siev. 15. Posamezna Številka stane 1*50 Din. V LMoiii, v m dne 18. ionoorio 1924. Leto LIL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 ГЛ pol leta..... „ 120 za celo lelo .... .340 za inozemstvo: mesečno.......Din 5® Sobotna izdaja: celoletno ▼ Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... „ hO Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6,IIL Rokopisi se ne vraCajo; ncfrankirana plima se ne sprejemajo. UredniStva telefon 30, upravniStva 328. Cene Inseralom: Rnostolpna petttna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2'—. vecjl oblast nad 45 mm viiine po Din 2 50 veliki po Din Y— tn 4'—, oglast * uredniSkem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan IzvsemSi ponedeljka In dneva pc prazniku ob 4. uri zjutraj Poštnina DlaCana v gorovlni Političen list u slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici ft. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Pracj« in Dunaj 24.797. Brez protSRostcessJ. Politični pomen pogodbe med Jugoslavijo in Italijo smo zadostno osvetlili. V tem oziru je njen facit za Italijo: Kontrola nad malo antanto, pretežni vpliv v Podonavju in na Balkanu ter neosporjeno vladajoče stališče na Jadranskem mor ju. Facit za nas je povsem negativnega značaja: relativna varnost pred kakšnim motenjem našega sedanjega posestnega stanja, kupljena z neprecenljivo žrtvijo edine pomembne poli-tičnogospodarske točke na vzhodni obali Jadrana. Ta varnost pa traja seveda le tako dolgo, dokler se sedanji mednarodni položaj ne presuče in zapolje Italijo v skušnjavo zaigrati eno svojih slovitih >ekstra-hir.< Če so ugodnosti, izvirajoče iz te pogodbe, za Italijo tako velike — kajti dobila je z njo popolnoma proste roke, da s pomočjo Anglije izvaja v Evropi brez strahu pred Francijo svojo la .lno politiko — potem se mora vsakdo vprašati, ali je bilo potrebne pripomoči ji do tolike mednarodne veljave in akcijske sposobnosti za tako majhno, uprav bagatelno ceno? Za vporabo nli celo samo sovporabo toliko prostora v reški luki, kolikor je volumen morja med dvema pomoloma? Za Italijo bi bil sporazum z Jugoslavijo velikega pomena, tudi če bi ne bila dobila tega, kar je dobila danes in če bi so bila uveljavila rapallska pogodba brez vsake izpremerabe. Tem večjega, uprav dragocenega pomena je sporazum, ki rapallsko pogodbo bistveno razveljavlja In je politični vpliv Italije z enim mahom malodane izenačil s francoskim. Kako to, da so naši diplomati, ki se ponašajo z za-plombo Češkoslovaške in Romunije, Italiji ta take brezpomembne koncesijo in za ceno tako ogromnih interesov naše države pomagali na sedlo, da zdaj vse italijansko časopisje odmeva triumfalnih himen na Mu-seolinija? Če je res, da s to pogodbo ni zadovoljna samo Anglija, čemur se ni čuditi, ampak tudi Francija, o kateri bi človek sodil, da nima preveč razloga se veseliti nad ojačenjem italijanskega prestiža, kako da naša diplomacija ni umela te dve velesili zainteresirati za to, da Italija plača za le ugodnosti nekoliko večjo ceno? In če je res, kakor trdi danes nok pariški list, da je Francija za to pogodbo že pred enim mesecem vedela in da jo misli zdaj celo dovršiti e tem, da tudi sama tej aliiansi pristopi, kako je mogel Nikola Pašić biti tako poceni? Če je že naša diplomacija mislila, da mora neodvisnost Reke žrtvovati, zakaj se ni vsaj potrudila, za najmanjšo protikon-cesijo, ki bi bila sprejemljiva, da bi bila r>godbeno zasigurala narodno in ulturno avtonomijo Jugoslovanom v Italiji — to se vprašuje danes vsak Slovenec in Hrvat in vsak posten Srb! Spričo gori označenega položaja bi bila to lahka stvar, naj bi se Italija še tako upirala! Za ogromne koristi, katere ji pogodba v nacionalnem, gospodarskem in mednarodnem oziru nuja, bi bila vsaj 1 o ceno morala plačati, če bi se bila naša vlada s primerno energijo in poudarkom za to zavzela, tembolj ker bi bila v tem oziru imela Jugoslavija za seboj gotovo angleško, francosko in češkoslovaško diplomacijo. Zahteva po zasiguranju narodnih pravic primorskim Slovanom je lako upravičena, da bi velesile ne mogle odreči svoje podpore za dosego manjšinjskih prav, katere po statutih Društva narodov uživajo po ostali Evropi narodne manjšine, ki etnično pripadajo premaganim državam, do-eim se Jugoslavija šteje med države zmagovalke. Temu pritisku bi se Italija ne bila mogla izmuzniti, če bi bili vztrajno do konca nanjo pritiskali. Če mi žrtvujemo neodvisnost Reke, privolimo v to, da Italija j>oleg Zadra zavlada nad najvažnejšim ппцктјет vzhodnega Jaduana, če ji damo prevladajoče mesto v srednji Evropi in ji sami odpremo vrata na Balkan — kako da bi Italija ne bila prisiljena koncedirati vsaj narodno avtonomijo svojim slovanskim državljanom, kar zanjo ne pomeni nobene izgube, marveč celo dobiček?! Nikoli ne bi bila Italija tirala svojega negativnega stališča v tem oziru tako daleč, da bi se biin zavoljo njega odpovedala tako ugodnega momenta za sklenitev pogodbe z Jugoslavijo, kajti taki momenti se no vračajo izlepa! Italija si je izbrala čas, ko v Angliji vlada nek interregnum, in ko se Francija nahaja sredi največje notranje- in zunanjepolitično ter finančne krize. Avtonomija za naše sonarodnjake v Italiji bi se bila tem lažje dosegla, ker bi se bila itak mogla izvršiti le v skromnih mejah, ki jih dovoljuje italijanska ustava in duh italijanskega centralizma — za naše trpečo brate vsaj nekaj, za Italijo pa bistveno prav majhna žrtev, pri pametni politiki pa celo velik plus, ker bi narodno vsaj kolikortoli-ko zadovoljeni Jugoslovani pomenili za Italijo več nego brezpravna masa ljudi, ki se nikoli ne bodo dali poilačiti. Čemu, vprašamo, radikalska vlada ni tukaj zastavila vsega vpliva, ki se sicer njeno časopisje z njim fako rado ponaša? Čemu ji je bila ta stvar tako maj'inega pomena, da še danes oficielno ne vidimo pred seboj potrditve pr otnih vesti, češ da so nahaja v pogodbi z Italijo tudi točka o garancijah za narodno avtonomijo Slovanov v Italiji? Ali je Italija sploh samo obljubila, da se z nami v tej stvari pogodi? Sicer pa se bojimo, da je vse zamujeno, ako se ni ta zadeva sprejela v temeljne točke nove pogodbe z Italijo. Kajti žalostna zgodovina rapallske pogodbe nam jasno priča, kako zna Italija zanikovati, kar stoji zapisano črno na belem. Koliko so potem šele vredne njene obljube! Kaj poreče k temu nekdanji vodja primorskih Slovanov, g. dr. Rvbar, ki zavzema odlično diplomatsko mesto v zunanjem ministrstvu? Tako pridemo tudi s te strani do sklepa, da je naša vlada v pogodbi ali alijansi z Italijo izdala najbolj važne narodne in kulturne interese SI o v e n c o v in H r vato v. РормШа i Italijo se vm№21 parlamentu. ZAHTEVE DR. KOROŠCA GLEDE SPORAZUMA Z IT ALT,TO: SVOBODEN RAZVOJ SLOVENCEV IN HRVATOV V TTALTJT. Bela;ar šolskega, cerkvenega in društvenega življenja. Končno je dr. Korošec opozoril ministra, da pri svojih sedanjih razgovorih ne pozabi tudi na gotove gospodarske in teritorijalne zadeve, ki se naj vse urede, predno se sploh kaka pogodba podpiše. Zunanji minister dr. Ninčič namerava sporazum predložiti parlamentu, ker se v njem nahajajo teritorijalno spremembe, ki se po ustavi morajo predložiti parlamentu. Politični položai v LATENTNA KRIZA V VLADI MANJKA. ŠEST MINISTROV SE MAJE, KANDIDATOV NE POLOŽAJ DRUGIH KLUBOV. RAZŠIRJENJE JUG OSLO VANSKO—ITA- j LIJANSFE POGODBE? Pariz, 17. jan. (Izv.) >Matin« trdi, da je jugoslovanska vlada načrt ->ogodbe z Italijo žo pred par meseci v Parizu predložila. List meni, da je dana možnost, da se jugo-slovansko-italijanski pogodbi priključi ju-goslovansko-francOska ali da se celo sklene francosko-ital i jan sko-jugoslovanska ali-jansa. VOJNE KONVENCIJE Z ITALIJO NI. Belgrad. 