0 pofraCilo $kode po divjafli... Glede povračila škode, kl jo povzročajo all lovci ali pa lovske živall na zemljiščih tn na poljskih pridelkth, vel]a lovskl zakon za bivžo vojvodlno Štajersko z dne 21. septembra 1906, dež .zak. š-tev. 5 Iz leta 1907, ki dolofia, da je za povračilo te Skode odgovoren vsakokratni lovski upravičenec. Ako s« stranke ne morejo sporaeumetl radi višine in po^Tačila Iovake odškodTiine, odloča posebno razsodišče po določilih par. 78 do 92 štajerskega lov&kega zakona. Razsodišče obstoji iz načelnika, oziroma lz niegovega nam&stnika, dveh razsodnikov. Načelnika in njegovega name&tnika imenuje sresko načelstvo po zasHšaTiju prlzadetih občin in lovskih upravičence^ za čas, dokler traja zakupna doba. NaCelnlkl in namestnikl takih razsodi_-C morejo blti samo neoporečeiid ln neprlstransiki možje, ki so izkuš&nl v gozdarsklh, kmetijskih in lov&kih ssadevah. Sresko načelstvo mora ob početku zakupne dobe obvestlti pri&tojne občins.ke urade in jim sporoCiti, kdo je načelnlk ali nam&stnik lovakega razsodišča za dotični lovski okoliš. Kdor hoče uveljavitl lovsko odSkodnino, mora prijaviti svoj odškodntn&ki zjahtevok pri»tojnemu načelniku raz&r>d,išča ob času, ko se škoda še lahko ugotovi, ker bi »icer ta zahtevek vgasnil. Ako pa je mogoče ugotoviti Skodo na žitu in drugih poljskili pridelkih šele ob času žetve, je treba prijaviti 1« samo poškodbo, dočim se višina škoda in višina odS_-odmnsk6ga zahtevka ugotovi š&le ob Času žetve, oziroma ko je taka ugotovitev mogoča. Načelnik razaodii_ča mora o vsakokratnem zahtevku na povračilo lovska škode takoj obvestiti lovskega upravičenca ali i_,j«gov»ga nameščeoica ter mora povablti tožitelja in lovskega upravičenca k spravnemu poskusu. Ako ni mogoče dosečl sporazuma, pozova načelnik razsodišča prizadeti stranki, da imenujeta vsaka po enega člana v razsodišče, obenem pa naznani kraj ifl čas prihodnje razprave. Stranke se lahko udeleže te razprave, ako ne pridejo k razpravi, se razpravlja brez njih. Ako erna ali druga stranka ne imenuje člana razsodišča, je načelnik upravičen uradoma in brez predloga imenovati člane razsodišča, Razsodišče razpravlja in odloča po svobodnem prevdarku, vendar samo v okvirju predlogov, ki so jih stavila stranke. Pri razpravl skuša načelnik razsodišča doseči najprej sporazum v pogledu povračila in stroškov postopanja. Ako se ta sporazum lzjalovi, pa mora razsodišče na podlagi potrebnlh krajevnili poizvedb odločiti o sledečih točkah: 1. Ali ]e škoda naatala po diTJačinl^ oziroma ob priliki izvrževanja lova. 2. V kolikor so utemeljen© navedbe atrank glede višine škode. 3. 0 odškodninskem zahtevku in povračilu stroškov. Ako pa js mogoče ugotoviti dejansko čkodo šele ob času žetve, se razprava preloži in mora tožitelj pravočasno sta viti predlog, da se vrši cenitev in ugotovitev ob času žetve. O vsakokratni razpravi sestavljenega razsodišča je treba sestaviti zapisndik. Proti izreku razsodišča ni nadaljnje pritožbe na kako višjo inštaiico. Pač pa jo mogoče izpodbijati izr&k razsodišča v smislu par. 595 c. p. r. s posebno tožbo pred rednim sodiščem. To so bistvene dolo&be, ki urejajo postopek o prijavah in o ugotovitvah lovske škode ter o lovskih razsodiščih. Ako lovsko razsodišče ne deluje, ima vsaka prizadeta stranka pravico vložiti pritožbo na pristojno sresko naCelstvo.