge in čudne oblike, ki jih je oblikovala kavna usedlina in nisem imel toliko korajže, da bi gospo Estero poprosil, naj mi pove, kakšna je moja usoda. Novo kolekcijo smuči tolmači kupcem šef prodaje tov. Vinko Bogataj Japonska parlamentarna delegacija v Elanu Kadri v septembru -1971 V podjetju so se tekom meseca septembra zaposlili sledeči novi delavci: Gašperin Peter — strojni tehnik — na delovnem mestu pripravnika v tehničnem biroju; Omejc Vinko — delavec — na delovnem mestu mizarska dela v telovadnem orodju; Papler Mirko — delavec — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči; Zupan Janez — delavec — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči; Golmajer Janez — ključavničar — na delovnem mestu kovinska dela v kovinskem oddelku; Bohinc Marjan — delavec — na delovnem mestu mizarska dela v telovadnem orodju; Cimerman Marija — delavka — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči; Rakuša Irena — delavka — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči; Cink Antonija — delavka — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči; Dolenšek Ana — delavka — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči; Kenda Jožef — delavec — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči; Kobilica Mirko — delavec — na delovnem mestu skladiščnega delavca v skladišču surovin; Lorber Marjetka — delavka — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči; Prešeren Bogomir — delavec — na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči; Cerkovnik Pavel — ključavničar — na delovno mesto kovinska dela v kovinskem oddelku; Trupkovič Ljudmila — delavka — na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči; Kržan Ivan — mizar — na delovno mesto mizarska dela v skladišču telovadnega orodja; Emeršič Jože — delavec — na delovnem mestu kovinska dela v kovinskem oddelku; Horvat Zvonko — delavec — na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči. V inštitutu so se zaposlili: Trošt Ferdinand — delavec — na delovnem mestu lepljenje; Krničar Cilka — delavka — na delovnem mestu lepljenje. Iz podjetja so odšli: Vuzem Ivica — delavec — zaposlen na delovnem mestu skladiščnega delavca v skladišču surovin — samovoljna zapustitev dela; Hančič Lovrenc — delavec — zaposlen na delovnem mestu mizarska dela v telovadnem orodju — v poskusnem delu na lastno željo; Lazarevič Cvijeta — delavka — zaposlena na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — samovoljna zapustitev dela; Peinkicher Zora — delavka — zaposlena na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — po sporazumu; Raušl Marta — delavka — zaposlena na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — po sporazumu; Vidic Marija — delavka PK — zaposlena na montažnih delih v obratu smuči — po sporazumu; Rodman Anica — delavka PK — zaposlena na delovnem mestu lepljenje v obratu smuči — po sporazumu; Bolčina Franc — delavec — zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — samovoljna zapustitev dela. Iz inštituta je odšel: Pogačnik dip. ing. Anton — dip. in-ženir-arhitekt — zaposlen na delovnem mestu oblikovalca — v odpovednem roku na lastno željo. POROKE Poročili so se: Živec Bogomil — inštalater v po-mož. obratu; Langus Dušan — skladiščni delavec v skladišču gotovih izdelkov; Pristavec Nataša — obračunovalka osebnih dohodkov in Kelih Dušan — brusilec orodja v pomožnem obratu. — Čestitamo in želimo mnogo zadovoljstva na novi življenjski poti. ROJSTVA Rodili so se: Peterman Janezu — deček, Resman Antonu — deček, Šmid Viktoriji — deček, Resman Otonu — deček. Komisija za izume in tehnične izboljšave je predlagala odboru za vprašanja združenega dela, da nagradi tov. Regovec Miha z nagrado 250,00 din za vlogo št. 121 — gibljiva miza. V. M. Obrat montaže čolnov BEG Z MORIŠČA Delo »Beg z morišča« Jožeta Vidica, za katero vlada na Gorenjskem veliko zanimanje in ki je dobila letošnjo Kajuhovo nagrado, je že v prodaji. Avtor pripoveduje o zanimivih dogodkih in osebah iz NOB na jeseniškem in radovljiškem področju. Navajamo samo nekaj zanimivih naslovov: Kdo je bil begunec med talci v Mostah pri Žirovnici, Zgodila o talcu in partizanu Zaru, Radovna gori. Dramatičen beg ranjenca iz golniške bolnišnice, Akcija za rešitev ranjene partizanke iz golniške bolnišnice, Kaj se je zgodilo na Kraljevem polju v Begunjah, Obsojeni na giljotino, Na ukaz gestapa v partizane. Truplo ob progi, Zločin na Rožci, itd. To delo prvič objavlja podatke o poizkusu upora v begunjski kaznilnici in pričevanje Katarine Senk-Tetke z naslovom: »Videla sem, kako so v Dragi streljali talce«. Opisane so tudi štiri velike kurirske tragedije v Karavankah. Zanimivi so tudi življenjepisi aktivistov SKOJ-a na področju radovljiške in jeseniške občine. Avtor govori tudi o atentatu na jeseniškega župana Lukmana, objavlja zanimivosti o ljudeh, ki so tkali mrežo OF v radovljiški občini. Eno od poglavij pa nosi naslov Prešernova Vrba med NOB in pogrebna povorka brez krste in vencev. Knjiga obsega 470 strani. V njej je 136 fotografij padlih in živih borcev in drugih zanimivih dokumentov. Cena knjige je 92,00 din. Da bi omogočili nakup knjige našim članom kolektiva, smo se z upravo založbe »Borec« iz Ljubljane dogovorili za plačilo knjige v treh mesečnih obrokih. Vsi, ki želijo naročiti knjigo, naj izpolnijo spodnjo naročilnico in naj jo do 25. novembra 1971 pošljejo ali oddajo uredniku tovarniškega glasila tov. Slavku Knaflju. Uredništvo glasila NAROČILNICA Priimek in ime ................................................. obrat — odd............................ Naročam knjigo »BEG Z MORIŠČA« Jožeta Vidica in se strinjam s tem, da se mi pri izplačilu osebnih dohodkov za november in december 1971 odtegne po 30,00 din, za januar 1972 pa 32,00 din. (Podpis) ZAHVALA Ob tragični smrti dragega brata JOŽETA BENEDIČIČA se najlepše zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja, posebno še »IGD« Elanu za spremstvo na njegovi zadnji p0t*' Žalujoči brat Anton Benedičič ZAHVALA Vsem za izrečena sožalja in podarjeni venec ob izgubi dragega očeta FRANCA ¥ , Janez Legat Rešitev skandinavske križanke iz prejšnje številke Prejeli smo 9 rešitev, od tega pravilnih 6, nepravilnih 3. 1. nagrada Potočnik Vinko (sedlarska) 2. nagrada Rabič Ivanka (sedlarska) 3. nagrada Finžgar Rudolf (upokojenec, Kropa št. 72) Pravilna rešitev: Konj z ročaji, Maori, pred, adr, a, oda, TK, bradlja, m, er, lava, ar, am, lože, Nin, p, at, oglje, iskalo, i, vi, Sinj, ato, an, a, sk, lar, estet, Dinos, Tinkara, n, Ojdip, Kemo, o, ve, ti, lev, pa, opazka, LJ, alk, ritem, Julija, opera, kub, Lana, delo, zadeva, al, j, j, Varszava, en, Lurd, teže, la, a, Žirovnica, z, ri, biseri, č, ari, obrat, go, 1, dril, za, reka, čoln, b, arnika, nakladan.