17. jan. (Izv.) Pariški ^Temps' piše, da sporazum med n;,mi in Italijo ne obsega nobene vojne konvencijo, ker smo mi odklonili vsako tako zahtevo, ampak da je predvidena samo politična in diploma-tična zaščita senžermenske, trianonske in neuillske pogodbe, da se toraj varj je naše sedanje posestno stanje napram Avstriji, Mažarski in Bolgariji. »Tempsc izrecno tr di, da se naš sporazum z Italijo ne nanaša na verzajsko mirovno pogodbo, ker imamo glede nje iste interese, kakor druge države, katerim dolguje Nemčija reparacijska odplačila. — Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, odgovarja to poročilo v polnem obsegu resnici. MALA ANTANTA IN POSOJILO MAŽARSKI. London, 17. jan. (Izv.) Dr. Beneš je predložil odseku sveta Društva narodov poročilo o sklepih male antante glede pogojev, ki jih stavlja v zadevi mednarodnega posojila Mažarski. Odsek je vzel poročilo na znanje. ZAKAJ JE ODPOKLICAN FRANCOSKI POSLANIK V BELGRADU? Belgrad, 17. jan. (Izv.) Dosedanji francoski poslanik v Belgradu Clement Simons je odpoklican, na njegovo mesto je imenovan za poslanika Debuis. Sprememba je prišla nepričakovano in je v zvezi z dogodki ob zadnji konferenci male antante v Belgradu. Pričakovalo se je, da bo konferenca podčrtala v prvi vrsti ozko prijateljstvo s Francijo, a medtem se je z našim sporazumom mala antanta približala Italiji. Četudi francoska vlada odobrava naš sporazum, je bila vendar neljubo presenečena vsled arunžmaua teh dogodkov ob nriliki Belgrad, 17. jan. (Izv.) Konferenca male antante stopa že povsem v ozadje, edino o sporazumu z Italijo se še veliko govori; sicer pa je zanimanje za notranja politična vprašanja postalo zelo živahno. Tu sta predvsem dve stvari in sicer kriza Pašićevega režima in vprašanje formiranja opozicije. Glede krize vlade se je pred prazniki govorilo, da je latentna in da je pričakovati po pravoslavnih prazuikih znatnih sprememb, najmanj pa široke rekonstrukcija vlade. Te vesti so bile z ozirom na razpoloženje v radikalnem klubu povsem osnovane in bo po vseh znakih sodeč tudi prišlo do take rekonstrukcije, če Pašiča ne bodo prehiteli važnejši dogodki. Pri rekonstrukciji pride predvsem v poštev ministrstvo za trgovino in industrijo, ki še vedno ni zasedeno. Kakor znano, so radikali to m" listrstvo rezervirali za dr. R a v n i h a r j a ; ker pa je sedaj gotovo, da dr. Ravnihar ne pride v parlament, bo treba najti drugo osebo, Drugo je vojno ministrstvo. General P e š i ć je že nedavno poda! ostavko, pa jo je zopet preklical, ker se Pašiću ni zdel ugod: n tre-notek. Kljub temu je gotovo, da bo pri rekonstrukciji vlade general Pešić odletel. Zelo omajano je stališče ministra železnice dr. K o j i ć a , ki uia proti sebi večino radikalnega kluba, kakor tudi stališče ministra za vere dr. J a n i ć a. Oba drži Pašić, vendar bi se prav lahko zgodilo, da ju bo Pašič iz oporlunitete, radi razpoloženja v radikalnem klubu, pustil pasti. Pašičevi pristaši napovedujejo tudi padec zunanjega ministra dr. N i n č i č a. — Od Pašića i n s c e n i r a n i dvoboj S p a 1 a j k o v i ć - N i n č i ć še ni dokončan, vendar so te vesti malo verjetne in se morajo smatrati zgolj kot Pašičeve intrige. — Notranji minister Vujičič že dosedaj ni bil simpatičen, vsled svojega protivnega nastopa glede likvidacije pokrajin pa je prišel ob kredit tudi na najme-rodajnejših mestih, ter je smatrati njegovo stališče kot omajano. Sicer pa je treba dodali, da večina radikalnega kluba zahteva, da se čimprej predloži zakon o centralni . upravi, ker bi z ozirom nanj bila potrebna rekonstrukcija. To gibanje v radikalnem klubu je seveda predvsem posledica agitacijo ministrskih kandidatov. Oba pomagnča vlade, Nemce in dže* mijet, seveda najbolj skrbi, ali bodo radikali izpolnili vse koncesije, še bolj pa jih skrbi opozicija. S strahom pričakujejo, č« se ji posreči vreči sedanji koruptni režim. Pri demokratih stopa v ospredje spor mod Davidovičem in Pribicevičem. Pribi-čević je vsled dejstva, da je večina prott njomu, postal dosti bolj ponižen. Davido-vić in njegovi pristaši pretresajo svoje samouprave. Včeraj je bil Davidovič pri kralju, ki ga je. kakor se govori, pri tej priliki obvestil o stališču demokratov 7. ozirom na njihov novi program in mu obenem pred-očil nezaslišano korupcijo, ki jo izvršuje režim. Obe skupini se seveda marljivo pri pravljata za sejo širšega glavnega odbore in za kongres stranke. Zemljoradniki so dobili prirastek. Gospod Pucelj je namreč obvestil pred-sedništvo narodne skupščine, da je z ozirom na spojitev SKS s Srbsko zemljoradni-šlco stranko vstopil v klub poslancev Srbske zemljoradniške stranke. Glede zamljo-radnikov se z ozirom na vstop g. Pucija v njihov klub smatra, da bodo še bolj podpirali radikalni "°žim kakor doslej. Največ se seveda ugiba o držanju Jugoslovanskega in muslimanskega kluba. Belgrad je zelo razočaran, ker vidi, da sc bilo prazne vso nade glede razdružitve avtonomistične opozicijo proti centralističnemu kompinemu režimu. Tudi v parlamentu postaja bolj živahno. Ker so došli člani finančnega odbora, je imel danes prvo sejo. Dan seje narodne skupščine pa še ni definitivno določen. Zasedanje lx> na vsak način prav živahno in tudi zanimivo. Misli se, da se bo seja na-rodre skupščine vršila gotovo tekom prihodnjega tedna. številke novora ODLOČEN NASTOP POSL. DR. KULOVCA V FINANČNEM ODBORU PROTI ODIRANJU SLOVENIJE. Belgrud, 17. jan. (Izv.) Danes je finančni min. predložil nove dopolnjevalne in izpreminjevalne predloge k proračunu. Finančni minister predlaga, naj traja finančno proračunsko leto od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta in ne več od 1. julija do 30. junija. S to izpremembo utemeljuje tudi razne izpremembe in povišanja v predloženem proračunu. Predvsem je predložena postavka v znesku 123,500.000 Din za obresti in amortizacijo vojne odškodnine prebivalcem v Srbiji, ki imajo državne obveznice vojne odškodnine. Povišana je postavka za povišanje plač uredništvu po novem zakonu od 400 na 600 milijonov di- belgrajske konferenco. Francoski poslanik je hotel sicer zbrisati slab utis in je zadnji dan povabil vse udeležence na soarejo v francoskem poslaništvu, vendar je padel c"daj kot žrtev toh douodko.v. narjev. Dalje je predložen kredit 50 mili jonov dinarjev za vpokojence. Od predla ganih amandementov za kmetijsko ministrstvo v višini 113 mili jonov je sprejel fi nančni minister samo 13 milijonov. Da doseže vsaj navidez ravnotežje v proračunu, predlaga, da so že sprejeti predlogi zmanjšajo in sicer v železniškem ministrstvu za 285 milijonov dinarjev, v vojnem ministrstvu za 105 milijonov, v ministrstvu za javna dela za 20 milijonov, v ministrstvu z it prosveto za 10 milijonov dinarjev. Daljo jo predložena postavka v znesku 140 milijonov francoskih frankov za odkup orientalskih žcleznic, glede katorih se že zdaj v javnosti pojavljajo razne vesti o aferah in provizijah. Da doseže ravnotežje, predlaga minister šo nekatera druga zmanjšanja. Belgrad, 17. jan. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora jo finančni ministor podal najprej kratko oojasnilo k nredložo- Stran 2. SLOVENEC, dne 18. Јатиф 1924. Sfer. io. nim spremembam proračuna, nakar ee je pričela debata. Dr. K u m a n u d i in š e -Serov eta zahtevala pojasnila v zadevi odkupa orientalskih železnic. Radi tega sta predlagala, da se seja preloži na drugi dan. Minister dr. S t o j a d i n o v i c je pojasnjeval zadevo, predsednik odbora pa nI pristal na to in je podal besedo poslancu dr. K n -lovcu. Dr. K u 1 o v e c govori ostro proti na-Bnu, kako finančni minister fingira proračun in skuša s samovoljnim povečavanjem in zmanjševanjem proračuna, ne da bi vpo Steval stvarnih potreb pokraiin in stanof, loseči ravnotežje. To ravnotežje je samo navidezno. Če se pa ho po proračunskem zaključku tudi dejanske izkazalo ravnotežje, bodo s tem prizadete življenske potrebe prebivalstva, posebno Slovenijo. Nato se je govornik obširno bavil s predlaganimi amandementi poljedelskega ministrstva. Povdarjal je, da sta bila sekcija in plenum finančnega odbora edina v tem, da so krediti za poljedelsko ministrstvo po mačehovsko odmerjeni. Ne glede na razpust in potrebe je finančni minister že sprejeto predloge črtni kar za 100 milijonov dinarjev. Govornik protestira proti temu, ker so s tem odpadle vse postavke, ki so vsaj nekoliko popravile krivice, ki jih je vlada s pr-'votnim proračunom namenila Sloveniji. Dr. Kulovec povdarja, da ji to čisto navadna eksploalacija in plačkanje Slovenije. To kri. vico najbolj osvetljuje izkaz plačanih državnih dohodkov za julij in av^ -st preteklega leta, ki je bil članom danes izročen. Na podlagi uradnih številk konstatirm dr. Kulovoe, kako država Slovenijo naravnost odira. Za julij in avgust je bilo v Sloveniji plačanih na direktnih davkih 15,314.006 dinarjev, na specialni trošarini 2,490.975, na taksah 16,589,031, na monopolih 41,156.289 Din. Istočasno pa je S r b i j a , ki je štirikrat večja, plačala na neposrednih davkih 21,994,797 Din, na specialni trošarini 34.526 Din, na taksah 30,688.339 Din in na monopolih 126 milijonov. Če primerjamo te številke, je jasna vsa krivica. Govornik omenja davek na poslovni pi4>met, ki ga od celokupne vsote plačuje Slovenija eno četrtino! Kaj