Št. 144 (14.540) leto XLIX.

PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 mcfggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___________
1200 UR
POŠTNINA PLAČANA V OOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
TOREK,!. JUNIJA 1993
I
UVODNIK
Kdo sedaj zavira napredek?
Bojan Brezigar
I
I. ■
m
m
Ko so v tistih dolgih večerih v Bazovici tekli pogovori o sinhrotronu med predstavniki vaških organizacij ter nekaterimi političnimi in gospodarskimi dejavniki slovenske manjšine, je nad vsemi kot Damoklejev meC visel očitek, da Slovenci v Jtetip zaviramo napredek Dejansko to ni bilo res, kajti nikomur ni prišlo na misel, oa bi oviral gradnjo sinhrotrona. Vprašanje je bilo samo v lokaciji: ali pri Bazovici, na zemlji, ki so jo kmetje se obdelovali in ki je naravoslovno med naj-lepsimi na Tržaškem, Čeprav so jo oblasti »pozabile« vključiti v kraSki park, ali pa Pri PadriCab, na zemljišču, ki so ga v letih hladne vojne manevri tankov skoraj povsem opustoSili. Oblasti so vztrajale pri Bazovici kot tehnično edini možni rešitvi, far nekajkrat pa se jim je zareklo in očitno je Slo za nov raznarodovalen poseg na enem tistih delov Krasa, kjer je bilo slovensko prebivalstvo najbolj strnjeno naseljeno. Seveda so oblasti zmagale, Slovenci pa smo dosegb Časten sporazum in frsto zagotovil, ki jih politiki Se vedno ne izpolnjujejo.
V tistih dolgih veCerib smo vedno poslušali zgodbo o svetli prihodnosti, Id jo za Trst pomeni sinhrotron. Mesto znanosti, odprtost, nova dimenzija, sodelovanje s Slovenijo: to so bila gesla, s katerimi so operirati tržaški in deželni oblastniki.
Kako je bilo s tem odpiranjem in kako je s svetlo prihodnostjo, dovolj nazorno dokazujejo dogajanja zadnjih let. Ta dogajanja so taka, da nam grozi nevarnost, da se bosta v balotaži za mesto predsednika tržaške province potegovala dva desničarja. To pa je le zadnja stopnja naraščanja nacionatistiCnega in protislovenskega vzdušja v Trstu. Znanost je bila doslej izven teh dogajanj in gradnja sinhro-jrona je bila roža v gumbnici tistih, ki so hoteti pokazati, da je mogoče tudi v Trstu Dekaj uresničiti; celo predsednika republika so pospremiti na gradbišče.
Vendar očitno ni bilo tako. Včerajšnja sodna obvestila vključujejo tudi sinhrotron v vsakodnevno italijansko stvarnost. Kdor je mislil, da ni tako, je bil naiven. Sedaj se bo verjetno gradnja zavlekla in kdove kakšnih presenečenj bomo Se deležni. Be ena kritika ne bo veC mogoča: da tudi sedaj slovenska manjšina zavira napredek.
mm
■
■
■
I
8
M
I
i
—
f#I
m
H
'
lassfi
NEMČIJA / PO GNEVU IN OGORČENJU NASILEN ODGOVOR
Protest Turkov
\/ Solingenu roste napetost po incidentih - Bonsko vlado skušo pomiriti duhove, pri »gašenju« ji aktivno pomaga tudi Ankara
BONN - Ob vzklikih »Turčija, Turčija«... je prvič po koncu druge svetovne vojne neka v Nemčijo priseljena etnična skupnost z nasiljem odgovorila na nasilje neonacističnih morilcev. V Solingenu raste napetost iz ure v uro, saj se vsi bojijo, da bo tudi ta noC podobna prejšnji, ki je terjala sedemnajst priprtih, nekaj ranjenih in veC kot milijon mark škode. Sporočilo, da so pripor 16-letnega osumljenca sobotnega
požiga spremenili v are-st, ni pomirila duhov. Sinoči je namreč prišlo do novih spopadov z nemško policijo. Turški priseljenci zahtevajo izpustitev sedemnajstih rojakov in večjo odločnost do neonacistov, ki so doslej nemoteno izpričevali svojo ideologijo, ne da bi posegla policija. Turškim protestnikom so se baje pridružili tudi nemški levičarski skrajneži, kar pa ne spreminja dejstva, da so Turki siti obljub in
hočejo konkretne ukrepe.
Bonska vlada se je znašla v izrednih težavah in skuša zdaj z zapoznelimi akcijami vsaj nekoliko popraviti iznakaženo podobo Nemčije v svetu. Za las so preprečili diplomatski spor s Turčijo. Kancler Kohl je v brzojavki turškemu predsedniku Sulejmanu Demirelu zagotovil, da bodo krivce za tragični požar v Solingenu »iskali brez milosti«, obenem bo danes v
Bild Zeitungu pozval vse Nemce, naj sodelujejo pri iskanju krivcev: »Kdor krije solingenske morilce ati druge podobne zločince, je sokriv.« Kancler še navaja, da je solingenski zločin »sramota za Nemčijo«. »Nemčija mora ostati svetovljanska država, v kateri bodo Nemci in tujci - to velja predvsem za naše turške someščane -živeli v dobrososedskih in prijateljskih odnosih.« Turški priseljenci, zelena in socialdemok-
ratska opozicija pa kanclerju že očitajo »zapoznelost« današnjega poziva; prav tako menijo, da ni bila posrečena izbira Bild Zeitunga, ki ima res največjo naklado v Nemčiji, a je v svojem pisanju skrajno pristranski do priseljencev.
Zunanji minister Kinkel in turški veleposlanik Onur Oymen sta na včerajšnji skupni tiskovni konferenci v Bonnu poskušala pomiriti duhove. Kinkel je poudaril, da je treba storilce za zločinski atentat iskati v desničarskih krogih. Po izjavah notranjega ministra za Severno Po-renje-Vestfalijo Schnorra pravna država nima sredstev, da bi lahko preprečila take zločine, saj ne more postaviti pred vsakim stanovanjem turške družine po enega policista. Turškim priseljencem bodo varnost zagotovili le z dobrimi sosedskimi odnosi. Tega pa ni mogoče uresničiti z izrednimi zakoni, temveč z dobro voljo vsakega posameznika. Kinkel je obenem izrazil upanje, da bodo prej ali slej rešili vprašanje dvojnega državljanstva in dopustiti priseljencem vsaj udeležbo na krajevnih volitvah. Take izjave nedvomno dokazujejo, da bonsko vlado skrbijo reakcije skoraj dveh milijonov v Nemčiji živečih Turkov. V gašenje besa in gneva turških priseljencev je včeraj aktivno posegla tudi Ankara, ki je svoje rojake pozvala k »zakonsko dovoljenim in omikanim oblikam protesta«.
V Dolini Aosta močna uveljavitev UV
Rezultati deželnih volitev v Dolini Aosta so potrdili projekcije, ki so jih opravili neposredno po zaprtju volišč. Gre predvsem zabeležiti velik uspeh avtonomistične liste Union Valdo-tain, ki si je zagotovila več kot 37 odstotkov glasov, istočasno pa tudi močan padec KD in PSI, pa tudi obeh strank, ki sta nastal iz stare KPI: obe skupaj ne dosegata njenega števila glasov.



stran 2
	
Tersar za ustanovitev levičarskega zavezništva
Slovenski kandidat PSI za deželni svet Dario Tersar misli, da je treba takoj po volitvah tudi v Trstu ustanoviti napredni in levičarski politični blok. Avtosuspenzlja slovenske PSI pomeni po njegovem zrelo politično dejanje.
.......................stran 3...
Podkupninska afera okrog sinhrotrona
V Trstu je izbruhnila nova podkupninska afera: sodstvo je začelo preiskavo v zvezi z gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Jamstveno obvestilo sta prejela Sergio Tripani, večletni pokrajinski tajnik KD in podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste, ki gradi svetlobni pospeše-valnik, ter Ello Tafaro, predsednik Ustanove za turistično promocijo.
....................stran 4.
SKGZ o trgovini med ES in Slovenijo
Odbor za gospodarstvo SKGZ je pred dnevi sprejel dokument, katerega Izdelavo je spodbudil začetek italijansko-slovenskih pogajanj o obnovi meddržavnih sporazumov in ki se zavzema za ustanovitev »območja svobodne trgovine in medregijskega sodelovanja« na meji med EGS in Slovenijo oziroma na tistem delu ozemlja Italije In Slovenije, na katerega se nanaša sporazum o lokalni izmenjavi med obmejnimi conami iz leta 1955.
stran 6....

Milanovo slavje
Veliko slavje po 13. osvojenem državnem naslovu je v Milanu trajalo vso noč: Igralci, vodstvo, strokovni štab so »scudetto« proslavljali v znani restavraciji, navijači pa so dajali duška svojemu veselju po ulicah.
stran 21
SŽNCA D»|TALIA / POROČILO GUVERNERJA FAŽLA
V ospredju moralno vprašanje in delo
itis^ i Privatizacije, moralno vprašanje taj °<Ja'ria politika so bili v središču vče-komentarjev o poročilu guvernerja DjgJj6 d Italia Antonia Fazia. Večina ko-dosl jtoriev ie njegov nastop ocenila kot lj2 ec®ega in popolnega, saj je poleg ana-Vs®Boval tudi napovedi in pričako-va k .^lt;er^ca italijanskega gospodarst-st’ , 80 j° recisija in valutne krize lani po-van k P,red Budo preizkušnjo, je poškodo-1° m ' ^0t pričakovati. Označuje °čan padec proizvodnje in zaposlitve
in nesprejemljivo visoka javna zadolžitev, zato guverner predpisuje recept omejevanja cene dela, sanacije javnih financ in novega odnosa med bankami in podjetji. Toda kriza, ki jo preživlja Italija za Fazia ne izhaja iz pomanjkanja razpoložljivosti, ampak iz neodločanja, zato je izhod mogoč samo, če bo vsak napravil svoje - vlada, podjetniki, sindikati, bankirji - in če bo s hrbtov davkoplačevalcev končno izginil nepravični davek, ki ga je skupnosti in posameznikom naložil podkupninski sistem.
RAZDELJEVALI SO HRANO
Trije Italijani ubiti v Bosni
VITEZ - Trije italijanski civilisti so biti ubiti v soboto v Bosni in Hercegovini, vest o dogodku pa je bila objavljena šele včeraj. Umor so zagrešili ljudje, ki so bili oblečeni v uniformo bosanske vojske. Vest o dogodku so objaviti vizi Združenih narodov.
Skupaj z umorom treh italijanov sta bila ranjena še dva italijanska civilista; našli so ju včeraj v Gmici.
Kot je bilo mogoče izvedeti iz pripovedi dvojice, ki je uradno še niso potrdili, je skupina kakih 30 oboroženih mož in ene ženske zaustavila vozilo, na katerem se je pet Italijanov, ki so bili zadolženi za razdeljevanje hrane, peljalo iz Novega Travnika v Gornji Vakuf. Prisilili so jih, da izstopijo, zaplenili so živila in vozilo ter prisilili Italijane, da so jim peš slediti več kot
eno uro.
Oba preživela sta povedala, da so med hojo nekateri moški začeli nenadoma streljati proti Italijanom. Merili so v noge. Petorica je bežala, vendar so jo zadele številne svinčenke. Ko so jih včeraj našli vojaki OZN trem izmed njih ni bilo več mogoče pomagati. Imen žrtev še niso objavili.
Italija, ki je bila sedaj tako hudi prizadeta, še vedno ni odločila o svoji angažiranosti v primem morebitnega vojaškega posega. Včeraj sta se v Rimu o tem pogovarjala predsednik vlade Ciampi in ameriški obrambni minister Les Aspin. V kratkem poročilu, ki so ga izdati ob koncu pogovora, je še vedno govor o prizadevanjih za mirno rešitev sporov na osnovi Vance-Owenovega načrta in o doslednem spoštovanju sankcij vamosrt-nega sveta OZN.
GORICA / POSVET O SLOVENSKI ŠOLI
Šolstvo je dragocen instrument za obstoj in razvoj naše manjšine
Razprava potrdila zapletenost šolske problematike
GORICA - Sinočna javna razprava o slovenskem šolstvu na Goriškem je odkrila vso razsežnost vprašanja, ki je za vsako nacionalno, toliko bolj pa še za manjšinjsko skupnost življenjskega pomena.
Razlog za pripravo javne tribune je bil nedavni odlok ministrstva za šolstvo o priključitvi učiteljišča - pedagoškega liceja Simon Gregorčič, klasičnemu liceju Primož Trubar. Ukrep je Ministrstvo, po odločnem posredovanju predstavnikov manjšinj-skih ustanov in posameznikov, začasno zamrznilo, kar pa še ne pomeni, da je glede slovenskih šol na Goriškem (in tudi Tržaškem) vse rešeno. Prav sinočna razprava, v kateri so zal močno prevladovali posegi šolnikov, oziroma oseb, ki se s šolsko problematiko poklicno ali politično ukvarjajo, je pokazala, da doslej temu področju nismo namenjali
pozornosti, ki si jo vsekakor zasluži. V prihodnje naj bi bil odnos celotne skupnosti drugačen, bolj odgovoren, je bilo slišati v raz-
pravi, ki je, razumljivo, zajela le nekaj vprašanj, in ki so jo v pokrajinski sejni dvorani priredili SKGZ, Sindikat slovenske šole, Svet sloven-
skih organizacij in Svetovni slovenski kongres ter komisija za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ, usmerjal in vodil pa dr. Aleš Doktorič.

Torek, 1. junija 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
FIRENCE / ATENTAT
Preiskovalci po sledovih belega »fiorina«
Atentatorji naj bi prispeli v mesto nekaj ur prej z vlakom
FIRENCE - Sola, ki jo je obiskovala do 27. maja, dneva eksplozije, v kateri je umrla, naj nosi ime po 9-letni Na-dii Nencioni. Darin Ca-policchiu. Študentu arhitekture, ki je umrl v atentatu, naj podelijo posmrtno diplomo. Ti dve zahtevi pričata, kako se je usoda petih mrtvih v Firencah, vsi-drala v srca meščanov.
Včeraj je začela spet delovati Akademija Georgofili. Predsednik Franco Scaramuzzi je zasedel eno od treh sob, ki so prestale eksplozijo, in začel s delom. Za četrtek je bilo v Gallerii degli Uffizi predvideno odprtje razstave del Giuseppeja Marie Crespija; odprli jo bodo vseeno, v Palači Pitti, kar je tudi pomemben znak o želji po čimprejšnji vrnitvi v »normalno« življenje v Firencah. Medtem ko izvedenci spomeniškega varstva nadaljujejo z urejanjem slik in drugih umetnin, ki jih je poškodovala eksplozija, so drugi izvedenci na nič manj zahtevnem in delikatnem delu: odkriti storilce podlega četrtkovega atentata.
Preiskovalci imajo doslej v rokah bolj malo indicijev. Najbolj zanesljivo je pričevanje mladeniča, ki je pretek-
li četrtek ob 0.40, to je le 25 minut pred eksplozijo, opazil moškega, ki je parkiral beli fiat fiorino v Ul. Georgofili. Očividec je policistom povedal, da je bil to približno meter 80 visok in suh moški temnih las.