sledi iz tega dejstva? Prvič, da je Slovenija s splošno državnimi in specielnimi davki tako obremenjena, da jih ne more več prenašati. Obuboža-nje se širi od dneva do dnova, hranilnice ee praznijo, zadolževanje narašča, ljudstvo si ne more kupovati več obleke in drugih najpotrebnejših stvari. Govornik opozarja na tozadevno poročilo finančne delegacije v Ljubljani. Drugič je jasno to, da v celi državi nimamo tako krutega davčnega vijaka kakor v Sloveniji. Proti temu sistemu in prvti dvojni davčni morali, ki vlada v državi, protestira in zjavlja, da bo moral režim nositi tudi vse posledice, ki bodo sigurno sledile. — Dr. Kulovec omenja nadalje redukcije, ki so jih ministrstva brez srca In brez pameti izvršila, in konštatira, da je redukcija pri kmetijskem oddelku v Ljubljani pravi evropski škandal. S takimi krivicami morajo v ljudstvu ubiti vsak čut pravičnosti. Dr. Kulovcu je takoj odgovarjal dr. G r g i n, ki je razlagal, kako je Slovenija — bogata in da mora zato več plačevati! Nepravično uporabljanje davkov je pa opravičeval s tem, da jih morajo uporabljati tam, kjer je večja potreba. Dr. Grginu je takoj odgovoril dr. Kulovec, ki je ostro zavrnil ta nečuvena izvajanja. Izjavil je, da se čudi, da tudi danes ne oporeknjo, da Slovenija več plača kot dnige pokrajine. Uradnim številkam je pač težko oporekati. Dr. Kulovec je izjavil: Kadar gre za Slovenijo in kadar govorite o Sloveniji, se mi zdi tako, kakor kadar pri- de človek s polno košaro kruha h gladne-mu in mu ga od daleč kaže, ne da mu pa niti grižljaja. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri. Na to s ;o so pozvan: trije ministri, da bodo dali pojasnila glede orientalske železnice. SEJA MINISTRSKEGA SVETAL Belgrad, 17. (Izv.) Na nocojšnji eeji ministrskega sveta bo razpravljali samo o tiskovnem zakonu. TAKTIKA HRSS. Zagreb, 17. jan. (Izv.) Iz krogov HRSS se poroča: Kakor hitro bo sklican parlament, bi imel dr. Korošec začeti razgovore za opozicionalni blok v imenu federalističnega bloka. Nato se imajo sestati voditelji federalističnega bloka, katerim bi dr. Korošec poročal o stanju in rezultatih razgovorov. Mnogo se komentira preokret v politični taktiki HRSS, kateri je v zvezi z ita-lijansko-jugoslovanskim sporazumom. ZAGREBŠKI ŽUPAN POTUJE NA DUNAJ IN V PRAGO. Zagreb, 17. jan. (Izv.) Župan Heinzl je odpotoval na Dunaj, odkoder se poda v Prago zaradi reform v mestni upravi. REDUKCIJE NA HRVATSKEM. Belgrad, 17. (Izv.) Od srede se mudi tukaj namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Č i m i 6, ki je izjavil, da je dospel v Belgrad radi ureditve uradniškega vprašanja, odneeno radi redukcije uradnikov na Hrvatskem, ki ae sedaj izvršuje. Vsled tega je dr. Čimić obiskal ministrstvo za kmetijstvo, pravosodje in za notranje zadeve, ter mu je uspelo, kakor se govori v krogih, ki mu stoje blizu, da so ministri nameravane redukcije ustavili. Takoj ko dr. čimič dopošlje ministrstvom uradniške sezname, bodo ministri te redukcije, ki so bile pomotoma odrejene, preklicali, tako da bodo uradniki ostali še nadalje v službi. Kar se tiče likvidacije pokrajinske uprave, katero da je odredil notranji minister, je dr. čimič izjavil, da take naredbe še ni prejel in da se o tem vprašanju v notranjem ministrstvu še razpravlja. O tem predmetu se je razgovarjal dr. čimič tudi s predsednikom Narodne skupščine g. Ljubo Jovanovićem in s predsednikom vlade g. Pašičem. Govori se, da hočejo likvidacijo pokrajinske uprave pospešiti radi tega, da bi ee čimproje izvršile volitve za oblastne skupščine. Pred padcem konservativne vlade v Angliji. ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA V NIžn ZBORNICI. - GLASOVANJE 0 ADRESI NA KRALJA V PONEDELJEK. — VLADA OSTANE V MANJŠINI. London, 17. jan. (Izv.) Danes je v debati o adresi na kralja govoril državni pod-tajnik Mac N e y. Izjavil je, da je zunanja politika vlade bila nepretrgano dosledna. Vlada je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da vzdrži verzajsko pogodbo, antanto in sporazumno sodelovanje s Francijo. Kar se tiče separatističnega gibanja v Pfalci, je stališče Britanije, da se s stališča zaveznikov ne more odobravati. Ako pa dotičniki ne gredo za tem, da se Pfalca od Nemčije odcepi, ampak za avtonomno državo v okviru rajha, je to stvar, katera ee ne tiče zaveznikov, ampak je notranja zadeva Nemčije. Član delavske stranke Tomaž S h a w je politiko vlade ostro napadal in dejal, da se njena neuspešnost najbolje ra: vidi iz tega, da stoji danes 1 milijon moških več pod orožjem nego 1. 1914. To stanje se ne sme nadaljevati. Govornik obžaluje, da prestolni govor ne vsebuje nobene točke o priznanju Rusije. Zato je tem boljše, čim-preje se strmoglavi vlada, ki ne kaže želje vspostaviti diplomatske in trgovinske odno-šaje z Rusijo in je ugled Velike Britanije spravila na tako nizko stopnjo, na kakršni se ni še nikoli nahajal. — V delavski stranki se ne nahaja noben mož in nobena žena, ki bi bili sovražno razpoloženi napram Franciji. Nasprotno, delavska stranka želi najprisrČuejšega prijateljstva s Francijo. Edino prava politika bo, da Franciji rečemo, da Anglija želi, da ima pri ureditvi mednarodnih vprašanj enako besedo s svojo zaveznico. To ne ^ omeni, da se mora antanta raziti, ampak nasprotno, s tem bi se le utrdila. Zdaj pa je položaj tak, da Anglija še danes ni dobila odgovora na svojo izjavo, da smatra zasedbo Poruhrja za nelegalno., Poruhrska politika Francije je prinesla njej sami škodo. Evropa je danes vsled tega bolj oddaljena od miru nego 1918. leta. Kako dolgo naj to stanje še traja? Francija ne more odplačevati Angliji svojih dolgov, malim državam pa izplačuje posojila v evrho oboroževanja, ne da bi dobila od Nemčije enega su-a na reparacijah. Anglija mora Franciji resno reči, da to ni pot, po katerem bi se mir zasigural. London, 17. jan. (Izv.) Predlog delavske stranke o adresnem odgovoru na prestolni govor se danes parlamentu predloži. Debata o njem se v ponedeljek zeključi, nakar se bo najbrže že v ponedeljek vršilo glasovanje. Po »Daily Heraldu« (glasilu delavske stranke) bo vlada ostala s 77 glasovi v manjšini. London, 17. jan. (Izv.) Asquit je v nižji zbornici izjavil, da bo liberalna stranka predlog delavske vlade o nezaupnici vladi podpirala. Vsled tega je poraz vlade neizogiben. Pred veliko politično debato v francoski zbornici. Pariš, 17. (Izv.) Danes bo ministrski predsednik Poincar6 zbornici predlagal, naj debato o interpelaciji glede padanja franka odloži, dokler poročevalec finančnega odseka ne predloži nove finančne zakone. Nalo se otvori velika politična debata, ki je postala potrebna tudi glede na tozadevno debato v angleškem parlamentu. Pričakujejo se ostri opozicionalni govori, ker se stranke pripravljajo na volivno kampanjo spomladi. ZA REŠITEV FRANKA. • Pariz, 17. jan. (Izv.) Ministrski svet ie pod predsedstvom predsednika republike Milleranda sklenil, da predloži zbornici sledeče odredbe v svrho sanacije franka: 1. Preprečitev ogoljufavanju fiskusa potom kontrole vseh mobilnih vrednosti in tozadevna poostritev kazni; 2. Preganjanje špekulacije s frankom in državnimi rentami; 3. Upravna refornfa, ki ima prihraniti državi 1 milijardo frankov. Vlada bo tozadevno stavila zbornici vprašanje zaupnice. Pariz, 17. jan. (Izv.) Francoska banka je zvišala diskont od 5 in pol odstotkov na 6 odstotkov, lombard pa od 6 in pol na 7 odstotkov. DOGODKI V PFALCI. Speier, 17. (Izv.) Zastopniki cerkva, političnih in gospodarskih organizacij Pfal-ce »o izročili angleškemu generalnemu konzulu Clive enoglasni protest prebival- stva proti separatistični vladi, katerega je Clive vzel na znanje, da ga sporoči svoji vladi. POTRESL Peri«, 17. (Izv.) »Journal« poroSa h Newyorka, da so se v južni Kolumbiji čutili včeraj zopet potresni sunki. V sedmih mestih je potre« napravil veliko škode in je prebivalstvo bežalo iz hiš na prosto. Tudi v Bombavu so čutili potres. O veških žrtvuh se ne poroča._ Iz dežele fašistovske diktature. (Od našega rimskega poročevalca. Rim, januarja 1924 Letos je zavel mrzel veter od Apeni-nov na rimske ceste, mrzel dih čez sivo, pusto Kampanjo, ki se širi s pašniki in holmskimi bajtami pred vrati imperator-skega mesta. Leden hlad leži nad italijan-kim ljudstvom. Tiho je pri nas, a pod to ti-hoto žubori in vre pridušeno življenje temnih, brezimnih množic. Na obzorju teh čudovitih nasprotij polne dežele stoji postava Benita Mussoljnija. Kaj je ta mož, ki z železno roko drži pri tleh 40 milijonov ljudi? Zločinec, genijalen videč in tvorec bodočnosti, šiba božja, rešitelj iz kaosa? Ali je le slepo orodje v rokah agrarcev in težke industrije? Zmeden in viharen zbor slavospevov in proklinjanj se ti dvigne nasproti, če postaviš Italijanom to vprašanje. Toda na vsa ta vprašanja odgovarja Mussolini z dejanji, ki jih je težko oceniti. Vsako njegovo dejanje, vsako gesto, vsak govor spremlja žvenket petstotisoČ bajonetov, ki so njegova telesna bramba. Njegova stranka neprestano narašča, požira vase dele starega vodilnega razreda, liberalce, demokrate, agrarce, socialne demokrate in popolarske desničarje. V tem oboroženem miru, ki ga Italija uživa, v tem triumfu novega režima postaja obličje diktatorja vedno bolj zagonetno. * * * Toda če nagneš uho do ljudstva In poslušaš, kako mu utriplje žila, se začudil: Tu slišiš delavce, ki morajo vstopiti v fa-šistovsko strokovno društvo, ki jim potem >v imenu narodne obnove in produkcije* niža plače. V fašistovski zvezi sindikatov je poldrugi milijon industrijskih in kmetijskih delavcev, obrtnikov, trgovcev, zdravnikov, državnih in občinskih uradnikov; da, celo vseučiliški docenti so osnovali fašistovski sindikat... kajti po novi šolski reformi ne predlaga več profesorjev vseučiliški kolegij, ampak izbira, prestavlja in Imenuje jih naučni minister. Tako se je znanemu vse-učiliškemu profesorju ustavnega prava v Palermu, g. Lombardo-Pellegriniju zgodilo, da ga je minister odstavil, »ker je zanemarjal predavanja in so bili njegovi znanstveni uspehi neznatni«. Lombardo-Pellegrini je opozicijonalen poslanec, demokrat, ki je bil pred meseci zaprt >radi javne varnosti«; ko so ga izpustili, je v zbornici imel umerjen, a za fašizem uničujoč govor, v katerem je razgalil režim nasilja. Zato so znanstveni uspehi vseučiliS-kega profesorja postali po 34. letnem delu naenkrat neznatni... In če so vsa vseučilišča na to ponižanje molčala, če je bo-lonisko vseučilišče po tem dogodku imenovalo g. Museolinija za častnega doktorja prava, — ali slutite vso grozno pezo, ki teži na vseh slojih? Ali veste sedaj, zakaj rastejo strokovne zveze fašistov, zakaj posebno bujno švigajo na dan v poklicih, kjer država reže kruh? Bič in jasli — oboje je pripravljeno. Edmund A bon t: 16 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. >On ve prav dobro, da vi ne jemljete Konj. Kaj bi ž njimi v gorah?« »Dosti je. Povej, kdo je ta veliki suhec zraven tebe?« »Odgovoril sem sam: »Pošten Nemec, ki vas ne bo obogatil, če ga izropate.« »Dobro govoriš grški. Izprazni žepe!« Vrgel sem na pot kakih dvajset frankov, svoj tobak, pipo in žepni robec. »Kaj je to?« je vprašal veliki inkvi-zitor. »Žepni robec!« »Čemu ga imaš?« »Zato, da si brišem nos.« »Zakaj si mi rekel, da si revež. Samo milordi si brišejo nos z žepnim robcem. Vzemi škatljo, ki jo imaš na hrbtu! Dobro! Odpri jo!« V škatlji sem imel nekaj rastlin, eno knjigo, nož, mal zavojček arzenika, skoro prazno steklenico in ostanke zajutreka, ki ho vžgali poželjiv pogled v očeh gospe Si-mons. Bil sem tako predrzen, da sem jih ji ponudil, preden moje stvari menjajo lastnika. Hlastno je posegla po njih in začela požirati kruh in meso. V moje veliko začudenje pa so se vsled te snedenosti naši roparji silno zgražali in so mrmrali med zobmi hesedo »razkolnik«. Menih ве je kakih dvanajstkrat prekrižal do grškem obredu. »Gotovo imaš tudi uro,« mi je rekel tolovaj; »daj jo sem k ostalim stvarem.« Izročil sem svojo srebrno uro. Bila je zelo starinska in je tehtala skoro štiri unče. Šla je iz rok v roke in banditom se je zdela silno lepa. Upal sem, da mi bodo bamiitjt vsled občudovanja, ki boljša človeka, vrnili kako stvar in prosil sem njih povoljnika, če smem obdržati svojo svetlo, železno škatljo. Zadri se je name, naj bom tiho. »Pa mi daj vsaj dva dukata, da se lahko vrnem v mesto,« sem mu rekel. Odgovoril mi je z zasinehom: »Ne boš jih potreboval.« Prišla je vrsta na gospo Simons. Preden je posegla v žep s svojima rokama, je nagovorila naše zmagovalce v jeziku svojih očetov. Angleški je eden tistih redkih jezikov, ki jih lahko govoriš s polnimi usti. »Premislite dobro, kaj hočete storiti,« je rekla z grozečim glasom. »Angležinja sem in angleški državljani so nedotakljivi v vseh državah na svetu. Kar mi hočete vzeti, vam ne bo mnogo koristilo in vas lahko drago stane. Anglija me bo maščevala in vsi boste obešeni, če ne bc še kaj hujšega. Če hočete sedaj moj denar, samo recite; toda žgal vas bo v prste; kajti to je angleški denar!« »Kaj pravi?« je vprašal govornik tolovajev. Dimitrij je odgovoril: »Pravi, da je Angležinja.« »Tem bolje! Vsi Angleži so bogati. Reci il, naj stori kot vsi.« Uboga žena je izpraznila na pesek svojo mošnjo, v kateri je bilo dvanajst sou-verainov. Ker je bila njena ura skrita in se je zdelo, da nas ne bodo sami preiskali, jo je obdržala. Usmiljenost zmagovalcev ji je pustila njen žepni robec. Marijana je vrgla na tla svojo uro s celim venčkom amuletov proti hudim očem. Z ginljivo nežnostjo je vrgla pred se usnjeno vrečico, ki jo je nosila na trakcu. Tolovaj jo je odprl z nepočakljivostjo carinika. Izvlekel je majhno angleško toaletno skrinjico, stekieničico angleške soli, škat-ljico angleških mentilnih pastil in 10 in nekaj frankov v angleškem denarju. »Sedaj,« je rekla lepa nepotrpežljiv-ka, >nas lahko izpustite; ničesar več nimamo za vas.« Z grozilnim gibom so ji naznanili, da seja še ni končana. Poveljnik čete se je pripognil čez naš plen, pokli-al »dobrega starčka':, preštel v njegovi navzočnosti in mu izročil petinštirideset frankov. Gospa Simoni' me je sunila s komolcem: »Vidite,« mi je rekla. >Menih in Dimitrij sta nas izdala. Plen delijo z njima.« »Ne, gospa,« sem odgovoril takoj. »Dimitrij jo dobil samo miloščino od tega, kar so mu vzeli. To je povsod v navadi. Ce kdo v Porenju izgubi v igri vse premoženje, mu lastnik igrnlnice da toliko, da se lahko vrne domov.« »Toda n ( rih?« »Dobil je desetino plena po starodavnem običaju. Ne očitajte mu te?a, temveč bodite mu hvaležni, ker nas je hotel reilll, čeprav ima njeogv samostan koret od našega ujetništva.« Ta razgovor je prekinil Dimitrij, ki se je poslavljal. Izpustili so ga. »Počakaj me,< sem mu rekel. »Vrnila ве bova skupaj.« Žalostno je zinaial z glavo in mi odgovoril angleški, da sta ga tudi dami razumeli: »Vjetniki boste nekaj časa in dokler ne plačate odkupnine, ne bosve videli Aten. Obvestil bom milorda o tem. Ali imata gospe kako naročilo zanj?« »Recite mu,« je vpila gospa Simons, »naj hiti na poslaništvo, potem naj gre v Pirej k admiralu, naj se pritoži pri tujskem uradu, naj piše lordu Palmerstonul Rešili nas bodo od tu z oboroženo močjo ali di-plomatičnim potom; toda tudi penija ne smejo izdati za mojo prostost.« »Jaz pa te prosim,«, se mmu rekel jaz dosti bolj pohlevno, »reci mojim prijateljem, v kakih rokah si me pustil, če bo treba nekaj stotin drahem, da odkupijo ubogega hudiča-prirodoslovca, jih bodo gotovo brez težave skupaj spravili. Ti gospodje široke ceste me ne morejo bog ve kako visoko ceniti. Rkl bi jih, dokler si še tu, vprašal, koliko približno veljam.« »Nepotrebno, moj dragi gospod Her« man; kajti oni ne bodo odločili vaše odkupnino.« »Kdo pn drug?« »Njihov poglavar, Hadži Stavros.