Policisti in karabinjerji so vse bolj prepričani, da je atentat pripravil posameznik ali skupina, ki je prispela le nekaj ur prej v Firencah. V mestu naj bi imela »zvezo«, ki naj bi mu izročila eksploziv, preskrbela pa naj bi tudi »prostor« (po vsej verjetnosti delavnico), v kateri naj bi pripravili peklenski stroj. Preiskovalci skušajo dobiti čim več informaciji o »poti«, ki jo je prevozil beli fiorino v tisti usodni noči. V tem pogledu jim je bilo v veliko pomoč pričevanje moškega, ki je ob 22.45 opazil vozilo v Ul. Calzaiuoli, v bližini kraja eksplozije.
Glede podobnosti z atentatom v Rimu so preiskovalci omenili tri elemente: sestavo eksploziva, podobnost identikita »blondinca« iz Firenc z eno od oseb, ki so jo opazili v Ul. Fauro malo pred atentatom, in dejstvo, da oba atentata nista imela »specifičnih ciljev.«
BAANCA D’ITALIA / ANALIZA VZROKOV SEDANJE KRIZE V ITALIJI
DOLINA AOSTA
V poročilu guvernerja Fazia moralno vprašanje in delo
Devalvacija lire spodbudila izvoz in pripomogla k izboljšanju plačilne bilance - Inflacija nazadovala - Deljene ocene o njegovem poročilu
RIM - Analiza vzrokov in napak, ki so privedle Italijo na rob krize, ob tem pa tudi recept, ki naj bi prispeval k ozdravitvi italijanskega gospodarstva: Antonio Fazio je včeraj v svojstvu guvernerja ita-lijanske državne banke prvič prebral zaključne ugotovitve k letnemu poročilu, ki ga emisijski zavod pripravlja za vsakoletno skupSčino. V poročilu je zaznavna kontinuiteta s slogom, ki ga je uvedel in 13 let uveljavljal bivSi guverner Carlo Azeglio Ciampi, ob tem pa tudi nekatere novosti. Predvsem ta, da si Fazio ni privoščil nobenih opominov vladi, parlamentu in družbenim silam, pač pa je ostal z nogami trdno na tleh gospodarske analize. In s tega vidika je bil manj politik in bolj tehnik kot njegov predhodnik.
Carlo Azeglio Ciampi se, kot je tradicija, ni udeležil skupščine. Odsotnost vlade podčrtuje ločitev pristojnosti med izvršno oblastjo in emisijskim zavodom. Tudi zaradi tega so na skupSčino, poleg bančnikov, industrijcev in gospodarstvenikov na sploh, povabljeni zgolj tisti politiki, ki se izrecno ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji.
V poročilu je novi guverner izpostavil nekaj pozitivnih plati sedanje gospodarske situacije. Predvsem dejstvo, da je
devalvacija lire spodbudila izvoz in krepko pripomogla k izboljšanju italijanske plačilne bilance (za prihodnje leto je napovedal možnost uravno-vešenja) in da je inflacija nazadovala, k čemur je prispeval dogovor o odpravi premične lestvice.
Vendar to je le izhodišče, na katerem bo treba graditi s korenito preosno-vo italijanskega proizvodnega sistema. Doslej je država stalno pomagala gospodarskemu sistemu in s tem zaščitila dodatno vrednost proizvodnje ter zaposlitveno raven, kar pa je po drugi strani prispevalo k obubožanju državne blagajne in k siromašenju vloge finančnih ustanov. Zato - to se zdi rdeča nit zaključnih ugotovitev - morata podjetniški sin finančni sistem v sebi najti sposobnost, da prebrodita težave. Zato je po guvernerjevem mnenju treba nadaljevati s pohtiko omejevanja plač predvsem pa državnih izdatkov, okrepiti davčni priliv (toda z odkrivanjem davčne utaje, ne s privijanjem davčnega vijaka, ki je na meji dopustnega), uvesti paleto cene dela, ki bo razčlenjena po deželah, predvsem pa je treba omogočiti gospodarstvu, da povsem izkoristi svoj potencial.
Fazio je postavil ita-hjanske gospodarske težave v mednarodni gospo-
darski okvir in poudaril, da bo gospodarski razvoj postal stabilnejši proces, če bodo države uresničile sprejete obveze. Tako morajo ZDA zmanjšati svoj strukturni državni primanjkljaj, Japonska mora začeti z napovedano ek-spanzivno politiko, Nemčija - in Evropa na splošno, pa mora odločno stopiti na pot gospodarske sanacije, kar naj bi v perspektivi omogočilo zmanjšanje obrestnih mer in pocenitev denarja.
V ukrepih, ki jih je
nakazal za ozdravitev gospodarstva, je Fazio omenil privatizacijo državnih podjetij, ob tem pa nakazal možnost nove vloge bank v industrijskih podjetjih »vendar ne zato, da bi prevzele v obliki delnic dolgove neperspektivnih podjetij«. Treba je omogočiti razvoj finančnega poslovanja, ki naj servisira podjetja in zasebne naložbe. Guverner je tudi izključil možnost prisilnega poseganja na državne zadolžnice.
V zaključnih ugotovit-
vah je guverner omenil hude posledice podkupninske afere, ki je dosegla »presenetljivo razsežnost«. odprava te zlorabe bi lahko v začetku zavrla gospodarstvo, kaj kmalu pa bo spodbudila trg, razvoj in ovrednotila potenciale ekonomskega sistema. Ocene o poročilu so bile deljene, nekatere pohvalne, druge so poudarjale predvsem kontinuiteto s prejšnjim vodstvom, nekatere pa izpostavljale nezadostnost zlasti v obsodbi podkupninske eifere.
Pomembna
volilna
preizkušnja
Močna uveljavitev avtono mistov - Poraz klasičnih strank
RIM - Trendov ne kaže posploševati, ker gre za deželo s posebnim statutom in močno avtonomistično komponento. Kljub temu pa so bile volitve za novi deželni svet Doline Aoste zanimiv test pred upravnimi volitvami prihodnjega tedna, ki bo zadeval 11 milijonov italijanskih volilcev. In aostanski test napoveduje dokaj slabe čase tako krščanski demokraciji kot socialistični stranki, pa tudi DSL se ni preveč razveseljivo odrezala.
Dejanski zmagovalec volitev v Dolini Aoste je tamkajšnja avtonomistična stranka Union Valdotaine, ki je še utrdila svoj položaj stranke relativne večine in napredovala od 34,2 odstotka na 37, kljub prisotnosti druge avtonomistične sile Pour la Vallee, ki si je zagotovila dobre 4 odstotke. Prvič se je predstavila tudi Severna liga, ki je nabrala 7,6 odstotka glasov, dobro so se odrezali Zeleni s 7,1 odstotka (imeli so 2,5), Segnije-vi somišljeniki pa so si zagotovili 4 odstotke. Na levi je SKP dobila
3.5	odstotka. DSL pa
8.6	odstotka, obe stranki skupaj pa nista dosegli skoraj 14 od-
stotkov glasov, ki jih )e leta 1988 imela bivša KPI. Naravnost poraZ; ni pa so bili volilni if1 di za KD, ki je izgubila 4,5 odstotka in z 19’ zdrknila na 14,9 od-
stotka in za socialist6’ ki so izgubili več ko polovico glasov ter padli z 8,3 na 3,8 od-totka.
Volilna pravila v Dolini Aoste so bila
reformirana, vendar so kljub vsemu ohranila proporčni sistem id možnost dveh prei6' renčnih glasov. Te volitve so bile uvod v veliko bolj zahtevne nedeljske upravne ve, na katerih se bo moralo izreči okoli U milijonov volilcev in bodo, mimo samih rezultatov, tudi pomemben test o delovanju večinskega sistema, p° pravilih, ki so bila sprejeta pred dobrim mesecem.
Povsem drugače pa so izbrali državljani republike San Marino, kjer je KD sicer za spoznanje nazadovala, vendar ohranila relativno večino in kjer so
krepko napredovali
socialisti, medtem ko je nazadovala Progresivna stranka (bivša KP), ki skupaj s SKP ni uspela ohraniti glasov bivših komunistov.
RIM / ZARADI OKVARE NA VODOVODU
MILAN / PODKUPNINE
RIM / POLEMIKA MED COSSIGO IN ANDREOTTIJEM
Središče Rima pod vodo
V središču Rima je včeraj iz še nepojasnjenih razlogov počila vodovodna cev, kar je povzročilo pravo poplavo na Trgu Spagna, Ul. Condotti, Frattina in Borgognona (AP)
Danes zaslišanje velikega mojstra P2 Licia Gellija
MILAN - Velikega mojstra tajne lože P2 Licia Gellija bi morali včeraj zaslišati na milanskem sodišču, srečanje z namestnikom državnega pravdnika, ki raziskuje ozadja tajnega računa “Protezione“ in stečaja milanske banke Banco Ambrosiano pa je bilo odloženo. Po vesteh, ki prihajajo iz sodnih krogov, bi morali danes izpustiti na prostost Prima Gregantija, ki je bil priprt v San Vittoreju. Bivši funkcionar KPI je vedno zanikal, da bi v imenu stranke prejel podkupnino v višini 621 milijonov lir od skupine Peruzzi za dela v električni centrali ENEL; dejal je, da denar ni bil namenjen stranki, am-
pak osebno njemu za konzulenco pri izgradnji centrale. Preiskovalci pa niso povsem prepričani v njegove besede in še naprej raziskujejo ' celotno ozadje in okoliščine, v katerih je do tega prišlo. Greganti bi moral na osnovi zakona o preventivnem priporu zapor zapustiti že danes.
Turinski sodniki so včeraj odposlali jamstveno oblastilo direktorju socialističnega glasila “Avanti! “ Giusep-pu Garesiu, ki je takoj odstopil s tega mesta. Garesio je obtožen, da je prejel podkupnino v višini 400 milijonov lir. Iz Coma pa prihaja vest, da so včeraj aretirali tri funkcionarje davčne komisije.
Gualtieri predsednik komisije za terorizem
RIM - Zločinska bombna atentata v Rimu in Firencah sta pospešila rešitev problema, o katerem je v zadnjih časih v itabjanskem parlamentu večkrat izbruhnila polemika: imenovanje in umestitev dvodomne parlamentarne komisije za raziskovanje korenin terorizma in odgovornosti za nekaznovane pokole. Takoj po eksploziji peklenskega stroja v središču Firenc so bile premoščene vse težave, vse skupine so imenovale svoje člane v komisijo, za predsednika pa je bil določen republikanski senator Libero Gualtieri, ki je komisijo vodil že v prejšnjem mandatu in ki si je s svojo neodvisnostjo zaslužil pohvalo javnega mnenja, obenem pa tudi sovražnost nekaterih vladnih sil.
Komisija se bo sestala na prvi seji prihodnji teden, da izdela program dela. In vozlov, ki naj jih razreši, ji ne bo manjkalo. Med zadnjimi, ki so prišli na rešeto, so izjave bivšega predsednika Fran-
cesca Cossige parlamentarni komisiji za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami. Del teh izjav, ki so bile krite s preiskovalno tajnostjo, objavlja v svoji včerajšnji številki glasilo Dsl L’Unitä. Po teh izjavah naj bi bile obveščevalne službe v zunanji dejavnosti usmerjene predvsem k nadzorstvu bivših držav vzhodnega zavezništva, v notranjem delovanju pa k nadzorstvu nad bivšo KPI. Cos-siga je tudi dodal, da vlada v bistvu ni imela nadzorstva nad obveščevalnimi službami, pač pa so slednje dejansko nadzorovale vlado in ministre in tudi prisluškovale njihovim telefonskim pogovorom.
V času hladne vojne, je dodal bivši predsednik republike, je bila Itahja država z omejeno suverenostjo, ameriške obveščevalne službe pa so vedno posegale v delo italijanskih.
To pričevanje, ki je prodrlo skozi zid uradne molčečnosti, je
potrdil član vodstva Dsl Aldo Tor-torella, ki je bil v prejšnjem m311' datu podpredsednik parlamentaT' ne komisije za nadzorstvo nad obveščevalno službo. Tortorella j6 dejal, da je odvisnost vlade od obveščevalnih struktur ugotovil, ko je raziskoval pojav tajne strukture Gladio. Pri tem je tudi zelo ostro obsodil dosedanje vlade, češ da niso uveljavile političnega nadzorstva nad temi službami.
V tem okviru velja omeniti S6 nenavadno polemiko med Cossi-go in bivšim premierom Andreottijem. Slednji je v intervjuju s tednikom L’Europeo v zvezi z atentatom v Firencah poudaril, da bi bilo zgrešeno, če bi ubrali v preiskavi eno samo pot. »Ne smemo p°' noviti napak iz preteklosti, ko j6 bila preiskava usmerjena na sam6 avtonomne leve ali skrajno desne grupe,« je dejal Andreotti. Cossiga pa ga je v bistvu zavrnil, na) molči, ali pa naj pove vse, kar ve.(VT)	_____J
___________PODJETNIŠTVO / TRST, GORICA, LJUBLJANA, REKA_________________
Četverokotni poslovni prostor med bankami
Dinamična deijavnost bank in podjetnikov na območju Slovenije, Hrvaške in Furlanije-Julijske krajine
Marko Waltritsch
TRST - Na Reki je že začela poslovati pred časom napovedana Kvarner banka, v kateri so nekatera slovenska tržaška podjetja soudeležena z delnicami, ki dosegajo 50 odstotkov kapitala te banke. Poleg teh podjetij iz Trsta so domači člani bodisi Riječka banka kot tudi nekatera tamkajšnja trgovska in industrijska podjetja. Med temi je tudi znana Transadria, t.j. trgovsko podjetje, ki so ga na Reki pred časom označili kot podjetje z najbolj uspešnim poslovanjem v lanskem letu.
Taista slovenska
tržaška podjetja, na čelu katerih je finančna družba Safti, so soudeležena, tokrat z 51 odstotki delnic, v ljubljanski Norik banki. To je novo ime za nekdanjo Razvojno banko, v kateri je s svojimi delnicami prisotnih kar 70 slovenskih trgovskih, finančnih in industrijskih podjetij. Tudi ta banka je že pričela s poslovanjem in v kratkem bodo uredili tudi nove prostore v središču Ljubljane.
Ker so ta slovenska
podjetja iz Trsta primarni klienti tako Tržaške kreditne banke kot Kmečke banke iz Gorice lahko mirno rečemo, da se je ustvaril četverokotnik na relaciji Reka, Ljubljana, Trst, Gorica, v katerem se bo razvijalo trgovsko sodelovanje med Hrvaško, Slovenijo in Italijo. Slovenska podjetja iz Trsta, ki so že prej poslovala še zlasti v uvozno-izvozni trgovini preko nekdanje italijan-sko-jugoslovanske meje, to sodelovanje še bolj
razvijajo v tem času ne-glede na velike spremembe, do katerih je prišlo v novih državah Sloveniji in Hrvaški. Čeprav iz raznoraznih razlogov trgovina ne teče več tako kot nekoč, je vendarle znano, da je med temi državami kar veliko poslov. Menjava med Italijo in Hrvaško je sicer lani bila enaka menjavi med Italijo in Slovenijo. Na Hrvaškem še vedno divja vojna, država veliko porabi za opremo vojske, standard se je zelo znižal, turizem
peša in zaradi tega ni nekdanjega deviznega priliva. Kljub težavam pa posli tečejo. Se več jih bo, ko se bo položaj umiril.