« (Dalje sledi.) bioV. 16. SLOVENEC, dne 18. Januarja 1924. Stran 1 Na deželo рслк. Jez reform. Šolska reforma, volilna reforma, davčna reforma, reformo pravnih kodeksov, reforma upravnega sistema ... vsak dan, brez prestanka prihajajo v deželo in spremlja jih bučna godba vladnih lislov in molk strokovnjakov. Nulla dies sine ... reforma. Toda vse te reforme za fašistovsko gibanje niso naj važnejši problem. Problem fašizma obstoja v tem, kako do tal razdejati staro vodilno politično plast. Fašizem je zasedel vsa važna mesta birokracije s svojimi pristaši, po občinah in deželah odstavlja odbore in nastavlja lastne komisarje. V bančne koncer-ne si je, oborožen z državno močjo, izsilil pot in je zajel s tem celo sumo demokratskega časopisja. S lo metodo je fašizem ustanovil nešteto korit, in začelo je veliko preseljevanje v njegov tabor: selijo se občinski svetovalci in laki, ki bi radi županih, pa vse gori do kraljevih senatorjev. Naval na ta ogromni hlev je navadno večji, tako da fašisti že z jedko irouijo odganjajo pri-hajače. Kajti volitve so pred vrati. In kandidatov je tolikol Saj je dejal eden izmed voditeljev lašizma, da je med fašisti 40.000 kandidatovi In poslanskih mest je le 6351 Zdaj stopajo vsak dan po ogromnem Stopnišču v palačo ministrskega predsedstva deputacije strank, ki so pripravljene podpirati fašizem: včeraj so bili desničarji, ki jih je Ljudska stranka izgnala, danes eo agrarci, jutri bodo demosocialci. In Mussoli-ni jih sprejema s skrivnostnim nasmehom, izraža veselje nad njih udnnostjo fašizmu, a o volitvah ne ve še nič, nič ... Kedaj bodo, zvemo 28. januarja. • • * Glej, lam je ogromni, široki Oltar domovine. Tam na sredi pod kamnom so kosli neznanega vojaka. Ah, ubogi vojaki Tvoja lobanja je cvet na prsih fašizma. Še nikdar niso tako izrabljali mrtvih, da tlačijo žive, kot izrabljajo tebe, mrtvec iz soških jarkov I Tam zunaj, neznansko daleč od te dobe, so tvoji bratje. Tam je San Lorenzo, rimsko predmestje: 8000 ljudi v kleteh ln gnoju, brez vode, brez ene same šole, gleda v strmeči Oltar domovino. — Tam zunaj na Kampanji gredo pastirji črez grofovske pašnike z vročo željo, da bi smeli puščobo spremeniti v rodidco, v njive, v kruh ma-laričnim, bednim družinam. Toda kdo bo dal grofu stotisoč lir letne najemnine za pašo. Grofu je bolj prijetno oddati pašo, on njv ne rabi in n emara. Kajti za to ni časa. Narod ga kliče, fašizem se diči z njim. Kolikokrat mora stati pogreznjen v ganotje, pred grobom Neznanega vojaka. Ko bi se mogel ta vojak dvigniti iz groba! Ko bi njegovi pravi bratje mogli vsialil Ne bilo bi več tako tiho in ledeno v žalostni deželi italski. Politične vesti. 4- Narodna skupščina bo sklicana najbrž 25. januarja, kakor se zatrjuje /a-lnje dni. Vlada pričakuje, da med nje in opozicijo ne bo prehudega obračuna, ker ne računa na opozicionalni blok, ki bi bil po njenem mnenju brez Hadičevih poslancev neuspešen, slednjih pa po naziranju radikalov no bo v narodno skupi io. Trenutno ji delajo več skrbi razpoke in nasprot-stva v radikalnem klubu, ki bi utegnila postati za vlado in radikalno stranko usode-polna, ako se ne poravnajo. Zato se vladi • sklicanjem parlamenta nič ne mudi. Nima pa skupščini tudi ničesar predložiti razen BOUmilijonskega francoskega posojila in zapisnik o razmejitvi z Romunijo. Državni proračun bo predložen plenumu skupščine, ko pretrese proračunske izpremem-be finančni odbor, ki je bil sklican za 17. januarja. Beležke. »Narorfor« pamet. »Slovenskaч na-„jodu šine od časa do časa kaka imsol, kadar se spomni »klerikalcev«, sicer bi bil itak brez vsako misli. Tudi svoje sodbe ima, ki so pa stalne samo, kadar piše o »klerikalcih*. Ti so zanj edini trumf, ki ga ima. Kakšne pa so te njegove sodbe, dokazuje v duhovitem člančiču med dnevnimi vestmi v današnji številki, v katerem pripisuje neuspehe Pašičeve viade v sporazumu z Italijo »klerikalcem« in federalistični opoziciji sploh. Nismo vedeli, da so »klerikalci« taki tiči. Jutri bodo solnce sklatili z neba, če jim b3 »Narod« posodil tako dolgo prek I jo. Čudno samo, da Pašiču ne morejo do živega, ko ves ostali svet prevračajo. Dobro izbaja. Kako izhaja Rankovičeva »Smotra?« — Izvrstno! Nobena številka ne ostane neprodana. Kakor hitro izide, pokupijo radikalski prvaki, ki se boje napadov nase v listu, vso naklado do zadnje številke. (Po »Pravdi.«) Primorske novice. p Gospodarska stiska na Goriškem. Od vseh strani Goriške prihajajo tožbe o gospodarski stiski ljudstva. Vina ni mogoče prodati, letina je bilo slaba, povodenj je niuogokje napravila silno škodo, meje so še vedno zaprte, da ljudje ne morejo za sezonskim delom kakor preji nje čase, doma ni zaslužka, a davki so ogromni: na posameznega davkoplačevalci na deželi pride po 2000 - 3000 liri A kako gre ljudem na roko vlada, se vidi lepo i* dejstva, da je za škudo po povodnji celi šempaški občini obljubila 300 lir podpore. Pota so urno-gokje tako zanemarjena, da niso več sposobna za promet. Spričo vsega lega ni čudno, da ee izseljevanje ludi na Goriškem vedno bolj liri. - p Nova odvetnika v Gorici. Vpokojenl eodnl svetnik Alojzij Mašera jo otvoril v Gorici odvetniško pisarno. — Pravtako v Gorici j« otvoril odvetniško pisarno dr. Nikolaj To nk 11. p Lop šolski voditelj, šolski voditelj v Bl-IJani Sfiligoj, drugače poročnik fašistovske milice, je v družbi z zdravnikom dr. D* Oltonijem začel v šolskih prostorih prirejati predpustno rabave s plesom. Ljudstvo, ki je bilo vajeno šolo spoštovati kot izobrazbi posvečen hram, se Ogorčeno zgleduje nad početjem iteligence. p Po sicilijansko. V Dolu pri Opaljem selu Je 6. L m. večja domača družba v tamkajšnji gostilni naročila večerjo. Med gosti je bil tudi župan in več občinskih svetovalcev. Sredi večerje se pojavita na vratih dva oborožena fašista in zavpijeta: »Roke kvišku!« Nekateri so dvignili roke, župan je pa vstal in zahteval pojasnila. V odgovor sta lašisla nnperila nanj puški. Tedaj so županu priskočili na pomoč navzoči domači lantje. razorožili fašista in ju spremili do hišnih vrat. Kmalu nato eo prišli v gostilno orožniki in proglasili tri fante za aretirane. Takoj so jih odvedli v Miren v zapor, a spremljati jih je moral župan. Med potom so orožniki fante pretepali. Prihodnje jutro je ob laet dva fanta izpustila, enega pa pridržala v zaporu. Oba fašista pa sta za svoje nasilje seveda ostala nekaznovana, v kolikor nista dobila lekcije na licu mesta. p Stvar o lamenjnvi denarja se zopet giblje. Na Goriškem se je to dni mudil posebni odposlanec finančnega ministrstva, da prouči vprašanje o zamenjavi denarja ln poda vladi primerne predloge. Ker so slovenske zadružne organizacije in slovenski poslanci že pred časom preskrbeli vladi o tem predmetu vse potrebne najtočnejše podatke, more vlada, če ima količkaj dobre volje, vprašanje nemudoma rešiti. To bi težke gospodarske razmere goriškega ljudstva unmah za veliko olajšalo. Seveda mora vlada istoča. no rešiti to vprašanje tudi v oetalih novih pokrajinah, posebno v Istri. p Prenredba sodnih okrajev. »Oazzetta Ufficlale« je objavila kr. odlok, s katerim se Izvršuje prouredba sodnih okrajev v Julijski Krajini. Odlok odreja: 1. idrijski, bovški, kanalski in tolminski *o<]iii okraji ae žilni-žljo v en sodili okraj o središčem v Idriji; S ravno tako gradlški ln krminski okraj s •redlščem v Gradlški; 3. ajdovski ln komeu-ski « središčem v Ajdovščini; k temu okraju se priključijo tudi vso občine goriškega godnega okraja razen Gorice ln Ločnlka, ki ostaneta v sedanjem sodnem okraju goriškem; 4. občine Chiusoforle, Do« na, Mogglo Udinose, Ponteba, Raceolana, Resia Reviuita in vso občino sedanjega trbiškega sodnega okraja bodo tvorile nov sodni okraj s središčem v Pontehl; 5. postojnski in seiiožoški sodni okraj se združita v en okraj s središčem v Postojni; 6. občino Podgrail, Jelšano in Materija so ločijo od bistriškega sodnega okraja lu so združijo v poseben sodni okraj e središčem v Podgradu. p Odpor proti italijanski šoli. V Motovun-skih Novakih (Istro) so starši sklenili, da svojih otrok ne bodo pošiljali v poitalijančeno šolo, marveč jim bodo preskrbeli pouk doma. Tako je ostala šola popolnoma prazna in italijanska učiteljica poseda v učilnici sama samcata. Ali se bo italijanska šolska oblast končno spametovala? p Collarig v zaporu. Glasovttega istrskega 1 andita Collarlga (Kolariča) je predrznost gnala v Trst, kjer je z naslado obiskoval detektivske predstave v kinu. To očesu pravice ni ostalo prikrito in nekega dne, ko jo bil bandit ves zatopljen v prizore na platnu, je padla nanj težka roka pravice. Preden je dosegel revolver, po katerem je takoj segv 1, 0д je zgrabilo deset rok in ga po dolgi borbi brez nesreče ukrotilo. Collarig obžaluje saaio eno, da je prišel živ v roko oblasti. — Meteor. Z Blok smo prejeli: Z ozirom na tozadevno notico sporočam, da smo imeli tu gori na Blokah priliko videti prekrasen meteor dvakrat že jeseni; posebno lep in veličasten so je videl nekako ob petih zjutraj ob času povodnji pred par tedni. V soboto, 12. januarja se jo zopet prikazal; le žal, da smo imeli zjutraj ob pol petih meglo in oblačno vreme. Sicor bi gotovo v svoji krasoti nad-krilil jesenska dva »nastopa«. Prišel je meteor s tako svetlobo, da je bilo narnnh vse razsvetljeno kakor po dnevu. Obliko je imel jeseni malo oblo, v velikosti otroško glave, ki jo pa zapustil za seboj neizrečeno lep sij ali žar. Smer je imel od jugovzhoda proti severo zapadu. — 2rlve razmer. Kaj trpe vpokojenci južne železnice žo od začetka vojne, to je kolikor toliko Se prikrito svetu. Med vsemi trpe najbolj takozvanl miloščinami* Starčki-reveži stari 70—80 let ln čez. Služili so nri južni železnici 40—50 let in zato dobijo 2 Din dnevno draginjske doklade. Zaslužiti si ne morejo ničesar, ker eo bolehni in popolnoma izstradani. Za svojo zvesto službovanje so sedaj zapuščeni od vseh, tudi od tistih, katerih dolžnost bi biln 'zanimali se za njih usodo. Železniški invalidi, ki eo žrtvovali svoje zdrave ude ne samo v prid želcznice, temveč tudi v blagobit vsega prebivalstva, je zadela ista usoda. Namesto da bi ee njihove nezgodne rente uredile al pari v dinarje in znatno zvišale, jih kličejo ponovno k zdravniškemu pregledu ter se jim trgajo še zadnji koščki kruha od ust in to še celo takim, ka-tori so imeli stalno nezgodno rento ter so že več kakor 10 let železniški invalidi. To je krivica, kateri ni para. Vsak tak železniški invalid prejme odlok od Središnjega urada iz Zagreba, da ima pravico pritožbe pri delavskem razsodišču. Knj naj pa sedaj tak revež začne, kam naj se priloži, ker delavsko razsodišče šo niti ustanovljeno nI. Kar se dela z železniškimi mlloščinarji in invalidi, lo je naravnost zločin, ki Jih žene v obup in blaznost. Prosimo vse gg. narodne poslance, naj zastavijo ves svoj vpliv na merodajnih mestih, da rešijo te reveže strašne bede, v kateri so nahajajo. Pomoč je nujno potrebna. Prizadeti. — Umrl Je v Zagrebu znani matematik in navttk profesor Evgen L e s e e 1, star 00 let. Pokojnik je poučeval nn srednjih šolah v Bakru, Karlovcu in Zngrebu, potem pa prevzel vodstvo nadškofijske gimnazije v Zagrebu. — Matnranti ljubljanskih gimnazij Iz leta 1899 se prosijo, da pošljejo svoje naslove dr. Fran Steru v Rogaški Slatini v svrho razgovora glede praznovanja petindvajsetletnice. Dopisu naj se priloži znamka za odgovor. —■ Tovarna za iieo pogorela. V Osjeku je do tal pogorela tamkajšnja tovarna ia žico. Škoda je velika. — Inozemsko delavstvo. Zaradi brezposelnosti v Nemčiji, Avstriji in Ogrski oe j« v zadnjem času v Jugoslaviji čutil pritisk inozemskega delavstva. Ministrstvo je v varstvo domačega delavstva odredilo, da ee dohaja-njo tujega delavstva omeji. — Tujci v Parizu. Od 1. januarja do 15. novembra 1923 je pristojna pariška oblast izdala tujcem 43.036 izkaznic. Med temi je bilo 15.550 Italijanov, 6105 Rusov, 4429 Poljakov, 4198 Belgijcev, 3500 Angležev in približno toliko Spancev; Amerikancev, Maža-rov, Armencev je vsakih do 3000, Romunov, Čehov, Maročonov V3akih do 2000, ostanek se razpiši na vse mogoče druge narodnosti sveta. — Za slepe so darova]): 1. Trann, Ptujska gora Din 25; Fr. Košir, župnik na Jeiici, Din 100; Alojzij Musl, kntehet, RuHjsko, Din 75; čevljarska gOHiKRtarska zadrusra, Triii Din 100; Fr. Piki, Sv. Pavel, Din 50; Aleke. Hudoveruik, notar, Ljubljana, Din PO; Kar. R upnik, KoSira, Din 25; Fr. Ogrizek, Din 10; Minke 1'olenel, Jesenic«, Din 60; Županstvo Jesenice, Din 20; Ad. Lornnt, LJubljana, Din 100; Martinovli, Hotel Union, Celje, Din 200; SoJtnr Sv. Pavel, Din 25; Frted. Hettenberger, Din 30; neimenovani pri Sevnici, Din 25; Dr. V. Gregorič, Novo mesto, Din 50; Jakob TerSan, Ljubljana, Din 5; M. Stular, 6L Vid nad Ljubljano, Din 10; ncimeuovaiii l.jubljann, Din 10; Povskl odsek »Svobodac Maribor, Din 250; Anica Kuna ver, Žirovnica, Din 25; J. T. pri Ptuju, Din 500; Josip Drahovzal, Din <30; Šolsko vodstvo v Zalogu pri Komendi, Din 40.25; TK Skaln Din 354.150; Edo ! Delak, Din 25; Morija Prevc, Kranj, Din 100. ~ ! Najlepša hvala vsem, ki eo nam elepim pripravili j srečno in veselo novo leto 1924 s tem, da so so ! nas v tem iasu spomnili s svojimi plemenitimi da-! rovi in prosimo jih, da nas tudi nadalje ne zabijo. — Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, VVolfovn ulica 12. NOVI CENIK ZA ZAVAROVANJE VALUTE PRI IZVOZU LESA. Generalni inšpektorat ministrstva financ v Belgradu je pod J. br. 4555 z dne 25. novembra 19^3 izdal cenik, po katerem so Ima vršiti zavarovanje valute pri izvozu onega blaga, za katero to določa Člen 16 pravilnika o promeiu z devizami in valutami od 23. septembra I9'.!3. Prvotni cenik je stopil v veljavo dne 1. decembra 1828 Žal so no posamezne postavke cenika doluf.llc, ne da bi generalni inspeklorat zasliSal naše gospodarske organizacije, In tako »e je zgodilo, da so bile zlasti postavke, tlčoče se lesnih Izdelkov neutemeljeno visoke, kar je škodljivo vplivalo nn Izvoz lesa iz Uosue In Slovenije. Vsled tega sta TrgovskH ln obrlniiku zbornica v Sarajevu ln Odsek za lesno industrijo zveze industrljcev v Ljubljani tukoj po Izdaji cenika opozorila generalni inšpektorat z detajliraniml spomenicami na preiirano visoke postavko, katero določa eonik za rezani ln tesani mehki les, ki tvori glavni kontingent izvoza iz naših pokrajin. Ker našo pismene predstavke in posredovanju centrale industrijskih korporacij niso imeli znželjehega uspeha, je Centrala industrijskih korporacij sklicala konferenco zastopnikov lesne industrije iz vse krnljevlne, ki se je vriiln dne 10. t. m. v Belgradu. Zvezo industrljcev v Ljubljani jo zastopal tajnik g D. Gori up. V smislu sklepov konterence, kateri je prisostvoval v Imenu gene-ralnega inšpektorata ministrstva financ tudi inšpektor g Aclmović, je izda! gen. inšpektorat elcer opozorili, da »o tudi postavke novega cenika ie previsoko, vendar vsled ugovora ravnatelja nekega večjega podjetja v Belgradu nt« ao mogli doseči povsem pravilnih poeta -k. Pat pa je »astopnik generalnega inšpektorata izjavil, da ee cenik v prihodnosti zniža, 5e ee statistično do-kaže, da zavzema izvoz slabejših vrst leaa oni odstotek, ki so ga navedli zastopniki organizacij. Na konferenci doseženo znižanje postavk cenika pomeni vendar važen uspeli za naSo celotno lesno in-duf'rijo, ker je s tem vsaj deloma odstranjena n»» potrebna In nepremagljive ovira izvozu niSega leaa. » * * g Izknn Narodne banke. Po izkazu Narod. ne banko z dne 8. t. m. je bilo v obtoku ze 6.860,8S8.330 Din papirnatega denarja. Od 31. decembra 1923 se je povečal obtok za 70 in pol milijona dinarjev Metalna podlaga je imela vrednost 460 milijonov dinarjev in je пагж sla za 21 milijonov dinarjev. g Efektna borza v Novem Sada. Kakor poročajo iz Novega Sada, nameravajo tamoš« nji gospodarski krogi zaprositi za razširjenje dosedanjo blagovno borzo tudi nn efektni po« sol. Finaučni minister bo najbržo tej želji ugodil. g Redni občni zbor vinarskega In sad« Jarakegn odseka kmet. družbe zn Slovenijo ▼ Mariboru so vrši dne S. februarja 192-1 ob 11. url predpoldne v Narodnem doran v Mariboru. Na dnevnem redu jo med drugim predlog odbora glede razpusta društva v prid Pokr. zvezo jugosl, vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru, ozir. Sadjarskega ln vrtnarskega društva za Slovenijo v Ljubljani. V svrho fuzljo vseh vinogradnikov ln vseh delovnih sil na polju vinarstva v eno močno organizacijo na eni strani ln vseh sadjarjev ln sadjnrsklh strokovnjakov v drugo močno organizacijo, јч razpust odseka nujno potreben in se vsi p. n. gg. vinogradniki in sadjarji vljudno vabijo, da so tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže. g 1'ropadanjo ogrsko krone. Gospodarski položaj Ogrske postaja obupen. Z nnraščajočo inflacijo in padanjem krone v Curihu se omotično dvigajo ceno življenskih potrebščin. par dneh se je podražila pšenica za 17.000 pri kvintalu. Industrijska podjetja trumoma odpuščajo delavce in nameščeni«. V zadnjih dneh ko razne tovarno in druga podjetja v Budimpešti odpustila do 6000 delavcev. g Stanjo papirnatega denarja na Ogr« skern je bilo po izkazu z dne 7. t. m. sledeče: 939.489,161.401 o. K (za 8.151,826.774 o. K) vo<5 kot po zadnjem izkazu. g Obtok Imnkovcov v Ilolnndiji. 7. januarja je bilo v obtoku za 1054 milijonov florinov papirnatega denarja, kar pomeni napram 1. januarju zmanjšanje za 14 milijonov. Zlata in srebrna zaloga jo znašala 589 in pol milijona florinov (holandskih goldinarjev). g Obtok bankovcev v Belgiji. 3. JtmrarJa letos se je nahajalo v obtoku za 74(50 milijonov frankov bankovcev in so jo obtok napram prejšnjemu izkazu zvečal zn 115 milijonov. Metalna podloga jo imela vrednost 365 milijonov frankov (-f- 1 in pol milijona napram prejšnjemu izkazu.) g Italijansko grazdje. Lani Je pridelala Italija 83,8-18.000 met. stolov grozdja, od tega v Julijski krajini 1,356.000 kvinlalov. L. 1921. jo pridelala Italija 61,934.000 q, L .1922 pa 56,341.000 q grozdja. g Svetovna pristanišča v lota. V letu 1923. Je prišlo v Antverpen 9351 ladij s prostornino 17,349.098 ton, v Hamburg 12.840 s 15.400.928 tonami in v Rotterdam 8069 s 11,401.865 tonami. Iz teb podatkov je razvidno, dn jo prvo pri* stanišče na evropskem kontinentu belgijski Antverpen, kateremu sledi nemški Hamburg. Ilolandski Rotterdam je radi okupacija Porurja nazadoval in stoji na 3. mestu. g Zvlšanjo diskonta v Franciji. Francoska banka je zvišala obrestno moro od 5 na 5M?8, g Konkurz Gospodnrnkc zadruge v Ita« j HJi. Gospodarska ^т!