Slovenski trgovci in bančniki iz Trsta in Gorice si seveda prizadevajo, da bi se posli razvijali. Banki v Ljubljani in na Reki ne bosta svoje pozornosti posvečali le zunanji trgovini. Cim bodo razmere bolj normalne, bosta začeli svojo pozornost širiti tudi na notranji trg in precej te njune pozornosti bo posvečene še zlasti drobnemu gospodarstvu.
Tiupla žrtev drevi v Pordenonu
pordenon -Trupla štirih potapljačev iz Por-denonskega centra, ki so v soboto ponoči izgubili življenje v pr°; metni nesreči pj1 Poreču, bodo popeljali drevi v Pordenon. Po nalogu hrvaških oblasti so pristojni organi že opravili obdukcije v pub' ski bolnišnici-Rešiti pa bo treba še nekatere birokratske obveznosti.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 1. junija 1993
3
DEŽELNE VOLITVE / POGOVOR S KANDIDATOM PSI
TVEGANE VOLILNE PROGNOZE
Tersan Takoj oblikovati novo napredno fronto
»Zrelo [politično stališče tržaških slovenskih socialistov« Pokrajina: Codega dober kandidat za predsednika
Zadnje pobude pred volitvami
Okrogla miza SSk o problemih okolja
Sandor Tence
t. "1’RST . Socialistična stranka _l ije )e tudi v Trstu - kot sicer rugod po državi - pred zelo ežko volilno preizkušnjo. Nosi-,ec jjste za deželni svet je dose-^uji odbornik Dario Tersar, či-Sar volilno kampanjo spremljajo ^sakovrstne težave in ovire.
aCela se je z imenovanjem senatorja Agnellija za "komisarja“ žaške PSI, nadaljevala z odsto-P°ni vsedržavnega tajnika Ben-enuta (Tersar je podpiral njego-Va prizadevanja) in končala z Relacijami nekaterih vidnih voditeljev tukajšnje PSI. Tersarja, T se )e progasil za neodvisnega do uradne politične linije tr-aške PSI, smo uvodoma vpraša-b s kakšnimi občutki se pred-atavlja volilcem.
Težave, ki spremljajo to mojo volilno kampanjo, predstavljajo Preizkusni kamen za merjenje energij in moje volje do uspeha, takoj sem se uprl kakšnikoli 9nkciji za senatorja Agnellija, njegov odstop z mesta odgovornega za volilno kampanjo PSI je tudi posledica ostre opozicije, ki sem j0 skupno z mnogimi tovariši vodil proti njegovemu imenovanju. Volilcem se pred-stavljam v prepričanju, da mnogi še verjamejo v ideale socializ-nia, ki so jih nekateri v PSI izdaji- Gre za ideale, ki so aktualni tn ki pomenijo osnovo za gradnjo nove moderne družbe.
PSI je povsod v velikih teža-Vah. Kaj se bo zgodilo s stranko v državi in predvsem v Trstu, Rar so mnogi elani in somišljeniki stranke prispevali k oblikovanju pokrajinske liste Zavezništvo za Trst?
PSI se mora korenito obnoviti m to tudi na osnovi institucionalnih reform ter predvsem nove volilne zakonodaje. Italija greš hitrimi koraki v večinski volilni sistem, ki bo premostil sedanje proporcionalne mehanizme. Gremo torej naproti zelo Važnim novostim, ki bodo dokončno odpravile sedanjo razdrobljenost med strankami in Prekinile zelo kvarno volilno tekmovanje med sorodnimi političnimi silami. Pri tem je v zadnjih letij največ škode utrpe-ta prav levica.
Zavezništvo za Trst pomeni zalo pameten poskus oblikovanja nove sile, ki bo v naši be-‘ahki realnosti združevala na-
predne ljudi. Poskus je sicer šele na začetku in nima še jasno definiranega političnega programa in tudi ne svoje svoje lastne kulturne osnove. Začrtana pot pa gre gotovo v pravo in v pozitivno smer.
Tržaška slovenska komisija PSI se je avtosuspendirala iz stranke, a vabi svoje Clane, naj za Deželo glasujejo Tersarja. Ali se Vam ne zdi to stališče politc-no protislovno?
Tisti, ki ocenjuje to stališče kot protislovno, predvolilno izkorišča in štrumentalizira to vprašanje. Slovenski socialisti so se avtosuspendirali - kot sicer mnogi italijanski tovariši - zaradi znanih spornih političnih dogajanj v federaciji PSI in ne zato, ker so se naenkrat naveličali politike ali se ne vec prepoznavajo v socialističnih idealih. Prav nasprotno.
Tudi jaz - podobno kot slovenski socialisti - lahko mirno trdim, da sem se vedno dosledno prizadeval za uveljavitev zdravi idealov socializma, solidarnosti in medsebojnega sodelovanja. Mislim, da sem kot nosilec kandidatne liste za Deželo v teh burnih trenutkih sam jasen odraz politične linije, ki hoCe dokončno poraziti vse oportuniste in tiste v PSI, ki žal še vedno podpirajo kvarno politično in upravno zavezništvo z Listo za Trst, katerega je treba takoj na vseh ravneh prekiniti.
Slovenska komisija na pokrajinskih volitvah podpira predsedniškega kandidata DSL in Zavezništva za Trst Franca Co-dego. Kako ocenjujete to izbiro?
Pierre Carniti danes v Trstu
TRST - Jutri bo v Trstu nekdanji generalni tajnik sindikalne zveze CISL Pier Carniti, ki je trenutno evropski poslanec PSI. Nek-nnnji sindikalist bo ob 16. uri v notelu Excelsior Savoia sodelo-val na okrogli mizi o gospodarskih vprašanjih in težavah Trsta ^ luči širšega evropskega sode-'ovanja. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil novinar dnevnika Trie-steOggi Walter Spreafico, bosta, poleg Carnitija, sodelovala tudi
kandidat PSI za Deželo Tersar in tržaški podjetnik Giancarlo Sta-vro.
Carniti pripada komponenti PSI, ki je do zadnjega podpirala delo in poltično linijo nekdanjega tajnika stranke Giorgia Benvenuta. Bil je dolgo Časa oster nasprotnik dolgoletnega tajnika Bettina Craxija. Bivši tajnik CISL se ni udeležil skupščine stranke, ki je a novega tajnika PSI izvolila Ot-taviana Del Turca.
Zaradi nesrečnega imenovanja senatorja Agnellija se PSI ni mogla sporazumeti z ostalimi demokratičnimi silami za skupnega kandidata, ki bi se lahko enakovredno zoperstavil nacionalistoma Sardosu Albertiniju (Lista za Trst in PLI) in Di Gior-giu (MSI). Agnelli je oblikoval kandidatno listo PSI in predstavil kot kandidata za predsednika Človeka ( Claudia Boniventa, op. ur.), ki nima sploh nobene možnost, da pride v balotažo, ki bo 20. junija. Senator je s tem nalašč odrekel podporo PSI oblikovanju širokega naprednega tabora za pokrajinske volitve.
Slovenski socialisti in mnogi italijanski tovariši bodo glasovali za predsedniškega kandidata Codego, ker so razumeli, da gre za pomembno in daljnoroCno politično dejanje. Drugi pa bodo še vedno glasovali za PSI v prepričanju, da so vseeno na pravi poti. Izbiro slovenskih tovarišev vsekakor ocenjujem kot zelo po-mebno in zrelo politično odločitev, ki bo imela v bodočnosti pozitivne posledice.
Vi ste med tistimi, ki pravite, da je treba takoj oblikovati napredni blok, ki se ho z novimi volilnimi zakoni lahko enakovredno zoperstavil sredinskim silam in desnici. Mislite, da bo morebitna združitev levice pozitivno vplivala tudi na politični boj slovenske manjšine v Italiji?
Oblikovanje naprednega in demokratičnega bloka predstavlja za Italijo veliko nujo, s katero ne gre na noben naCin odlašati. Zlasti ne na Tržaškem, kjer bo hoCeš noCeš kmalu prišlo do dveh ločenih volilnih in političnih front: liberal-nacionalne, ki bo imela svojo politično os v Listi za Trst in v njenih desno usmerjenih zaveznikih ter demokratične.
Slednja si bo prizadevala za sodelovanje med vsemi odprtimi komponentami tega našega Trsta. Za dialog s sosedi (posebno s Slopvenijo in Hrvatsko) in za sožitje in bo gotovo zelo pozorna tudi do slovenskega vprašanja, ki sodi med bistvene nerešene probleme tukajšnje stvarnosti. Ustanovitev tega naprednega bloka bo po moji oceni gotovo pozitivno vplivala tudi na narodnostni boj Slovencev v Italiji.
TRST - Volilna kampanja se počasi izteka, tako da bodo zadnji dnevi, ki nas ločujejo od te pomembne politične in upravne preizkušnje, kar se da pestri. Nekatere stranke bodo imele v prihodnjih dneh v gosteh nekatere vsedržavne voditelji, najbolj zveneCa imena italijanske politike pa bodo zaključila kampanjo v glavnem v Milanu ali v drugih večjih mestih, tako da jih ne bo v Trst.
Časopisi so v tej volilni kampanji objavili manj volilnih anket in prognoz, kot ob prejšnjih volilnih preizkušnjah. In to predvsem zaradi tega, ker se precej ljudi še ni odločilo za koga bo glasovalo. Anketa inštituta SWG, ki jo je naročil in objavil dnevnik Piccolo, jasno dokazuje, da je neodločenih še približno 30 odst. volilcev, kar je izredno veliko število. To onemogoča vsakršno kolikor toliko resno znanstveno napoved, zato je treba vse raziskave, ki jih je sicer zelo malo, ocenjevati skrajno previdno. Gotovo je vsekakor, da bodo tudi na upravne izbire vplivale podkupninske afere, v katere so vpleteni tudi mnogi vidni tržaški in deželni politiki in upravitelji.
Med nedeljskimi volilnimi pobudami moramo
omeniti okroglo mizo SSk o problemih urbanizma in zaščite našega okolja. »Pri načrtovanju teritorija je treba nujno upoštevati tudi kulturne učinke človekovih posegov v krajino. Sodobno načrtovanje ne more upoštevati le gospodarskih, političnih in ekoloških posledic, saj so tudi kulturni učinki bistvenega pomena za Človekovo dobro poCutje, ne nazadnje pa za ohranjanje etnične skupnosti, ki bi brez domačega teritorija težko shajala«. Ravno kraška pokrajina - piše v tiskovnem sporočilu SSk - pa je utrpela v povojnem Času izredne šoke, ki jih še nismo na noben naCin preboleli. Obenem pa je treba upoštevati tudi potrebe sodobnega Človeka, zato ni mogoče le ohranjati obstoječega, temveč je potreben dinamični pristop.
Bistvenega pomena je, da mora naša skupnost sooblikovati prostor, vplivati na izbire in soupravljati svoj teritorij. To še zlasti velja, ko gre za načrtovani kraški park.
O tem je bil govor na okrogli mizi o urbanih in kulturnih vidikih odnosa našega slovenskega prebivalstva do okolja, ki jo je v nedeljo dopoldne priredila deželna komisija stranke Slovenske skupnosti za okolje in te-
ritorij v Kulturnem domu na Colu.
Po uvodnih besedah deželnega svetovalca SSk Iva Jevnikarja sta spregovorila koordinator omenjene komisije Danilo Antoni in pa strokovnjAk Aleš Prinčič iz Krmina, ki deluje v Vidmu in Ljubljani. V razpravi je sodelovalo vec prisotnih, med drugimi Mito Tomšič v imenu lastnikov kraških zemljišč, ki so pred nedavnim ustanovili svoje združenje.
Razprava je izzvenela v zahtevo po aktivnejši prisotnosti naše skupnosti, ko se razpravlja in odloCa o teh vprašanjih. Ge se je treba paC nekaterim pojavom prilagoditi -so poudarili v razpravi -je treba na druge odločno reagirati, sploh pa je nujna večja občutljivost za to bistveno problematiko.
Na okrogli mizi na Colu so v nedeljo dopoldne tudi predstavili slovenski prevod temeljnega deželnega urbanističnega zakona št. 52/91, ki ga je v dvojezični izdaji pred nedavnim objavil krožek za družbena vprašanja Virgil Scek iz Trsta v sklopu treh aktualnih in zanimivih publikacij, za katere je gmotno prispevala Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
SPODBUDNA VEST IZ RIMA
Davek na honorarje bodo najbiž preklicali
Ostane pa v veljavi do novega odloka
TRST - Strokovni sodelavci in kon-zulenti, ki opravljajo takšno ali drugačno obliko »koordinirane in redne« samostojne dejavnosti si lahko pošteno oddahnejo. Vse namreč kaže, da bodo odpravili sporni drugi Člen zakonskega odloka št. 155/93 (Ciampijev davCni minimanever), ki doloCa, da so od prvega junija 1993 dalje vsi bruto dohodki od sodelovanja podvrženi socialnim dajatvam v korist zavoda INPS v višini 27, 27%. Ta ukrep, ki dejansko zajema zelo širok krog profesionalnih pogodbenih sodelovanj, predvsem v terciarnem sektorju, je izzval moCan odpor in sprožil ogorčene! proteste malodane vseh zainteresiranih dejavnikov. Celo sam ravnatelj zavoda INPS je izjavil, da zavod nima proračunskega primanjkljaja in zato morebitni prihodki z davčnim predznakom niso nujni.
Minister za delo Gino Giugni je vzel na znanje nastali položaj in je napovedal, da bo vlada preklicala in odpravila to indiskriminirano in zelo visoko zavarovalno obremenitev. Zelo verjet-
no bodo preštudirali drugačno obliko, kako socialno zavarovati vse tiste profesionalce in konzulente pretežno v terciarnem sektorju, katerih novih oblik dejavnosti ni mogoCe uokviriti v obstoječe poklicne sezname in so dejansko zavarovalno »odkriti«. Iz tega konteksta pa bi morali biti po nekakšni logiki izključeni upokojenci in sodelavci, ki so že obvezno zavarovani kot odvisni ali samostojni delavci oziroma profesionalci.
S pravnega vidika pa ima omenjeni odlok veljavo vse dokler ne bo vlada z novim zakonskim ukrepom izrecno preklicala spornega določila. Zato naj bodo zainteresirani sodelavci pozorni v teh dneh, Ce vnovčijo honorarje. Kdor bo od današnjega dne pa do morebitnega preklica socialne dajatve ka-siral honorar, bi moral do 20. naslednjega meseca plačati zavodu INPS prispevek v višini 27, 27%, neglede na dejstvo, v katerem razdobju je bila opravljena »koordinirana in redna« dejavnost.
-bs-
TRST / TISKOVNA KONFERENCA DSL
Piero Fassino o pomenu nacionalnega vprašanja na tukajšnjem področju in o vlogi levice za premostitev številnih odprtih vprašanj
TRST - Piero Fassino, je v vsedržavnem vod-vü DSL odgovoren za ednarodno dejavnost, se vCeraj mudil v Trstu. V ovinarskem krožku je Rupno s Steliom Spada-pR’.Pedo Lušo in Ugom 'uij ena (na foto Križ-/RDtiC/Kroma) predstavil hesebno številko meseC-,a “U lavoratore“, v ka-ri So objavljeni prispevki aRasedanjjn ki je bilo 5.
ie K-i in na katerem bil govor o vprašanjih ecionalne identitete in nacionalizma. Glasilo bo Rkakor objavilo še druge okumente, ki bodo po-eCeni temu vprašanju. V
našem mestu so namreč odprta še druga vprašanja, kot so na primer Osimski sporazumi, ki so v tukajšnji skupnosti zapustili globoke sledove. DSL hoCe s tem prispevati k razpravi za premostitev ključnih vprašanj, ki zadevajo nacionalno identiteto teh krajev, ki je za levico ključnega pomena. Fassino je ob vsem tem poudaril, da je Trst dolga leta predstavljal problem za Italijo, po njegovem pa je sedaj zadobil drugačno nalogo, saj lahko postane križišče bistvenega pomena za odnose med Italijo in novo Evropo.
Zanimanje mladih za natečaj A-J
TRST - Razpis natečaja ob 15. obletnici delovne skupnosti Alpe Jadran vzbuja pri mladih veliko pozornost. Udeležijo se ga lahko le rojeni v letu 1.978, ko se je delovna skupnost začela oblikovati na pobudo nekaterih italijanskih dežel (med katerimi Furla-nije-Julijske krajine), Slovenije, Hrvaške, Bavarske in nekaterih avstrijskih landov. Delovna skupnost je nato v vseh teh letih postala pravi laboratorij, v okviru katerega so Članice
izmenjavale izkušnje in mnenja za oblikovanje Cim bolj povezanega srednjeevropskega prostora. To sodelovanje je prav gotovo privedlo tudi do demokratizacije vzhodnih držav. Udeleženci natečaja morajo razviti pismeno nalogo: “Imam 15 let, živim v deželi delovne skupnosti Alpe-Jadran in Ce bi mi bilo omogočeno ...“. Nalogo morajo do 7. junija izročiti neposredno deželni upravi, ki udeležencem nudi celotno dokumentacijo o zgodovini A-J.
NOVICE
Novinar iz Sarajeva nocoj gosi SSk
TRST - Danes bo imela stranka Slovenske skupnosti v gosteh uglednega pričevalca bosansk tragedije in sicer ravnatelja tretjega omrežja sarajevske televizije Harisa KulenoviCa. Ob 20.30 bo predaval V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. SSk prireja srečanje v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev.
DSL na Opčinah in v Saležu
TRST - Sekcija DSL za Opčine in Bane vabi nocoj v Dom Brdina na Opčine na srečanje s kandidati za deželni svet in za pokrajinsko upravo. Skupščina bo ob 20.30. Spregovorih bodo Miloš Budin, Franco Codega (kandidat za predsednika Pokrajine) in Igor Dolenc, ki kandidira za DSL za Pokrajino v kraškem volilnem okrožju. Podobno srečanje bo 21. uri v društveni dvorani v Saležu. Na povabilo sekcije DSL Just Pegan bosta spregovorila Miloš Budin in Nives Košuta. Slednja kandidira za Pokrajino v okrožju Nabrežina-Zgonik-Repentabor.
SKR v Skednju
TRST - V Kulturnem društvu Ivan Grbec v Skednju bo drevi ob 18.30 srečanje s kandidati Komunistične prenove za deželni in pokrajinski svet. Sodeloval bo tudi glavni slovenski kandidat za Deželo Sergij Lipovec.
Odprlo pismo predsednika KGS v podporo Budinu
TRST - Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca nam je poslal nslednje odprto pismo:
Živimo v Časih, ki terjajo trezne izbire. Ustaljeni kalupi so se razleteli, starih ravnotežij ni vec, novo pa je še v veliki meri neznanka. Tudi zastopstva Slovencev v vseh izvoljenih telesih se ne določajo vec po starih tirnicah; vrhu tega pa so se nove tirnice še presneto zožile. Slovenska manjšina v Italiji pričakuje zaradi tega zajamčeno zastopstvo, od parlamenta do deželnega sveta, pa še kje drugje.
Do tedaj pa, Ce bo sploh ta »tedaj« kdaj na vrsti, mar bomo jedikovali, se bičali in Čakali fatamorgano? Ali pa, ko bi se vendar ta hipotetični »tedaj« pojavil, se bomo zadovoljih z zajamčenim zastopstvom in izbrisali našo prisotnost v ostalih političnih prostorih?
Manjšina mora živeti. Manjšina mora imeti svoje izvoljene predstavnike. Ob nedeljskih volitvah v deželni svet ima samo en slovenski kandidat realno možnost, da v tržaškem okrožju doseže izvolitev: Miloš Budin. Ne pripadam DSL, vendar Čutim potrebo, da v tem momentu prepričano podprem sedanjega deželnega svetovalca, zgoniškega župana, bivšega predsednika Kraške Gorske Skupnosti Miloša Budina.Prvic: ker od blizu poznam poštenost, angažiranost in umnost, ki vseskozi zaznamujejo njegovo življenje, javno in ne. Drugič: ker menim, da ne smemo dovoliti, da bi zaradi nekaterih skrajno neodgovornih apelov na slovenske vo-lilce, demagoških in popolnoma neosnovanih, zašla v nevarnost izvohtev edinega možnega slovenskega kandidata. Tretjič: ker vem, Čigave interese bo Miloš Budni zastopal na deželni ravni: Naše, z veliko začetnico in brez slepomišljenj.Potrebno je veliko število preferenčnih glasov, zato apeliram, da strnjeno glasujemo za Miloša Budina.
Skupna podpora krožka Istria Francu Codegi
TRST - Franco Colombo (PRI), Giorgio Depangher (DSL), Marino Vocci (Zavezništvo za Trst) in Livio Dorigo (PSI), ki so vsi elani vodstva kulturnega krožka Istria, so podpisah javni poziv aa izvolitev Franca Codege za predsednika tržaške pokrajinske uprave.
Njihovo stališče bodo predstavili novinarjem in širši javnosti na današnji tiskovni konferenci (ob 12. uri) v obnovljeni kavami Tommaseo.
Cuffaro kritičen do politike KD in PSI
TRST - Nekdanji poslanec Antonino Cuffaro, ki je elan osrednjega vodstva SKP, je na festivalu te stranke v Naselju Sv. Sergija zelo ostro kritiziral dosedanjo usmeritev tržaških socialistov in Krščanske demokracije. Obema strankama je Cuffaro očital popolno podrejenost melonarskemu gibanju. Govornik se je glasno obregnil tudi ob Listo za Trst in posebno ob njenega poslanca Giulia Camberja, »ki v Rimu ostaja Clan poslanske skupine Socialistične stranke, v Trstu pa skuša nerodno skočiti iz potapljajoče se ladje politične koalicije s KD in PSI«.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73J73
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
	
NOVICE
Mednarodno zasedanje o zdravljenju alkoholizma
Najnovejša dognanja glede zdravljenja alkoholizma so v ospredju dvodnevnega zasedanja, ki se je pričelo včeraj na pobudo društva za proučevanje in zdravljenje alkoholizma v Evropi ter Evropskega psihiatričnega društva. Zasedanja se udeležujejo izvedenci z univerz v Edi-burghu, Helsinkih, Goeteborgu, na Dunaju, v Innsbrucku, Trstu, Parizu, Bruslju, Ljubljani, Zagrebu in Budimpešti. Kot je v uvodni besedi v imenu organizatorjev poudaril Flavio Poldrugo, bodo obravnavali razne posege v korist alkoholikov tako v zahodni kot vzhodni Evropi, povezave, ki obstajajo med uživanjem alkohola in psihiatrijo ter kriterije pri ocenjevanju rezultatov zdravljenja. Namen seminarja je začrtati smernice za javne zdravstvene delavce v Evropi.
V	Trst pripluli italijanski vojni ladji
V	Tržaško pristanišče sta vCeraj pripluli italijanski vojni ladji, ki v okviru mednarodnih enot patruljirajo Jadransko morje z namenom, da bi izvajali embargo proti Srbiji in kontrolirali zračni prostor. Na pomolu 29 pri Pomorski postaji se je najprej privezala fregata Orso, v večernih urah pa se ji je pridružila še ladja Satumo.
Orsa bo v Trstu ostala do 3. junija, Satumo pa do 5. junija.
Nagrajevanje vin v KD Rovte Kolonkovec
Praznik vina v organizaciji KD Rovte Kolonkovec je tudi letos potekal v prijetnem in veselem vzdušju v zadovoljstvo obiskovalcev, raz-stavljalcev in organizatorjev. Razstavljenih je bilo 13 vin, in sicer 8 belih in 5 Cmih, ki jih je posebna komisija ocenila še v petek, medtem ko je bilo nagrajevanje v nedeljo. Najbolje se je med vinogradniki odrezal Vitko KocjanCiC, ki je prejel prvo nagrado tako za belo kot za Cmo vino, medtem ko je druga nagrada, prav tako za belo in Črno, šla Claudiu Ferranteju. Na tretje mesto sta se uvrstila Pietro Cerkvenic za Cmo vino in Natale Bordon za belo.
V	okvim praznika je potekalo tudi tekmovanje »Spoznaj svoje vino«, vendar so udeleženci imeli tokrat težave, kajti vina so si bila po okusu dokaj podobna, tako da so le štirje tekmovalci bili sposobni spoznati lasten pridelek.
Omejitev vožnje na hitri cesti
Tržaška občina obvešCa, da bo danes in v petek, 4. junija, od 7. ure do 16.30 zaprt za promet del hitre ceste na odseku od Tovarne velikih motorjev do Industrijske cone (Plovni kanal). Prepoved velja izključno za vozni pas v smeri proti Trstu, in sicer od izpadnice za Tovarno velikih motorjev do vpadnice za Ul. Errera.
Skupščina šolskega sindikata CGIL
Šolski sindikat CGIL prireja danes ob 17.uri na liceju Petrarca sindikalno skupščino neucnega osebja. Na njej bodo govorili o natečajih, o vprašanju števila osebja, o izpopolnjevanju in o negativnih učinkih vladnega gospodarskega načrta na javne uslužbence.
Poletno središče v devinsko nabrežinski občini
Letos bo Odborništvo za šolstvo in kulturo Občine Devin Nabrežina priredilo poletno središče za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 12. do 23. julija t.l. v Centru Strekelj v Seslja-nu. Ker se bo program odvijal od 8. do 16. ure, bo otrokom zagotovljeno kosilo. Poleg tega bo predviden tudi prevoz z občinskim šolabusom za otroke iz okoliških vasi. Središču bo dodeljena skupina animatork, ki med Soškim letom službujejo v občinskih otroških vrtcih s slovenskim uCnim jezikom in so zato strokovno kvalificirane. Prijavnice lahko starši dvignejo v občinskem uradu za šolstvo, kjer bodo prejeli tudi vsa pojasnila in informacije (tel. 6703111, int. 207).
Trije neznanci napadli jugoslovanska državljana
Jugoslovanska državljana, 33-letni Dušan Basti-nac ter njegova 28-letna žena Oprija Galina sta vložila prijavo proti trem neznancem, verjetno jugoslovanskim državljanom, ki naj bi ju napadli v nedeljo okrog ene ure ponoči v Ul. Valdiri-vo. Zenski naj bi bili iz rok iztrgali torbico, v kateri so bili dokumenti in nedoločena vsota denarja. Eden od roparjev naj bi po zunanjosti spominjal na Roma. Trojica naj bi se bila v Ul. Valdirivo pripeljala z avtomobilom fiat regata modre barve. O dogodku, ki je dokaj Čuden, je policija uvedla preiskavo.
Aretirali prof. Giarellija: kradel naj bi mrtvim
Agenti tržaškega letečega oddelka so vCeraj po nalogu, ki ga je podpisala sodnica za uvodne preiskave Alessandra Bottan, aretirali znanega tržaškega univerzitetnega profesorja in zdravnika sodne medicine prof. Luigija Giarellija. Obtožnica ga obtožuje tatvine, groženj in oskrumbe trupel.
Ime prof. Luigija Giarellija se je pojavilo v tržaški Cmi kroniki ob primeru okrutne smrti Irme Lubiane na Krasu pri Gabrovcu. Zdravnik naj bi po nekroskopskem pregledu »sunil« plašč žrtve, ki naj bi ga nato našli v njegovem stanovanju. Giarelli naj bi se takrat izmazal, Ceš, da je šlo za neljubo pomoto. Nekaj mesecev kasneje naj bi bil ponovno vpleten v podobno afero: pri njem naj bi našli nekaj predmetov, ki so bili last preminulih.
Vse kaže, da je tržaško sodstvo uvedlo preiskavo, ki je privedla do včerajšnje aretacije. Sodnica Bottanova je že vCeraj zaslišala osumljenca in nato odredila zanj hišni pripor.
«at
■
■
■
■
■
H
■
: « lip

|
I
II
■
■
■
NOVA AFERA / PREISKAVE TUDI V MILANU IN GENOVI
Podkupnine tudi za sinhrotron Jamstveno obvestilo za Tripanija
■

■I
■
■
1
■
■
HI
■
■
■
■
Ni se še dobro polegel škandal okrog podkupnin glede gradnje podmorske napeljave pod Skednjem, ko je že izbruhnila nova afera, tokrat v zvezi s sinhro-tronom. Jamstveno obvestilo sta namreč prejela bivši pokrajinski tajnik KD in podpredsednik družbe Sincro-trone Trieste Sergio Tri-pani, ki je pred dnevi že sedel v koronejskih zaporih v okviru preiskave o podmorski napeljavi (tedaj je sodnikom priznal, da je prejel okrog 100 milijonov lir, ki so bili namenjeni za volilno kampanjo in je trenutno v hišnem priporu, ter Elio Tafaro, predsednik Ustanove za turistično promocijo in prav tako demokristjan. Kaže pa, da je v najnovejši škandal vpletenih veC oseb.
Jamstveno obvestilo za Tripanija je podpisal namestnik državnega pravdnika Piervalerio Reinotti, bremenijo pa ga korupcije in nedovoljenega financiranja. Kot je dejal Tripanijev odvetnik Lunder, z »radovednostjo« Čakajo na zasliševanje, do katerega naj bi prišlo menda že danes, saj ne vedo, na kaj se obtožbe dejansko nanašajo. Vseh naslovnikov jamstvenih obvestil naj bi bilo kar štirinajst, od katerih osem v Trstu. Agentje finančne straže naj bi bili izvedli okrog 30 hišnih preiskav v Trstu, Milanu in Genovi. Zal bolj natančne informacije do zaključka redakcije niso prišle v javnost, vsekakor afera obeta buren razvoj, ne samo v našem mestu. Tudi odmev drugod po Italiji bo verjetno dokaj večji kot na primer ob preiskavi o podmorski napeljavi:	predsednik
družbe Sincrotrone Trieste je namreč sloviti znanstvenik in Nobelov nagrajenec za fiziko Carlo Rubbia. Prav Rub-bia je bil najbolj vnet zagovornik lokacije svetlobnega pospeševal-nika pri Bazovici, kjer so tako razlastili nov, del slovenske zemlje.