ги»?а »Plemont« v Tu-I rinu jo prijavila vsled poloma gospodarske j posojilnice v Vegnolo konkurz. g Državni dohodki in izdatki v Ameriki. Iz Washingtona poročajo listom: Državui do« hodk: lanskega leta so znašnll 4164 milijonov dolarjev ter so se povo'nli proti p ejšnjemu I letu ш 500 milijonov, izdatkov pa je bilo 388 milijonov dolarjev. g Bogata letina v Ameriki. Glasom urad« nih podatkov so Združene države lani pride« Stran Mnli NerorK. ITarden dokazuje, kakšna duševna reva je bil mož, ki jo bil v Nemčiji to-tfko let skorodane nboža-an in za katerim neki krogi še danes žalujejo. Harden pravi, da je bil Neronov zločin dosti manjši nego Viljemov, kajti Neron je zažgal samo Rim, Viljem pa ves svet. Ljudje, ki bo obdajali Viljema, so bili vseskozi suženjski značaji. Dvorjani so Viljemu vsak dan trikrat poljubili roko, in sicer mladi in stari. Nekoč je Viljem šefa svojega vojaškega kabineta Hfiselerja nagnal, da je nastopil v vlogi prima balerine. O nemškem narodu se jo Viljem izražal, da je to lupežka drhal, danes pa pravi o Nemcih, da so to psi, ki naj plačujejo, dolder no poginejo. Svojega vojnega ministra je Viljem nazval starega osla in idiota, s »svinjami« je sploh metal okolu sebe. Itd., itd. — Gorje Hardnu, če ga dobi Viljem v roke! — Pijone ribe. Iz Mont-eala poročajo, da so 'amkfijšni ribiči ujeli velike množine pijanih rib. Dognali so, da ho tamkajšnje vode pomešane z raznimi alkoholnimi pijačami, ki jih ameriški nadzorovalui organi zlivajo v morje. — Vrofinn v Braziliji. Iz Rio de Janerin poročajo 11. t. m., da vlada tam zadnje tedne neznosna vročina. Toplomer kaže v senci 35 do 40 stopinj. Ljudje so večinoma vso delo popustili. Še večja je vročina v severnih pokrajinah Brazilije, kjer kaže toplomer redno do 50 stopinj. Veliko število oseb je umrlo vsled solnčarice. — Dobičkov o ЗИ ost prohibiri.jp. V Cleve-Tr.ndu so kršitelji probibicije plačali lani 600 tiso? dolarjev kazni. Skupni stroški mestne sodnije pa znaSajo samo 140.000 dolarjev, tako da ostane mestu čistih 460.000 dolarjev. —■ Futuristilno gledaiiife v Trstu. Dne 21. t. m. gostuje v Trstu znani futurist Mari-netli s svojih »Gledališčom elementov«. Sodelujejo Diana Mac Gill in Rudolfo de Angelis, slikarja Prampoli-i in Depero (prizori in kostumi), ('asavola in Mlx (glasba) in končno pesnika gospoda Paolo Buzzi in Francesco Cangiullo. Poleg vsega drugega je na programu tudi razstava del futurističnih slikarskih prvakov. — Velika žepnn tatvina. Conte Manzoni v Bol ogni je 5. januarja po opravkih v banki obiskal neko slaščičarno. S seboj je imel v žepn za 120.000 lir vrednostnih papirjev. Ves čas je tiščal roko v tem žepu. Le ko se je pripravil, da plača, je roko za nekaj hipov izmaknil. Ko jo je vtaknil zopet v žop — je bil ta prazen. Ugotovili so, da ве jo grofa ves čas tiščal neki moški, ki je potem nenadoma odšel iz lokala. Tatu je zadostovalo par trenutkov, da je izvršil tatvino. — Gibanje med stavhlnskim delavstvom v Rimu. Rimski stavbni podjetniki hočejo na vsak način izvesti znižanje delavskih plač. Strokovne organizacije pa o tem nočejo ničesar slišati in zalit, vajo plače nedotaknjene. Fašistovski sindikati so poskušali posredovati med obema strankama, a zaman. Pogajanja so se ustavila. Položaj je zelo napet. — Italijarsko zrakoplovstro. — Neka rimska agencija za aeronavtične vesti jo te dni razširile, poročilo, da jo Itali'a pospešila zgradbo večjega števila vodljivih zrakoplovov ter da je zlasti tudi gotov načrt za zgradbo velikega vodljivega zrakoplova v obsegu 120.000 kubičnih metrov. Italijanski tiskovni urad za aeronavtiko skuša sedaj to vest omiliti, češ da je pretirana in tendencijozna. Italija nima sedaj ne sredstve ne razloga, da bi hitela z uresničenjem tako dalekosežnih načrtov. — Obnova mest v Mali Aziji. Turčija je sklenila v Rusiji voliko kupčije za les, ki je namenjen za pozidavo raaloazijskih mest, posebno Smirae. V to svrho se osnuje posebna mešana družba, ki naj zagotovi potrebni inozemski kapital. —- Italija zahteva izročitev libijskih nacionalistov. Večje število libijskih vsta-ških kolovodij se je zateklo v Egipt. Italijanska vlada zahteva sedaj njihovo izročitev. Kakor se zdi, namerava egipčanska vlada to zahtevo odbiti. Ljubljanske novice. ODGOVOR MAGISTRATNIH USLUŽBENCEV. Dne 16. t. m. se je vršil občni zbor Zveze organizacij magistratnih uslužbencev. Občnega zbora so se udeležili delegati vseh organizacij. Predsednik dr. F u x je podal poročilo o delovanju Zveze in o sedanjem položaju mestnih uslužbencev. Poročilo je bilo odobreno. Daljša debata se je razvila ob vprašanju pragmatike, ki pride v prihodnjih dneh v razpravo v občinskem svetu ter je dobilo predsedstvo smernice, ki jih naj zastopa glede razprave o pragmatiki. O podrobnostih bodo razpravljale posamezne organizacije. Mnogo nevolje je med uradništvom povzročila že znana pritožba na pokrajinsko upravo. Tozadevna je bila sprejeta sledeča resolucija: De legati vseh organizacij zbrani na občnem zboru Zveze organizacij magistratnih uslužbencev dne 16. jan. 1023 z vso odločnostjo obsojajo pritožba na pokrajinsko upravo, zlasti pa glede imenovanja novih uradnikov in plač magistralnih uslužbencev. Konštatiramo, da nnm po uvidevnosti sedanjega občinskega sveta priznane plače niti oddaleč ne zadostujejo za redno preživljanje, mnogokrat niti za najpotrebnejše stvari ne, o nakupu obleke itd. pa sploh govoriti ne smemo. Zato smatramo tako postopanje, ki je naperjeno prou najbolj bedni eksistenci uslužbencev kot nizkoten akt onih, ki ne vidijo ln ne čutijo najhujše bede tieočev. Izjavljamo, da se bomo borili proti vsakemu napadu na našo eksistenco т vsemi dopustnimi sredstvi, občinski svet pa, ki je znal dosedaj upoštevati naše težnje, prosimo, da tudi v bodoče upošteva žalostne razmere uslužbencev mestne občine in nas pri našem stremljenju podpira. • • • lj Poziv političnim strankam. Ker se je pokazala nujna potreba, je ljubljanski mestni magistrat z ozirom na volitve razdelil Ljubljano na 18 volišč, vsled česar je htdi odredil nov prepis vseh volivnih imenikov. Hkrati so se tudi uveljavile vso številne nove označbe posameznih ulie, trgov in cest. Kdor tedaj re-flektira na izvod volivnih imenikov, se poziv-lje, da se nemudoma zglasl pri vodji stalnega volivnega katastra na magistratu, ker bi bila kasnejša naročila težje izvedljiva. lj Smrtna kosa. Din ter Anton, častitljiv mož stare, poštene generacije, je dne 15. t m. končal svojo težko življenjsko pot Rodil se je 1. 1846. in preživel skoraj vsa svoja leta v Ljubljani kot tnal obrtnik slikarski mojster. Sv-^je življenie je posvetil požrtvovalnemu delu ljubljanskega gasilstva. K temu človekoljubnemu društvu je pristopil I. 1882. in mu ostal zvest do svoje smrti. Njegovo znanje, navdušenje in smisel za gasilstvo je bilo tako veliko, da ga je članstvo kmalu po vstopu izvolilo za svojega četnega poveljnika in odbornika. Kot tak je deloval v društvu do leta 1014, ko je bil izvoljen za društvenega pod-načelnika. Leta 1920 pa je bil izvoljen za društvenega načelnika in je kot tak vodil društvo dve leti, nakar je vsled starosti in onemoglosti odložil društvene funkcije. Njegovega nesebičnega dek niso vpeštevali le njegovi notovariši, kateri so ga imeli za svojega očeta in ga izvolili tudi za svojega častnega člana, temveč tudi mestna občina, katera mu je podelila maščanstvo. Vsled svojega poštenja in solidnega dela pa je bil čislan tudi kot obrtnik. — Končana je njegova pot, delo pa, ki ga je izvršil zlasti na gasilskem polju, 1)0 ostalo v trajnem spominu in hvaležnosti. Pogreb se vrši danes ob štirih popoldne iz Ulice na Grad št. 5. — Naj v miru počivat Naznanila. Starešinski rvier, napovedan za danes (petek), se ne vtM, ker je dr. KoroSec odpotoval. Družabni klub priredi v soboto due 19. fm. ob S. zveč?r v dvorani Akademskega doma lite-, rarni veter pisatelja Lojzeta Remca. K obilni udeležbi vabi odbor. — Kakor vsako leto, priredi Družabni klub tudt lotos predpustno zabavo in sicer dne 1. marca na kar člane in prijatelje ktuba že sedaj opozarjamo. Predavanje r drunlru sSočat. V soboto dne 19. f. m. predava v salonu pri Levn nniv. prof. g. dr. Metod Dolenc o temi: »Kulturne zablode iz pravnega