Medtem se pospešeno nadaljuje preiskava o podkupninah, ki naj bi bile izplačane v zvezi s podmorsko napeljavo, ki sta jo gradili podjetji Riccesi in Fur-lanis (marca leta 1991 je večino delnic Furla-nisa odkupila Maltauro iz Vicenze) in ki je davkoplačevalce že stala okrog 40 milijard lir, ni pa še začela delovati. Govori se, da sta Ricce-
Bivši tajnik KD in podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Sergio Tripani
si in Furlanis krščansko demokracijo in socialistično stranko obdarila z okrog okrog 800 milijoni lir. V zaporu so še vedno nekdanji podžupan in bivši občinski odbornik Augusto Se-ghene, nekdanji pokrajinski tajnik KD Antonio Coslovich (oba zavračata vsakršno odgovornost), bivši podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Car-bone (PSI) in upravni tajnik tržaške KD Aldo Scagnol. Coslovichev odvetnik je že vložil zahtevo, da njegovega
varovanca izpustijo na prostost ali pa mu vsaj dodelijo hišni pripor, vendar odgovora še ni dobil, kar naj bi pomenilo, da je bila prošnja zavrnjena. Prav zato se bo danes obrnil do sodišča svobode. Kaže, da je bil s sodniki precej zgovoren tudi Carbone, ki naj bi bil pojasnil, kako naj bi nekateri mehanizmi delovali, Čeprav naj bi bil zanikal prejem podkupnine. Prav zato je pričakovati, da bo morda kmalu zapustil koronejski zapor.
Zaradi sodelovanja s sodniki pa so si hišni pripor že prislužili Ales-sandro Perelli, bivši pokrajinski tajnik PSI in občinski odbornik za kulturo ter kandidat za bližnje deželne volitve (v okviru preiskave milanskih sodnikov je bil že v zaporu San Vittore, kjer ni zanikal, da je prejel podkupnino za svojo stranko), Alessan-dro Colautti, bivši socialistični deželni tajnik za F-JK, Sergio Tripani, bivši pokrajinski tajnik KD (tudi on je sodnikom priznal, da je prejel okrog 100 milijonov lir za volilno kampanjo KD) ter inženir iz Ferrare Do-riano del Monaco. Do vseh omenjenih aretacij je prišlo po pričevanjih gradbenika Ennia Ricce-sija ter inž. Doriana del Monaca.
Arhivski posnetek sinhrotrona pri Bazovici. Kot kaže, je bila tudi njegova gradnja povezana s podkupninami
SINHROTRON IN PODKUPNINE
Bazovci: Pričakovali smo da bodo nepravilnosti prej ali slej prišle na dan
Vest, da sta Sergio Tripani, podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste, in Elio Tafaro, predsednik ustanove za turistično promocijo prejela jamstveni obvestili v zvezi z izgradnjo sinhrotona, je moCno odjeknila med Bazovci. Spominjajo se namreč, kakšnim pritiskom so bili podvrženi, ko so se upirali, da bi odstopili svoja zemljišča in kaj jim je bilo vse obljubljeno v zameno. Sedaj pa so izvedeh, da so se pod tem “poslom“ menda skrivale tudi druge stvari: nekateri politiki so na vseh ravneh pritiskali, da bi paC prišlo do izgradnje sinhrotrona, vesti o podkupninah pa zdaj takratna dogajanja postavljajo v drugačno luC.
Sicer pa je že takrat v Bazovici marsikdo zasumil, da bo prej ali slej kaj počilo. Tako pravi,Stojan Metlika, ki je s pristojnimi organi sodeloval na pogajanjih: Bazovci so prejeli številne obljube, ki pa jih odgovorni niso nikoli uresničili. Pri gradnji strukture so sodelovala podjetja, ki niso bila iz naših krajev; tudi do izbi-
re lokacije strukture je prišlo pod pritiskom zunanjih dejavnikov in proti volji domačinov. Sledili so si sestanki s samimi obljubami, konkretnih dejstev pa ni bilo. Stojan Metlika je tudi prepričan, da se je vse to dogajalo pod pritiskom “višjih“ politikov, ki pa so takorekoC ostali v senci in se niso želeli izpostaviti. Ob vsem tem pa izraža tudi globoko zagrenjenost, ker je bilo v javno strukturo vloženega veliko javnega denarja, od katere imajo domačini le malo, ali skoraj nobene koristi.
Podobnega mnenja je tudi predsednik Zarje Mirjan Žagar, ki je aktivno sodeloval, da bi svoj Cas za sinhrotron izbrali drugačno lokacijo. Z oblastmi niso imeli nobenega stika, ker je bilo pac že vse odločeno. Mirjan Žagar se tudi spominja na prizadevanja, ki jih je Koordinacijsko združenje vložilo, da bi pri gradnji sinhrotona sodelovalo CimveC domače delovne sile, kar pa ni obrodilo nobenega sadu. Sledile so si obljube, konkretnih dejstev pa n i bilo.
TREBČE / OBMOČJE NAD AVTOCESTO ^
Trebenski Kras (160 ha) naj bi kmalu razlastili
Področje naj bi namenili Centru za znanstvene in tehnološke raziskave za stanovanja znanstvenikov
MED PRVIMI SO BILI NA VRSTI OTROCI OSNOVNE ŠOLE GRADNIK NA COLU
že je čas šolskih razstav
Šolsko leto se izteka, v teh zadnjih dneh pouka pa na marsikateri šoli vneto pripravljajo šolske razstave ali pa zaključne šolske prireditve. Posebno lepa je bila razstava ročnih izdelkov, ki so jih med letom pod strokovnim vodstvom svojih učiteljic pripravili uCenci osnovne šole Alojz Gradnik na Colu. Razstava je bila odprta tudi v nedeljo in je privabila veliko obiskovalcev, v prvi vrsti pa seveda staršev. Odprtje razstave pa je bila priložnost tudi za skupinsko sliko za naš dnevnik. (Foto Ferrari/KROMA)
Marjan Kemperle
Trebenskim posestnikom in jusarskim upravičencem se v kratkem »obeta« val razlastitev. Razlastili naj bi takoimenovani »trebenski Kras« območje, ki se širi nad avtocesto do borovega gozdiča. Skupno gre za približno 160 hektarov zemlje, ki jo bodo predali padriškemu Centru za znanstvene in tehnološke raziskave.
Zadeva ni nova, saj sega v začetek osemdesetih let. Leta 1982 so oblasti vinkulirale to območje, ker so imele že takrat na vidiku širjenje področja padriškega Centra proti Banom. Takrat je bila namreč še aktualna »padriška« varianta gradnje sinhrotrona, ki se je razblinila potem, ko so tukajšnji upravitelji ugodili nobelovcu Rubii in »mu« dodelili za sinhrotron zelene bazovske pašnike.
Kljub izbiri bazovske-ga območja T8 za sinhrotron, je ostal trebenski Kras še nadalje vinkuli-ran v pričakovanju razlastitev. Tu naj bi namreč po novem zgradili stanovanja in druge objekte za znanstvenike in tehnike, ki bodo delovali v Centru. 80 odstotkov območja je last zasebnikov, preostala petina pa je ju-sarske zemlje.
Obsežno zemljišče ni zazidljivo. Gmajna že leta služi za vojaške vaje, ki so imele pred leti tudi tragičen epilog s smrtno nesrečo med manevrom vojaškega oklepnega vozila M113 v Zupanci, kot pravijo domačini ob-
Območje trebenskega Krasa med hitro cesto in boro" vim gozdičem, ki naj bi ga razlastili (foto KROMA)
še v spominu neljub8 izkušnja nekaterih ba zovskih posestnikov,
so jim razlastili zerm) za gradnjo sinhrotrona; nekaterim so plač3.
moeju nad Trbiško cesto. Vojaška uprava je pretekla leta plačevala lastnikom in jusarjem odškodnino za vojaške služnosti (približno 50 milijonov lir), letos pa odškodnine (ki je bila določena v višini 52 milijonov lir) še niso poravnali.
V začetku maja so se predstavniki trebenskega jusarskega odbora udeležili sestanka na tržaški občini, na katerem so jih seznanili z odločitvijo, da bodo območje, o katerem je govora, v kratkem razlastili (sestanka so se udeležili tudi predstavniki Pokrajine, Dežele in cestnega podjetja ANAS). Jusarski odbor je takoj sprevidel, da predstavlja razlaščanje nevarnost tako za sam odbor, kot tudi za zasebne posestnike. Jusarjem je bila
zemljišče po eni cen1’ drugim po drugi, pa ce prav ni bilo bistvene raz like v kakovosti razlaščenega zemljišča.
Kako preprečiti, da se kaj takega ne pon0A lo v Trebčah? Jusars odbor je preprosto pr® lagal ustanovitev po®® nega telesa, ki naj bi za stopal pravice in zahtev domačih lastnikov. ^ teh dneh se v vasi p11^ pravljajo na vaški sef^j nek, na katerem naj D »prerešetali« celotn^ vprašanje razlastitev tre benskega Krasa in tu ustanovili Odbor Z3S® nih lastnikov, ki n° enotno zastopal pravic®
domačih posestnikov.
Prosek:
konec
tedna
nastop
zborov
Konec tedna bosta »aProseku-Kontovelu öva vokalna večera, na katerem bo sodelo-valo kar sest pevskih zborov. Moški pevski zbor Vasilij Mirk bo v Petek imel v gosteh j^šani pevski zbor ‘ Hinorje iz Ajdovsci-ne> s katerim so pro-seško-kontovelski Pevci navezali prijateljske stike ob gostovanju zbora v Ajdovščini v mesecu marcu. Kot v Zemonu Se bosta zbora Primorje in Vaših j Mirk Predstavila s celo-veCernim koncertom mnetnih in narodnih
pesmi. Gostitelji bodo 'z svojega koncertne-8a repertoarja podali sedem pesmi, zbor iz Ajdovščine, ki letos Praznuje 13-letnico delovanja, pa bo zapel 10 pesmi različnih vsebin in obdobij. Vsekakor program zbora sega Časovno v obdobje od 16. do 20. stoletja. Za koncert, ki bo v petek ob 20.30, so pevci zbrah cerkev hv. Hironima na Kon-tovelu, ki je bila zgrajena leta 1634 in le zelo akustična. Tu ste 2e imela koncerte °ba domača zbora, Zenski in moški, obe-nem pa imajo domačini Se v Živem
opominu koncert Pržaskega okteta v mesecu maju leta t987, ob priliki jubi-■ejnih prireditev ob 100-letnici zborovske-8a petja na Proseku-Kontovelu. V soboto °b 20.30 pa bo v Kulturnem domu na Proseku 8. srečanje žen-skih pevskih zborov Pod geslom Zapojmo si pesem veselo, Id ga tetos prireja ženski Pevski zbor Prosek-Kontovel. Poleg domačink bodo na tem
VeCeru nastopile še Pevke zborov Ivan tmrbec iz Skednja, tabor z Opčin in Igo nuden z Nabrežine. 6 jem srečanjem se torej nadaljuje tradicija lzmenicnih nastopov, za katere so se pred osmimi leti domenile Pevke s Proseka-Kon-tovela, Skednja in uPCin na prvem srečanju, ko so skleni-e> da se bodo zbrale Vsako leto. Novost letošnjega srečanja, je, a so se triperesni dete jici pridružile še mlade pevke iz Na-režine. Vsak zbor bo v soboto izvajal po pet Pesmi, ob koncu pa oodo pevke skupno jjjjPete Se tri pesmi.
Natrgu Uni
Jutri spi
zastave s konce
jutri zjutra
cjonulna
dvigovanj
nikov en
binjerj,
““uze, or m de] Fr ^ga po]] °b 20.3t tako sle zastave,
tarega 5,
KRMENKA / PRED TRADICIONALNO SAGRO
KD Fran Venturini predstavil občinstvu svoje pevske skupine
Nastop najmlajših pevcev na Krmenki (f. KROMA)
Damiana Ota
KD Fran Venturini od Domja bo kot vsako leto kronalo svojo delovno sezono s tridnevno šagro, ki jo društvo običajno prireja na Krmenki. Letos pa je ta prireditveni prostor že pred omenjenim vaškim praznikom postal prizorišče nastopa vseh glasbenih skupin, ki delujejo v okviru KD Fran Venturini. Tako so v soboto zvečer na Krmenki nastopili najmlajsi elani društva, pevci OPZ Fran Venturini, nato še dekleta istoimenske pevske skupine, ki jih prav tako vodi Suzana Žerjal. Zborovski del veCera je sklenil MoPZ Fran Venturini, ki ga vodi Ivan TavCar. Instrumentalni točki pa sta ponudila trio skupine Glas harmonike, ki se uokvirja v društveno delovanje, in pa skupina domačih godcev, ki sicer vadijo predvsem za tradicionalni pustni obisk pri Domju in Krmenki, v Puljah in LakotišCu. Pri društvu še vedno deluje šola za diatonično harmoniko, ki jo poučuje Zoran Lupine: ker se je letos pouk zaključil nekoliko predčasno, je namesto posameznih gojencev v soboto zveCer nastopil trio, ki ga sestavljajo harmonikar Denis Novato, Ivan Kralj in Renzo PoCkar pa igrata
Četrta zaključna akademija Sole »Marij Kogoj« Glasbene matice v Trstu, ki je bila v petek v Avditoriju muzeja Revolt ell a, je potekala v znamenju mešanega sporeda z nastopi gojencev trobil, pihal, klavirja, violine in kitare v solističnih in komornih izvedbah. Kakovost celotnega večera je bila na lepi ravni ne-glede na starost nastopajočih, nekatere izvedbe pa so bile že kar prava poslastica za poslušalce, ki bi jih spričo pomena javnih produkcij tako za gojence kot za pedagoge in nenazadnje za Glasbeno matico kot tako, lahko bilo tudi kaj več.
V dveh uvodnih točkah so se predstavili trobilci iz razreda prof. Zorana Lupinca. Trio Robert Volčič (trobenta), Andrej Petaros (trobenta) in Andrej Budin (pozavna) z AljoSem Starcem pri klavirju, je zaigral Frescobaldijevo Canzono s kar prepričljivo zvočnostjo in podjetnostjo, isti trije izvajalci dopolnjeni s hornistom Walterjem Hreščakom, pa Joplino-vo The Entertainer v ritmično živahni izvedbi.
Harmonikarka Metka Udovič iz 3. r. prof. Eli-ane Zajec je Dumko A. Kusnekova zaigrala z mehkobo počasnega tempa, violinistka Alda Krosi iz 2. r. prof Marka Bitežnika s klavirsko spremljavo Aljoše Starca pa je glede na svojo mladost zagirala Tessa-rinijev Allegro iz Koncerta v D-duru s prose-
na orglice. Kulturnemu sporedu je sledila prijetna družabnost. S sobotnim večerom je torej društvo od Domja sklenilo svojo sezono, ki je bila kar precej težavna: naj-veeje ovire izvirjao iz dejstva, da je KD Fran Ven-turini že dolgo Časa brez društvenih prostorov (kot sicer v dolinski občini velja še za marsikatero kulturno društvo!). Brez prireditvene dvorane v domu Antona Ukmarja so bile društvene skupine priseljene omejiti
netljivo zanesljivim vodenjem loka in nakazovanim vibratom. Pianistka Veronika Pertot iz
3.	r. prof. Verenke Terčelj je dobro interpretirala Berkovičeve Variacije na Paganinije-vo temo, čeprav ji je malo ponagajala trema, violinist Matej Santi iz
4.	r. prof. Jagode Kjuder z Aljošem Starcem pri klavirju pa je Rubinstei-novo skladbico Pletilja, kratko in v hitrem tempu, zaigral učinkovito in prikupno.
Kitarist Max Černigoj iz 5. r. prof. Tullia Možine je v Sanzovi skladbi Canarois pokazal solidno prstno tehniko leve roke, s katero, obenem z očitno muzika-ličnostjo, izvablja iz brenkala jasne in precizne zvoke.
Flavtiska Tamara Tretjak iz 5. r. prof Daniele Brussolo, je z izvedbo Casellove Barca-role in Scherza ob klavirski spremljavi Clau-die Sedmach, potrdila kakovost šole svoje pedagoginje s čistostjo zvoka in dinamičnostjo podajanja. Harmonikarka Valentina Rusija iz 7. r. prof. Eliane Zajec je Dve pesmi V. Solotarjeva zaigrala z nežnim ponazarjanjem ruske melodike.
Violinistka Raffella Petronio iz 7. r. prof. Marka Bitežnika z Aljošem Starcem pri klavirju, se je stavka Allegro moderato iz Bru-chovega Koncerta v g-molu op. 26 lotila s prirojeno je samozavestjo in ob učinkoviti klavirski podpori dosela tako v počasnih kot hitrih
svoje nastopanje na razna gostovanja, zaradi pomanjkanja primernega kraja je letos odpadlo tudi tradicionalno prvomajsko srečanje godcev na diatonično harmoniko, ki je z naslovom Glas harmonike postalo že prava stalnica društvenega vsakoletnega programa. Čeprav je sobotno srečanje na Krmenki le prijetno uspelo, ne smemo mimo ugotovitve, da ni šlo za svobodno izbiro prostora, temveč že edini možni pogoj prireditve.
pasažah pomembno zvočno intenzivnost.
Nastop pianistke Aleksandre Pavlovič iz 5. r. prof Kenije Bras je presenetil tako po tehničnem obvladanju testiere kot po interpretativnem pristopu. Skladbo Papillon op. 2 Roberta Schumanna, nekakšno nanizanko dvanajstih ritmično različnih kitic, ki ponazarjajo nočni ples mask nalik letu metuljev v odsvitu lunine svetlobe, je zaigrala v smiselno sklenjenem loku, skrbno izdelano v detajlih in z lahkoto posredovanja tega mladostnega dela velikega romantika.
Akademijo je sklenil nastop tria Erika Bu-zečan (flavta), Marko Stoka (klarinet) in Aljoša Starc (klavir) z izvedbo Bottesinijeve skladbe andante in variacije. Tu smo seveda že pri muziciranju pomembne žlahtnosti tako v zvočnem kot interpretativnem oziru. Glasbena linija se v njihovem izvajanju preliva od glasbila na glasbila in spet zliva v soigro z lahkotnostjo fraziranja in preciznostjo obenem z zanesljivostjo vstopov in zaključkov. Sola mentorja komornih šolskih skupin prof Petra Filipčiča se je v izvajanju tega mladega sestava, ki je že pomembna stvarnost, še enkrat potrdila.
Peta in zadnja zaključna akademija šole GM »Marij Kogoj« bo na sporedu jutri, 2. junija, vedno v avditoriju muzeja Revoltella. (j.k.)
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Kulturni dom Sezono 1992/93 bosta zaključila
MARJANA DERŽAJ
in
ALEKSANDER
VODOPIVEC
s koncertom ob kozarcu domačega vina v Četrtek, 3. junija, ob 22. uri.
Vabljeni vsi prijatelji, vstop prost!
Ob 20. uri v Kulturnem domu Se zadnja ponovitev komedije Milana KleCa
VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ
Ne zamudite!
Slovenska skupnost in Društvo
slovenskih izobražencev v Trstu
prirejata
SOLIDARNOSTNI
VEČER
Z BOSANSKIMI BEGUNCI
Gost večera bo direktor tretje televizijske mreže TV Sarajevo
Haris Kulenovič
VeCer bo
v torek,1. junija, ob 20.30
v Peterlinovi dvorani Ul. Donizetti 3
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK, 1. junija 1993
JUSTIN
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 16.30 in zatone ob 2.55.
Jutri, SREDA, 2. junija 1993
DAN REPUBLIKE ITALIJE
VREME VČERAJ: temperatura zRaka 26,4 stopinje, zraCni tlak 1013,3 mb ustaljen, veter 8 km severo-zahodnik, vlaga 58-odstotna, nebo poo-blaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Braldo, Alice Puzzo, Marco Del Tufo, Michele Ver-doglia, Mariateresa Tabo’.
UMRLI SO: 93-letni Vittorio Spinotti, 85-letni Ruggero Valent, 87-letna Carla Fragiacomo, 52-let-na Ann Fairs Gail, 78-let-ni Livio Boccasini, 85-let-na Angela Scuca, 69-letni Eliseo Turello, 91-letna Anna Colautti, 67-letni Iginio Crisanaz, 86-letna Serafino Crovatin, 79-let-ni Guglielmo Žigon, 69-letni Sergio Cunja, 87-let-ni Giovanni Visotto, 79-letna Emma Lucchi, 79-letni Giuseppe Quartero, 69-letna Maria Zlobez.
E LEKARNE
Od ponedeljka, 31. maja, do nedelje, 6. junija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cava-na 11.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Cavana 11 (tel. 302303).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.45,
20.00, 22.15 »Fiorile», r.
GLASBA / NASTOP GOJENCEV SOLE GM
Zadovoljiva kvaliteta nastopajočih na četrti zaključni akademiji
MPZ Vasilij Mirk
Prosek - Kontovel
priredi v kontovelski cerkvi v petek, 4.6.1993, ob 20.30
celovečerni
koncert
Sodeluje tudi zbor Primorje iz Ajdovščine Vabljeni
Paolo in Vittorio Taviani.
EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Duvall.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.45, 19.50, 22.00 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter.
NAZIONALE 1 - 17.00,
19.00,	22.15 »Profumo di donna«, i. Al Pacino.
NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Basic instinct«.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma-gnificat», r. Pupi Avati, i. Luigi Deliberti, Arnaldo Ninchi, Daha Lahav.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20,	20.15,	22.15
»Un’incantevole aprile», i. Miranda Richardson.
GRATTACIELO
17.45,	19.50, 22.00 »Pro-posta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON -	17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognaz-zi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gul-lotta.
EDEN - 15.30, 22.10 »I vizi anali di Moana», porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.00,
20.00,	22.00 »Alive - So-pravvissuti« r. Frank Marshall.
LUMIERE -	18.00,
20.00, 22.00 »II pasto nu-do», r. David Cronenberg, prepovedn mladini pod 18. letom.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.00 »Belle epo-que« r. Fernando Trueba, i. Penelope Cruz, Jorge Sanz.
RADIO - 15.30, 21.30
»Alto godimento«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
J| PRIREDITVE
SKD GRAD sporoča, da bo razstava ONDILE CEZ STARI VRH v Ovčarjevi hiši pri Banih odprta še vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Od 1. do 11. junija 1993 razstavlja akvarele EDI ŽERJAL. Odprtje razstave jutri, 1. junija 1993, ob 20.30. Predstavitev Boris Zuljan. Na večeru sodeluje kvartet gojencev GM: Rafaela Pe-tronjo in Ambra Cossutta - violini, Aleksander Sluga -Celo, Aljoša Starc -Cembalo. Sola Marko Bitežnik. Vabljeni.
GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja jutri, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNO AKADEMIJO svojih gojencev v Muzeju Revoltella, Ul. Cadorna 26 v Trstu. Vljudno vabljeni!
2PZ PROSEK-KONTO-VEL prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 8. srečanje ženskih zborov "ZAPOJMO SI PESEM VESELO”. Poleg domačega sodelujejo še zbori I. Grbec - Skedenj, Tabor -Opčine in Igo Gruden -Nabrežina.
SD MLADINA-RESCO
prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni!
PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z Opčin prirejajo 5. in 6. junija 12. PRAZNIK MLADIH PEVCEV. V soboto, 5.6. bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja koncert gostujočega MePZ Ars Nova iz Cluso-neja (Bergamo) in DPS Vesela pomlad; v nedeljo, 6.6. pa bo v parku Finž-garjevega doma na Opčinah kulturno zabavni popoldan s pričetkom ob 16. uri. Oblikovali ga bodo
OPZ Zvonček z Repen-tabra, OPZ iz Trebe ter domači zbori Vesela pomlad, Čarodej Nevio Martini, mladinski igralski skupini SKD Tabor ter godba na pihala s Proseka, za dobro voljo pa bosta poskrbela Se Sergej Vere in Boris Kobal.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec prireja 5., 6. in 7. junija v Hribenci 23. PRAZNIK VINA. Vabljeni!
lÜ OBVESTILA
Vas zanima filmski video seminar laboratorij?
Seminar je odprt tako začetnikom kot tistim, ki se že polprofesionalno ukvarjajo z mediji. Seminar je teoretski in praktični, obsegal pa bo razne teme: Teorija in praksa videa in filma, posebnosti dela s kamero, fiziologija luCi, montaža, dramaturgija, scenaristika ipd. Prireditelj seminarja, ki bo potekal v Ljubljani je Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije. Informacije na ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - tel. 635626 vask dan razen ob sobotah ob uradnih urah.
Društvo SLOKAD obvešča starše otrok do 13. leta starosti, da je na razpolago še nekaj mest za kolonijo. Za informacije tel. 226117.
PRIPRAVLJALNI ODBOR za proslavo 50-letni-ce nastanka PARTIZAN-
SKEGA DNEVNIKA, sklicuje jutri, 2. junija, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, na katerega vljudno vabi bivše borce, aktiviste, invalide in udeležence NOB. Beseda bo o izvedbi prve od dveh prireditev, ki je programirana za 4. julij na Vrhu na Goriškem.
POLETNO SREDISCE
Sklada "Mitja Cuk” na Opčinah - Prosvetni dom bo od 16. do 27. avgusta. Vpisovanje bo potekalo od 2. do 6. avgusta, med 9. in 12. uro na Narodni ulici 126 na Opčinah.
UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE skli-
cuje redni občni zbor v ponedeljek, 14.6.93 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu ul. R. Manna 29.
TELEVIZIJA KOPER
vabi občinstvo, da se v Četrtek, 3. t.m., ob 19.45 udeleži javnega televizijskega snemanja oddaje »Kam vodijo naše stezice...»Snemanje bo v sejni dvorani dolinskega županstva. Tema: Zamejski šport.
M	IZLETI
Sekcija VZPI-ANPI in Partizanski klub Boljunec
organizirata, ob 48-letnici osvoboditve, v soboto, 5. junija izlet v Idrijo na ogled Muzeja stafe rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOB in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v pro-storin Partizanskega kluba v Boljuncu. Informacije tel. 228378 ali 228050.
Klub prijateljstva vabi v Četrtek, 3. junija na zanimiv izlet po Istri ”Po poteh uCencev sv. Cirila in Metoda“ (RoC, Hum in DraguC). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2 v Trstu.
KD Primorsko Mackolje priredi članski izlet 13. junija na slovensko Koroško: ogled Mini-mundusa, knežjega prestola in Vrbskega jezera. Vpisovanja in pojasnila daje Nevenka Tul Se danes - tel. 232493 od 18. do 20. ure.
Društvo Slovencev miljske občine organizira izlet 13. junija : BELA KRAJINA V PESMI IN PLESU. Vožnja po dolini reke Krke mimo Žužemberka v Metliko, topla malica po belokranjsko, ogled muzeja, nadaljevanje poti do AdlešiCev, ogled domaCe obrti, popoldan povratek v Črnomelj in dobro kosilo. Nastop belokranjske skupine harmonikašev. Cena izleta 60.000 lir. Za informacije tel. na št. 271862 v dopoldanskih urah (Vesna).
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE sporoča , da so razpisane štipendije za študijske obiske na deželah EGS, pri manjšinskih skupnostih v Belgiji, Baskovskih deželah, Breta-niji, Nemčiji, Friziji, na Irskem in v Katoloniji v šolskem letu 1993/94. Koledar obiskov in obrazec prošnje na sedežu SSS.
DRŽAVNA SREDNJA SOLA IVAN CANKAR vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Četrtek, 3. junija, ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Na sporedu bo prikaz o srečanju Evropskih manjšinskih šol - Euroskoalle Fryslan ’93, ki se je vršilo v Friziji na Nizozemskem in so se ga udeležili uCenci II. razreda srednje šole Ivan Cankar.
ZDRUŽENJE STARSEV vabi na zaključno prireditev »Car kresne noči«, ki jo prirejajo uCenci COS Fran Venturini iz Boljunca v petek, 4. junija, ob 20. uri v gledališču France Prešeren. Istočasno si boste lahko ogledali razstavo ročnih del in likovnih izdelkov.
E3 ČESTITKE
Danes praznujeta 25 letnico poroke draga mama in papa SUZANA in GIULIANO. Se na mnoga leta v skupnem razumevanju in veselju jima želijo otroci Marko, Diego in Tatjana.
Našemu predragemu Viktorju iz Stivana iskrene Čestitke in mnogo zdravja ob njegovi 85-let-nici želimo žena in hčeri z družinama.
Dragenu dedku in pradedku Viktorju, ki danes praznuje 85 let najprisrC-nejse voSCilo mu želimo vnuki Tanja, Dimitrij, Ingrid in Igor ter pravnukinji Anja in Sasa.
Danes na Pesku praznujeta 25 let poroke SUZANA in GIULIANO KA-RIS. Vse najboljše jima želijo Ines in Claudio z družino.
Draga SILVANA in VOJKO. Danes ko praznujeta 25 let vajine poroke vama želimo, da bi praznovala Se na mnoga leta skupaj v zdravju, sreCi in se ljubila kot tisti dan. Irma in Stanko.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18.
PRI GOLJEVIH so odprli osmico v Samatorci 20.
OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah.
OSMICA je odprta pri Jožefu Kukanji - DevinšCi-na št. 1.
OSMICO v Bazovici odpre Nada.
OSMICA je odprta pri Mariji v Logu št. 1
V PREBENEGU farma Kraljic ima osmico.
OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32
OSMICO ima Milic Mario v RepniCu 39.
PRODAM motorno kolo suzuki DR 650 RSE v odličnem stanju, letnik ’91, prevoženih samo 11.000 km. Tel. 214527.
PRODAM Fiat 500 L zadnji model Tel. 827832.
ORIGINALNO stilno pohištvo: jedilnica, razne kredence in omare, Češnjeva spalnica leta 1920 prodam. Tel. 54390 - 575145
PRODAM metaliziran Opel Corsa 1200 GL, dec. 89. Tel. 421412.
IŠČEMO gospo ali gospodično za pomoč na osmici za en mesec; zdravstvena knjižica; javiti se v RepniCu 52- zajčja farma.
29-LETNI FANT, Slovenec, domačin, s srednje-višjo izobrazbo želi spoznati Slovenko, pošteno, iskreno, nekadilko z resnimi nameni. Pisati na: Pu-bliest, Ul. dei Montecchi 6 - Trst pod šifro »Slovenka«.
NA BLEDU ne daleč od jezera dam v najem hišico do 6 oseb v juniju, juliju in septembru. Tel. 662111.
PEKANA na Krasu išče peka. Telefon 225220 v jutranjih mah.
IZGUBILA se je na področju Skorklje psica pasme nemški ovčar z vtetovirano št. 62433 na levem ušesu. Najditelja naprošamo telefonirati 572000.
IŠČEMO vajenca za kamnoseško obrt. Tel. 200115 ob večernih mah.