življenja«. Začetek cb pol 9. zvečer. — Vstop vsem prost. Prostovoljno gasilno druStm na OlineaJi ima ▼ nedeljo, dne 27. t. m. v občinski pisarni na Glin-eah svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi člani se vabijo. — Odbor. Prosveta. IZ NAŠEGA GLASBENEGA ŽIVLJENJA. Med najlepše koncerte, kar jih Ljubljana doživlja, štejemo nedeljske mladinske koncerte. Glasbe željne mladino so kar tare, toliko da večji manjših ne nosijo »štupo-raraof. Posebno razveseljivo je, da te koncerte prirejajo naši najboljši umetniki. Pri prvem, ki smo o njega nenavadno sijajnem uspehu že poročali, sta pela naš najboljši sopran gospa Lovšetova in najboljši slovenski bas gosp. B e t e 11 o. Pri drugem je igral na klavir mladi, umetniški nadarjeni pianist g. Noč več klavirskih sonat in nam tudi starejše tako podal. da smo imeli veliko užitka. Breme tretjega sta nosila naša daleko najsijajnejša altistka ga. T h i e r r y - K a v č n i k o v a in s prvo- vrstnim glasovnim materialom obdvovauf na/ tenorist g. Šimenc. Kakšen ogenj sta razvnela med hvaležnim drobižem, je z mrtvo črko težko povedati. Kako je v globine segala pesem uboge M i g n o n, da no srca zastajala, — kako je vriskal Triglavu nasproti zmagoviti Franjev slavospev Iz »Gorenjskega slavčka«! Na vso moč smo obžalovali in vedno silneje obžalujemo žalostne razmere — ali ni bil njili oče najet za našo opero 1. 1924.? — vsled katerih je tako izredno darovita pevska in igrav-ska moč, kakor je ga Thierryjeva, prisiljeno svoje talente vsaj za slovensko dramatično glasbo kar zakopavati. Zadnji koncert je bil odmenjen violinski sonati. Na gosli jo igral prof. 81 a i s, ki se je najbolj mojstra pokazal v Zanackovi trpko izvirni, na moč zajemljivi, utrinkovito zamišljeni, pogosto s komično kretnjo skoro nevolj-no revskajoči sonati. Na klavirju ga je s spretno odločnostjo spremljala njegova gospa. — Za uvod je dr. Koz i n a pojasnjeval oblikovno plat skladeb, ki so jih kesneje podajali umetniki. K. pr Sintonižni konrerii godbe dravske divizij, »kc oblasti pomenijo vedno lep dogodek v muzi-kalnem življenju našega mesta. Odlikujejo 66 po raznovrstnih in vestno sestavljenih sporedih, prinesli so nam pa tudi že mnrsikntero novost iz slovenske odnosno jugoslovanske glasbene literature, Na koncertu, ki ue vrši v pondeljek izvaja orkester med drugim tudi overturo ljubljanskega rojak« Mihevca, ki se je kot skladatelj proslavil r tujini, predvsem v Parizu. Občinstvo prosimo, da si omisli za ta konee.t vstopnice že v predprodaji, ker je vsled sodelovanja čelista Tkalčiča vsekakor pričakovati velik poset. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. pr Dr. Mih. Opeka: Vstajenje duše. Petindvajset govorov za prerod. -- Ta najuovejla knjige je ravnokar izšla in se dobiva v prodajalni K. T. D, prej H. Ničman v Ljubljani po 28 Din. (14 tiskanih poli) Narodno gledišče. Othelo. V soboto drle 19. t. m. se vprizori * dramskem gledališču Shakespeare jeva tragedija Othello«. Pri tej predstavi igra naslovno vloge prvič gospod Putjata. Ostala zasedba ostane nespremenjena. Desdemono igra gospa Sarifeva, Jogn g. Rogoz itd. Režijo vodi g. Sest. Hamlet se ponovi prvič v tej sezoni v nede« ljo, dne 20. t. m. —V glavnih vlogah nastopijo: Hamlet — Rogoz, kraljica — Marija Vera, Ofelija —-Wintrova, Polonij — Lipah, kralj — Skrbi. i?ek ftd. Režijo rodi r. Sest. Orlovski vestnik. Orlovski odsek Krakovo-Irnovo. Danes ob po' S fantovski večer. Na sporedu zanimivo predavanje. Točno in polnoštevilno! Bog živi! — Odbor. Dijaški vestnik. d Zadnji informativni sestanek za nove člane Zarje in Danice je danes, v petek ob 14 v prostorih Zarje. Ker jo za vse tovarifie zelo važen, je udeležba nujna. d Dlskusijski večer Daniee se vrSi v ponde« Ijek ob 8. zvečer т dvorani Akademskega doma. Predava g. dr. Grivcc: Ciril-MetodijBka ideja iti internac.ionalnost eerkve. TovariSI bratskih druStev vabljeni! Mefieorologlčno poročilo. Ljnbljnnn 306 m n. m. r!S. Normalna barometerska višina 736 mm. Cae ораво- Baroni etsi t mm loruo-m»ter v O Peitiruiu dif.rpncfl T O Nebo, m etrov fadtTta« v ram 16. 1. 21 h i54 0 0-8 0-5 obl. S. z. J7./1 7 h 736-2 2-0 04 obl. a. 1.5-2 17./1, U h 736-6 B-7 0-4 dež ZDRAV, MOČAN MLADENIČ, star 14 let, se želi izučiti ključavničarskega obrta pri boljšem mojstru. Hrano in stanovanio bi moral imeti v hiši ter bi sc ista v začetku event. plačevala. — Ccnj. ponudbe na upravo lista pod ^Ključavničar 32fl-> STRUGARJA Sprcj.-nc v drlo takoj Produktivna zadruga za tesno industrijo v Celju, Mariborska cesta St. 2. Rellck tiramo samo nu prvovrstno moč. -Sprejmemo tudi VAJENCA ali učenca za izdelovanje okvirjev io poztatarska dela. Trgovski POMOČNIK (pomočnica) mešane stroke, prvovrstna moč, se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod .MESTO št. 296-, IZURJENA" šivilja gre Šivat na dom; gre tudi na deželo. Ponudbe na upra-\o Usta pod »ŠtVILIA«. IŠČEM rOšTENO, pridno in varčno, 40 — 50 let staro služkinio, ki zna kulinli in opravljati vsa drutfa hiSna dela. IVAN K.URALT, valjčni talin, Ejmžale. AKADEMIK abs. hum. gimn. iSčc instrukcije iz itali). in latin. - Ponudbe na upravo iista pod "Akademik 300-r. KUHARICA išče službe \ župniSču; vajena je tudi zunanjega dela ter je služila že več lat v župniiču. Naslov pove uprava pod 309. SVARILO! Svarim vsakogar, ki bi Se nadalje govoril grde laži o meni, ki jili jc raztrosil neki tfo-ipod i7. Domžal, da bo-dem na podlagi zdravniškega uradnega lista z vsakim sodnijsko postopala! Domžale, 15. jan. 1924. FRANČIŠKA GORENC. Kot SOSTANOVALKA h kaki ženski želi mirna ženska. Ponudbe, na upravo pod Šifro "Prenočišče 332».. TRGOVINA 1 Vzamem trgovino s stanovanjem na prometnem kraju v najem. Ponudbe prosim poslati na upravo pod 326. GOSTILNO VZAMEM v najem ali na račun. Ponudbe na upravo lisls pod 276 nudbe na upravo li šiiro »GOSTILNA«. IŠČEM V LJUBLJANI večji prostor ZA DAMSKI MODNI SALON ODPRTI LOKAI. v sredini mesta nli DVI-: SOBI v I. nadstropju. Plačam dobro. Pismptio pnntjHbc pod *ifrr> VEČJI 2483« — na Aloma Соглрапу, Ljfbljana. ČEVLJARSKI STROJ dobre ohranicn, prodam. — Nuslov pove uprava «Slo-venca« pod Številko 333. GARJE kraste, HSaje odstranjuje pri Človeku ln živalih Naftolmasilo, ki jc brez clu'ia in ne maže perila. 1 lonček zo 1 osebo po poŠti 7 Din. pri TANKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. AUTO »Fiat« tipa 501 — v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe na upravo »Slovencu* pod itev. 2S6. Prodaja vina! Ravnateljstvo nadblskupskih debara v Zagrebu proda ju v večjih io manjših partijah VINO letnikov 1922 ln 1923. r>Wnčr.?ja poUsnlla daje gornje rovootcljstvo — VL.JUu ulica St. 75. HIŠA tnonadslropna na pe-riferiii, s prodajalno in pod-zidanimi kletmi ugodno naprodaj. Lokal in deloma hiša se izprazni. Naslov v upravi lista pod Številko 277. TOVARNA ZA LOČENJE DRAGIH KOVIN S AVGUŠTIN SPREJME VEC VAJENCEV i Pismene, ponudbe it vložiti I direktno v tovarni. Spodnia SiSVa Rttv. 231. HIŠA V PLANINI 144 pri Rakeku s sadnim vrtom in njivo sc proda; pripr. za manjSo obrt v Rrcdini trga v dobrem stanju. Na željo tudi gozdna parcela 3 johe. Ponuabe ne Jakob Šenčur, Polhov gradeč- 238 ZA PISARNO iSčemo i večjo ali 2 manjši sobi v sredini mesta z elektr. razsvetljavo in Bcparir, vhodom. Ponudbe z navedbo cene pod oJanu-ar* na Aloma Co., Ljubljane. Inserat! v »Slovencu« imajo po-polen uspeh! SAMOTNO OPEKO in ŽIVO SREBRO KUPI ioverna /a iočenje drtfgih kovin I. AVGUŠTIN Spodnja Šiška 231. 314 Večja zavarovalna družba išče generalnega zastopnika za Štajersko. Ref Iektira se na večje tvrdke, oz. gospode, ki so t zavarovalni stroki verzirani. - Ponudbe pod „Eksistenca", na Aloma Companjr, Ljubljana. IBI Ugodna priložnost! Enodružinska VILA, obstoječa iz 5 sob, kuhinje, pred' sob«, kopalnice, pralnice in dr. pritiklin, v »vili centralna kurjava, elektr. razsvetljava in vodovod. Zraven 1000 m' stavb, parcele, sc po jako nizki ceni in ugodnemu plačilu proda. Kupcu cela vila takoj na razpolago. — Naslov in pojasnila od 1.—2. popoldne pri Anončnem in reklamnem zavodu «APOLLLOc, Ljubljana, Stari trg 19, II. nadstropje. 1Ч»иииивидви»и1иииииии1виаииив1 POCENI NAPRODAJ! LESENA BARTJERA in risoka STEKLENA STENA » vratml in okencem, katera s« lahko poljubno montrrt ln je vporabna za predelitev pisame, trgovine etc. — Naslov ▼ upravi -Slovenca" pod fttevilko 330. Udaia konzorcii Slovenca«. Odj^ovoriii urednik: Franc Kromžar v Ljubljani. hteoslovanska tiskarna v Liubliani,