PRISPEVKI
V	počastitev spomina Terezije Mesesnel roj. Kobal daruje Silvana Malalan 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Tončko Vidali daruje Mira Vidah
50.000	lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Emila Doljaka daruje Berto Doliani (Sempolaj 43)
200.000	lir za cerkveni pevski zbor iz Sempo-laja.
V	spomin na Dolfija Švaba daruje Srečko Sedmak - Dolenc
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen daruje družina Bogateč - Gigi Bruži 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na očeta in nonota Dolfija Švaba darujeta Rudi in Anica z družino 100.000 lir za.vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Udeleženci izleta v Pratolungo pri Brescii, ob otvoritvi spomenika padlim, med katerimi je tudi Henrik Stefančič (8.12.1943) darujejo 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na dragega sošolca Borisa darujejo Luka, Devan, Nataša, Irene in Erika 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
+
Dne 30. maja nas je zapustil
Seraf Hrovatin
lekarnar
Pogreb bo danes, 1. junija, ob 12. uri iz cerkve sv. Jerneja na Opčinah na domaCe pokopališče.
Žalostno vest sporočajo žena Lucija, sin Ivan, snaha Anica, vnuki Stefan, Kristina, Valentina ter svakinja Pina in ostali sorodniki.
OpCine, 1. junija 1993
Z Lucijo in Ivanom sočustvujeta
Guido in Dario Vremec z družinama.
Prijatelji Franco in Renata, Dario in Bruna, Ivo in Adi, Srečko in Ema sočustvujejo z Lucijo in Ivanom.
Pridružujemo se žalovanju drage Lucije in družine Renato,
Graziana in Roberto Fusco.
+
Tiho se je poslovila od nas naša predraga
Albina Zahar vd. Petaros
Pogreb bo jutri, 2. junija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu.
Žalostno vest sporočajo hčerka Meri, sin Edo in sestrra Marija z družinami.
Boršt, 1. junija 1993
Žalujejo za drago teto in svakinjo družine Tul, Zahar, Gregori in Petaros
Ob izgubi drage mame Albine izraža svojima dolgoletnima elanoma Merici in Edotu Petaros . iskreno sožalje
Slovensko stalno gledališče.
Odbojkarsko društvo Bor izreka svojcem ob izgubi drage Albine iskreno sožalje.
~ SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA / ODBOR ZA GOSPODARSTVO
Za območje svobodne trgovine na meji med EGS in Slovenijo
Predlog za prehodno obdobje do vstopa Slovenije v EGS
Odbor za gospodarstvo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi je te dni sprejel dokument, ki je neke vrste vizija oziroma predlog za mednarodno gospodarsko sodelovanje v našem širšem prostoru za naslednja leta oziroma za obdobje do dokoCne vključitve Slovenije v EGS. Dokumet objavljamo v celoti.
Sporazum o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med EGS in Slovenijo, ki je bil sklenjen 5. aprila 1993, potrjuje preoblikovanje geopolitične podobe Evrope, v perspektivi pa uvrSča Slovenijo v krog držav, s katerimi je EGS tudi formalno že sklenila sporazume o pridruženem članstvu. Do tega prihaja prav v trenutku, ko se utrjuje prepričanje, da lahko v prihodnjih letih prav srednjeevropske države, h katerim po zemljepisni legi in zgodovini sodi Slovenija, odigrajo pomembno vlogo stičišča in hkrati aktivnega povezovalca med razvito Evropo in njenim Vzhodom. Sloveniji bo v tem kontekstu pripadla še zlasti vloga povezovalke med severovzhodno Italijo in vzhodno Evropo.
Prav mejna območja, ki so v preteklih letih poživila meddržavne blagovne tokove, lahko v procesu postopnega vključevanja Slovenije v EGS odigrajo dragoceno vlogo. Treba je namreč poudariti, da se je na italijansko-slovenski meji v nasprotju s težnjo po samozadostnem zapiranju, ki je bila v minulih petnajstih letih zelo prisotna v Trstu, uveljavil model čezmejnega sodelovanja, ki je bil utemeljen na tranzitni in posredniški vlogi italijansko-slo-venske obmejne regije.
Novi evropski kontekst in postopno vključevanje Slovenije v evropske integracijske procese veleva, da na italijansko-slovenski meji, ki predstavlja edino neposredno stičišče Slovenije z EGS, preidemo k drugačnemu, bolj modernemu pojmovanju meje. Razvidno je namreč, da bo meja v perspektivi postopnega integriranja Slovenije v enotno evropsko tržišče izgubila značaj črte ločnice, ki lahko temelji le na nasprotju med dvema sistemoma, in bo dobila značaj stičiSča-katalizatorja dveh 'stvarnosti, ki se zbližujeta. Zato menimo, da je v smislu racionalne ozemeljske organiziranosti in pilotskega anticipiranja združitvenih trendov potrebno definirati območje svobodne trgovine in medre-
gijskega sodelovanja, na katerem bo v smislu postopne priključitve Slovenije k EGS omogočena konkurenca in sodelovanje gospodarskih subjektov iz enotnega evropskega tržišča na eni in iz držav Srednjeevropske pobude na drugi strani.
Tako območje naj bi obsegalo ozemlje, ki ga zaobjemata Sporazuma o lokalni izmenjavi med ob-mejnimi conami iz leta 1955. Gre za ozemlje, ki danes pripada po eni strani Italiji, po drugi pa Sloveniji. Tu naj bi za družbe v skupni lasti oseb iz EGS in Slovenije ali iz pridruženih članic EGS, ki imajo sedež na tako definiranem območju svobodne trgovine in medregij-skega sodelovanja, kakor tudi za podjetja, ki imajo v teku kakršnokoli obliko bilateralne ali multilateralne kooperacije s podjetji iz navedenih držav, veljala derogacija uvoznih režimov tako EGS kot Slovenije za industrijsko blago, ki je po poreklu iz tega območja {v smislu 35. in 36.. člena Sporazuma o sodelovanju med EGS in Slovenijo).
Predvidljivi pozitivni učinki območja svobodne trgovine in medregijskega sodelovanja, ki bi potekalo vzdolž celotnega obmejnega pasu med Italijo in Slovenijo, bi bili: manjša koncentracija na meji oziroma na prehodnih točkah in enakomernejša porazdelitev infrastruktur in mednarodnega prometa na širšem ozemeljskemu pasu; prehod od pretežno vertikalnih oblik vključenosti v mednarodno delitev dela (filiale, dela po naročilu) k strategiji trajnih povezav in zavezništev mednarodnega značaja, kar bi pozitivno vplivalo na lokacijo gospodarskih dejavnosti, še zlasti industrijskih; posredovanje na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti, povezane s tržaškim Raziskovalnim območjem, kar bi skupaj z organiziranim prenašanjem beneško-furlanskega vzorca drobnega podjetništva v Slovenijo in naprej na vzhod lahko prispevalo k nastanku skupnega italijansko-sloven-skega tehnološkega pola; preseganje segmentirano-sti in dvojnosti tržišča delovne sile in oblikovanje čezmejnega zaposlitvenega bazena, s čimer bi bila uvedena obojestranska liberalizacija in popolna mobilnost delovne sile na celotnem območju svobodne trgovine in medregijskega sodelovanja po zgledu ureditve znotraj enotnega evropskega
tržišča; izoblikovanje finančnega središča za čezmejne in mednarodne posle, kar bi bilo posebej zanimivo za bančni sektor in za zunanjetrgovinske dejavnosti; načrtovanje skupnih pobud in koordiniranega marketinga v turizmu; spodbujanje skupnih načrtov pri poklicnem in univerzitetnem izobraževanju in medsebojno priznanje diplom.
Območje svobodne trgovine in-medregijskega sodelovanja naj bi na temelju enakopravnosti in partnerstva prispevalo k vzpostavitvi vezi med Trstom in Gorico ter nekaj zalednimi, zdaj urbaniziranimi območji v Sloveniji, s čimer bi se nadaljevalo poslanstvo Sporazumov o lokalni izmenjavi med obmejnimi conami iz leta 1955. Poleg tega bi območje svobodne trgovine in medregijskega sodelovanja prevzelo vlogo povezovalca med italijanskim severovzhodom in vzhodno Evropo in tako . povzelo - ob upoštevanju konkurenčnih prednosti Slovenije - duh Osimskih sporazumov.
Zamisel o območju svobodne trgovine in medregijskega sodelovanja sloni na spoznanju, da se je v severovzhodni Italiji izoblikovalo za evropske razmere nadpovprečno razvito regionalno območje, kjer se na 11,3% državne površine proizvede 13% kosmatega internega proizvoda. Gospodarsko je ta sistem odprt tako v smeri proti zahodu (Padska nižina) in jugu (Emiha Roma-gna) kot proti severu (Nemčija), še zelo skromno pa proti vzhodu. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih ta sistem preizkusil to doslej še neizkoriščeno možnost. Značilno je namreč, da predstavlja vzhod le 5,1% celotnega izvoza Veneta, medtem ko je Furlanija-Julijska krajina, kjer je učinek meje že zaznaven, bolj specializirana za vzhodna tržišča, saj je tja v najboljših letih prodajala več kot 20% svojega izvoza. Italijanski severovzhod sega vse do meje med EGS in Slovenijo, kar le še utrjuje mednarodni prometni položaj Slovenije. Temu območju, ki naj bi preseglo italijansko mejo in se razvilo prek Slovenije naprej proti vzhodni Evropi, dajejo še poseben pomen cestne infrastrukture, ki zaenkrat segajo do slovenske meje.
Slovenija predstavlja pomembno politično, geografsko, prometno, gospodarsko in kulturno prehodno evropsko območje. Zaradi te značilnosti svo-
jega ozemlja tudi v preteklosti ni mogla prenesti zaprtosti. Kljub temu pa so razlike v družbeni ureditvi in gospodarskem sistemu povzročile asimetričnost čezmejnih tokov, predvsem na področju investicijske dejavnosti na obmejnem območju: na italijanski strani je restrik-tivno vlogo igral odlok št.104 zaveziške vojaške uprave iz leta 1950, ki je tudi v kontekstu liberalne italijanske zakonodaje o tujih investicijah ohranil -vse do sprejetja zakona o obmejnih območjih leta 1991- derogacijo italijan-skh norm, veljavno samo za tržaško pokrajino; v Sloveniji je zaviralno vlogo igrala zakonodaja o tujih vlaganjih, poleg neprivlačnega sistema financ in odločanja v podjetjih. Skratka, tako italijanskim kot slovenskim operaterjem vse do nedavnega niso bile dane možnosti za direktne investicije v sosednjem obmejnem pasu. Ta problematika je še zmeraj aktualna zaradi restrikcij, ki jih na škodo tujcev uvaja slovenska ustava glede lastnine nepremičnin, predvsem pa zemlje.
Sestavni del zamisli o območju svobodne trgovine in medregijskega sodelovanja je tudi spodbujanje sodelovanja med tržaškim in koprskim pristaniščem, ki naj bo v duhu 7. člena Osimskega sporazuma o gospodarskem sodelovanju usmerjeno v snovanje »integriranega pomorsko-prista-niškega in distribucijskega sistema evropskega pomena«. V tem oziru gre razmisliti tudi o potrebi po zagotavljanju - sedaj zaradi vojnih razmer močno motenih - blagovnih tokov na Balkanu v smislu povezovanja Grčije, Turčije in drugih sredozemskih držav z velikim evropskim tržiščem.
Za zagotavljanje boljših povezav je nadvse pomembno sodelovanje pri gradnji infrastrukturnih objektov, še zlasti prometnic. Gre predvsem za avtocestno os, ki naj Gorico in Trst poveže z Ljubljano in naprej z Madžarsko, kot tudi za hitre železniške povezave na isti relaciji.
Dežela Furlanija-Julij-ska krajina lahko računa na pomembne vzvode, predvidene v zakonu št. 19 iz leta 1991 (»zakon za obmejna območja«), Tu gre še zlasti za tehnično in finančno pomoč pri ustanavljanju mešanih družb, ki jo lahko nudijo finančna družba FINEST iz Pordenona (katere ustanovitev je predvidena v omenjenem zakonu), deželna
finančna družba FRIULIA ali pa družba SIMEST iz Rima. Poleg tega je tu potrebno omeniti pomen pravkar konstituiranega dokumentacijskega centra INFORMEST v Gorici ter finančnega offshore centra, ki bi lahko prispeval k ponovni uveljavitvi Trsta kot pomembnega vozlišča srednjeevropskih blagovnih, storitvenih, kapitalskih, finančnih in seveda kulturnih tokov.
Z ozirom na sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Slovenijo in na dejstvo, da je ta meja edino neposredno stičišče Slovenije z EGS, ne gre prezreti možnosti, ki jih ponujajo programi Skupnosti, kot so PHARE, PECO in INTERREG. Posebno zadnjega, ki je na našem mejnem območju namenjen čezmejnemu sodelovanju na področjih varstva okolja in pospeševanja razvoja malih in srednjevelikih podjetij, bi bilo mogoče izkoristiti v prid boljše opremljenosti italijanskega, posebej pa slovenskega obmejnega pasu z instrumenti, ki so neobhodno potrebni pri izvajanju vloge povezovalca zahodne in vzhodne Evrope.
S tem v zvezi želimo izraziti prepričanje, da Slovenija potrebuje načrtno politiko odpiranja in postopne internacionalizacije svojega gospodarstva. Zaradi tega je potrebno ovrednotenje njene vloge povezovalca med razvito Evropo in vzhodom tudi s pomočjo posebnih slovenskih pospeševalnih in finančnih struktur za tehnično in finančno pomoč pri ustanavljanju mešanih družb v tujini.
Nadalje želimo poudariti, da bi bilo v pričakovanju postopne vključitve Slovenije v EGS treba poenostaviti carinske in administrativne postopke na meji in po možnosti skleniti - po zgledu ureditve na švicarsko-italijanski meji v Chiassu - italijan-sko-slovensko konvencijo o poenotenem nadziranju carinskih služb.
Slovenska narodna skupnost v Italiji je bila vrsto let pomemben akter obmejnega gospodarskega sodelovanja med sosednjima državama. Na osnovi znanja, izkušenj in struktur, ki si jih je bila sama izoblikovala, želi po svoji moči še naprej prispevati k uresničevanju vizije povezovanja italijanskega severovzhoda s Slovenijo in s tem zase, kot tudi za italijansko manjšino na sosednjem območju, potrditi vlogo pomembnega dejavnika sodelovanja v gomje-jadranskem prostoru.
____SDGZ / ODLOČITVE GLAVNEGA ODBORA _^
SDGZ je dobilo novo deželno predsedstvo
Srečanje je bilo tudi priložnost za razpravo o delu
V	času, ko se italijansko gospodarstvo sooča z globoko krizo, je Slovensko deželno gospodarsko združenje, krovna organizacija slovenskih gospodarstvenikov v Furlaniji-Julijski krajini, z občnim zborom izredne interne kvalitete dokazalo svojo vitalnost in odločnost svojih članov, da s podjetnostjo in strokovnostjo sami poiščejo izhod iz krize. Gre za eno izmed ugotovitev, ki so prišle do izraza tudsi v razpravi na ume-stitveni seji novega glavnega odbora Združenja, izvoljenega na občnem zboru 18. aprila letos.
Boris Siega, ki ga je glavni odbor potrdil za predsednika Združenja, je v svojem nagovoru ocenil delo organizacije v zadnjih dveh letih in podal smernice za delovanje v naslednjem obdobju.
V	delovanju zadnjih let je velik problem predstavljal mačehovski odnos javnih ustanov, ki so Združenje kot slovensko organizacijo večkrat zapostavljale. Kljub temu pa uspehov vseeno ni manjkalo, saj se je organizacija skušala čim bolj pri-bližati svojim članom, nenazadnje tudi s podružnicami (v Nabrežini, na Opčinah in kmalu tudi v Dolini), ki se jih člani močno poslužujejo. Omeniti gre tudi rast sedežev v Čedadu, kjer se je utrdila nekakšna minimalna pri-
sotnost in kjer je sedaj potreben kvalitetni skok za uveljavitev na teritoriju.
Teža dela, ki ga bo potrebno opraviti v naslednjem obdobju, bo v glavnem še vedno slonela na sekcijah, zaradi specifičnih problemov, s katerimi se soočajo bančništvo, gostinstvo, obrtništvo, trgovina in zunanja trgovina. S tem v zvezi pa se poraja potreba po ustanovitvi novih sekcij, najprej za proste poklice, saj je v Združenje včlanjenih nič koliko profesionalcev, ki se v klasičnih sekcijah le težko znajdejo.
Združenje se bo moralo še bolj kot doslej angažirati za pomoč članstvu, bodisi z običajnimi storitvami, ki jih nudi podjetje Servis, bodisi s čisto specifičnimi pobudami, denimo z iskanjem prepotrebnih sredstev in torej pripravljanjem prošenj za najrazličnejše vrste prispevkov. Omeniti gre predlog bančne sekcije, ki je na občnem zboru ponudilo članom združenja res odlične pogoje.
Ves razvoj in izhod iz krize pa je neposredno vezan na izobraževanje in kadrovanje, ki sta temelja, iz katerih se mora razviti podjetniška miselnost, ki je za razvoj gospodarstva poglavitnega pomena. Prav zaradi tega je bila na občni zbor vabljena tudi slovenska šola, s katero skušajo naši gospodarstve-
niki najti skupni jezik in tako ustvariti kader za našo prihodnost.
Na sestanku je bilo veliko besed tudi o možnostih, ki jih predstavlja Slovenija, na katero je svoj delokrog razširilo že več naših podjetnikov, drugi pa o tem vneto razmišljajo. Z javnimi ustanovami iz matične domovine je Združenje imelo vrsto srečanj na vseh nivojih, začenši z obiskom slovenskih ministrov pri nas januarja lani. Nekaj pobud je tudi sedaj v teku, omeniti pa velja, da se bo skupina naših obrtnikov konec junija udeležila sejma drobnega gospodarstva v Sežani, ki bo letos organiziran na regionalni ravni.
Del vsega truda pa je gotovo zaman, če z njim ni seznanjena javnost. Vodstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je glede prostora, ki ga naši mediji odmerjajo gospodarski problematiki, izrazilo negativno, še posebno, če ga primerjamo s prostorom, ki ga zadnje čase gospodarstvu posvečajo italijanski mediji. Gre gotovo za eno od točk, ki jim bo glavni odbor v svoji mandatni dobi posvetil največ pozornosti.
Ob potrditvi predsednika je glavni odbor izbral tudi novo deželno predsedstvo, in sicer v naslednji zasedbi:
Predsednik Boris Siegd
deželni predsednik’
Boris Siega , •],
deželni podpredse in predsednik P° jinskega odbora Cedau-Fabio Bonini deželni tajnik:
Vinko Ozbič deželni blagajnik:
Edi Vodopivec člana predsedstva:
Marino Košuta in
Edi Kraus	.
predsednik gostins sekcije:
LinoDoljak	,
predsednik deželne
bančne sekcije:
Ksaverij Leban , predsednik obrtne cije:
Drago Ota
predsednik sekcije trgovino na drobno:
Egon Meden predsednik sekcije zunanjo trgovino:
Robert Videni- ^
________DAVKI / NOVOSTI PRIJAVE ZA LETO 1992
Davek na zdravje je tokrat vključen v davčni obrazec 740
Poenotenje zapadlosti bo najbolj prizadelo nezavarovane
Ena izmed novosti davčne prijave za leto 1992, ki zadeva dobršen del davčnih zavezancev, je spremenjeni režim plačevanja obveznega prispevka za vsedržanvo zdravstveno službo SSN, ki ga bolje poznamo kot davek na zdravje.
Doslej so različne kategorije zavarovancev plačevale to dajatev ob diferenciranih zapadlostih: obrtniki in trgovci v dveh obrokih (25. julija in 25. oktobra); prosti poklici do 30. septembra; odvisni delavci in upokojenci, ki so poleg plače oziroma pokojnine proizvedli še druge dohodke, so morali odšteti prispevek do 31. oktobra; nezavarovani državljani pa so bili dolžni do 30. junija plačati davek na zdravje na vse realne in
Boris Simoneta
navidezne dohodke v prejšnjem letu, torej brez odbitka prvih štirih milijonov lir dohodnine od zgradb, zemljišč in kapitala, ki je sicer priznan za vse ostale kategorije.
Po novih »pravilih igre« je zapadlost te obveznosti poenotena za vse zavezance in sovpada z roki ostalih davščin prijave 740, v kateri so prav v ta namen ustvarili poseben okvir V. Dejansko veljajo tudi za davek na zdravje isti kriteriji, kot je to določeno za ostale vrste davščin. Do 18. junija bo treba plačati morebitni saldo (razliko med že vplačanim deležem in globalno pristojbino) na dohodke v letu 1992 in predujem za
tekoče leto. V letu 1993 so davčni zavezanci dolžni plačati 98% predujma na osnovi poravnane vrednosti davka na zdravje za leto 1992. Kdor ima višje dohodke (če prispevek za minulo leto presega
511.000	lir), mora poravnati dvojni predujem: do 18. junija plača 40%, preostalih 60% pa do 30. septembra. Ce se višina davka na zdravje suče med
100.000	in 511.000 lir, je predviden »le« novembrski 98-odstotni predujem, če pa je prispevek nižji od 100 tisoč lir, se mehanizem predujma ne sproži.
Davek na zdravje je za leto 1992 ostal nespremenjen v odstotku in bremeni v višini 5% do ob-
davčljive osnove 40 n^ij nov, za višje dohodke največ 100 milijonov pa solidarnostni prispele zniža na 4,20%. Od 1-) nuarja 1993 so povišati prispevno stopnjo za 0,
% (5,40% do 40 milijon° in 4,60 % na presežeKF vendar bo ta višja obre® nitev stekla šele čez i®
Poenotenje zapadlosti davka na zdravje bo letos gmotno najbolj prizade nezavarovane občane, bodo morali odšteti a 198-odstotni delež: 10 odstotni prispevek ž dohodke v letu 1992 ® nameček še preduje® višini 98 odstotkov enem ali dveh obroki® Vse ostale kategorije bo do 18. junija doplačale morebitni saldo 1992 i
POSOJILNICE / SEMINAR NA DUNAJU
Tudi slovenski zavodi na študijskem srečanju o najnovejši zakonodaji za zadružni kredit
Deželna zveza kmečkih in obrtnih posojilnic, v katero so včlanjene tudi vse štiri slovenske posojilnice z Goriškega in Tržaškega, je sredi meseca priredila na Dunaju poseben študijski seminar za svoje upravitelje, nadzornike in vodilno osebje. Izbrali so Dunaj, da so tako prišli tudi v osebni stik z najvišjimi predstavniki tovrstnih avstrijskih in nemških posojilnic. Tako sta nemški in avstrijski predstavnik podala udeležencem podrobno sliko o stanju teh kreditnih zadrug v Nemčiji oziroma v Avstriji, kjer so posojilnice (pravimo jim rajfajznovke po njihovem ustanovitelju Raiffei-
Marijan Bajc
snu) zelo gosto razpredene in imajo velik uspeh.
Osrednji del seminarja je bil posvečen novim italijanskim zakonskim predpisom v bančništvu na splošno in novim določilom, ki bodo veljala za zadružni kredit. Novo enotno besedilo o bančnih zakonih pripravljajo v Rimu in bo verjetno objavljeno septembra. Tako bodo nadomestili enotno zakonsko besedilo izpred vojne, ki seveda ne ustreza današnjim razmeram. Izvedenec za ta vprašanja, prof. Francesco Cesa-
rini s katoliške univerze v Milanu je govoril o izbirah, pred katerimi so posojilnice spričo organizacijskih sprememb v italijanskem bančnem sistemu. Njegov poseg je s strukturnega in statističnega vidika dopolnila dr. Cristiana Schena, docentka na isti univerzi.
V obsežni debati je med drugimi nastopil tudi predsednik Hranilnice in posojilnice na Opčinah Pavel Milič, ki je udeležence seminarja in predsednika vsedržavne zveze posojilnic opozoril na nekatere žgoče probleme slovenskih posojilnic, v prvi vrsti seveda openske.
SDGZ / DEŽELNA BANČNA SEKCIJA
Steklo uresničevanje »paketa'
Bančna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju obvešča, da je steklo uresničevanje tako imenovanega paketa posegov, ki jih slovenski denarni zavodi v Italiji namenjajo našim podjetnikom kot svoj prispevek k prebroditvi krize. Kot je podčrtal predsednik bančne sekcije Ksaverij Leban ob sami predstavitvi tega paketa na aprilskem občnem zboru Združenja na tržaškem razstavišču, gre za vrsto spodbudnih in zelo stvarnih predlogov, s ka-
terimi nameravajo denarni zavodi zadostiti nekaterim primarnim potrebam: po stimulaciji podjetnosti in pomladitvi slovenskega gospodarstva v Italiji, po okrepitvi izobraževanja in po iskanju novih smeri razvoja našega gospodarstva.
Ker je za konkretno uresničitev teh posegov potrebno predhodno tehnično usklajevanje med samimi denarnimi zavodi, bo večina posegov izvedljiva v času med poletjem in jesenjo. Takoj pa je štartala morda najbolj pereča pobu-
da, in sicer možnost izrednega posojila po posebni nizki obrestni meri za plačilo letošnjih davkov, ki se z »minimum tax« in z drugimi izrednimi davščinami obetajo kot res izdatni in predstavljajo za marsikatero podjetje občutno likvidnostno obremenitev.
Vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji bodo torej nudili svojim klientom iz vrst Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenskega gospodarskega združenja Gorica -
na podlagi posebne prošnje in dokumentacije - točno določeno posojilo, ki bo kot rečeno v višini letošnjih davkov (IRPEG, IRPEF, ILOR, ICIC in premoženjski davek). Vsaka banka bo pri tem zaračunala svoj »prime rate« oziroma najugodnejšo obrestno mero in omogočila šestmesečni plačilni odlog. Za vse nadaljnje podrobnosti se morajo interesenti obrniti na ravnatelja oziroma na za to službo pristojnega funkcionarja pri posameznem zavodu.
V tržaški pokrajini je
to mogoče opraviti pri hranilnicah in posojilnicah v Nabrežini in na Opčinah ter pri Tržaški kreditni banki; na Goriškem v hranilnicah in posojilnicah v Doberdobu in v Sovodnjah ob Soči ter pri Kmečki banki v Gorici; v Benečiji pa pri filiali Tržaške kreditne banke v Čedadu.
Za kakršnokoli dodatno informacijo se interesenti lahko zglasijo tudi v tajništvu deželne bančne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu, Ul. Cicerone 8 (telefon 040/362949).
511.000 lir. Obrtniki in F' govci bodo tako plačali pr vi 40-odstotni obrok dober mesec prej kot sicer (d°s e) 25. julija), drugi obrok P bo vse skupaj kompenz® ^ z več kot enomesečno p° sticipacijo (30. novem r namesto 25. oktobra).
Predvidene so tri raz® ne možnosti poravnav^ davka na zdravje: v ban
kah so davkoplačevalce® na razpolago obrazci, po dobni tistim za davek PEF, na pošti so natis® posebne položnice, plača pa ga je mogoče tudi nepo^ sredno pri okencu p°o blaščenega zavoda. Prite naj opozorimo, da je p® 1 lo prispevka za vsedržav no zdravstveno sluZ strogo osebna zadolži® slehernega zavezanca ® da ga morata torej zakone poravnati ločeno, Cetu sta bila optirala za skupno davčno prijavo.
GORICA
Torek, 1. junija 1993
7
Verniki
treh
narodov . za mir in sožitje
Skupno romanje n° Sveto Goro
, ^ ne^e^° J6 bil0
Upno romanje go-■'Ske nadškofije in ^°Prske škofije na veto Goro, ki se ga J® udeležilo veC kot ^°0 romarjev z S, u Strani meje, i'tovencev Italijanov j1 Furlanov. Mašo Ja darovala nadškof uale Bommarco in £°Prski škof Metod Bila je v Bananskem in slovenjem jeziku. Škofa
ÖVt
Seh narodom Remiju obeh s
'U-ietnici vn Sveto Goro p Svetovni voji jarji so se m Uori spomni Vseh trpečih smiselni vojn; sui in Hercego V soboto p cerkvi na Sve °bkrili doprs . ofu Margot; je bil goriski
i	JUpc
lacque iz M tuine na : obudili ms-rabro, '
tuir Huma
DOBERDOB / USPELA TRDINEVNA PRIREDITEV
Glasbeno srečanje pihalnih orkestrov
Predstavile so se godbe iz Trebč, Vogrskega in organizator, orkester Kras iz Doberdoba
V nedeljo se je v občinskem parku v Doberdobu zaključilo tridnevno Glasbeno srečanje na Krasu. Obračun je nadvse uspešen, tako glede velikega obiska kot zaradi skupnega koncerta godb na pihala Kras iz Doberdoba pod vodstvom dir. Ristovskega, iz Trebe z dirigentom Peganom in iz Vogrskega pod Spacapalovim vodstvom. Doberdobski pihalni orkester je izvedel pet skladb, dve od katerih v spremstvu solistov Colje in Kuštrinove. Tudi tre-benska godba je v glavnem izvedla skladbe s slovenskim aranžmajem, medtem, ko je orkester iz Vogrskega zaigral modernejše skladbe.
Predsednik godbe na Kras Franko Ferfolja je
bil zelo zadovoljen z uspehom glasbene manifestacije. PodrCtal je pomembnost srečanja, ki postaja že tradicionalno. Letos je izbira padla na trebensko in vogrsko godbo na pihala. 2e ustaljena je namreč navada, da prideta v goste po ena godba iz Slovenije in druga iz zamejstva. V ciljih doberdobske godbe, je povedal Ferfolja, je predvsem združevalni pomen srečanja srečanja, kvaliteta pride na drugo mesto. Uspeh je tudi spodbuda, da se srečanje še dodatno okrepi.
Pozdravil tudi župan Lavrenčič, ki je podčrtal uspeh in pomembnost srečanja. Ustavil se je tudi ob pomenu godbe na pihala za Doberdob in za slovensko glasbeno kul-
turo nasploh. Lavrenčič je tudi izročil priznanja vsem sodelujočim godbam in solistoma Colji iz Doberdoba in Tanji Kuš-trinovi iz Nove Gorice.
Tradicionalno glasbeno srečanje godb na pihala postaja že ena najbolj pomembnih manifestacij pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba, ki poleg običajnih nastopov priredi božični koncert in pomladanskega v okviru srečanja. Prav ta dva nastopa, po našem mnenju, približujeta ljudi in mlade k godbi na pihala Kras, ki se danes razvija v vitalnejšo godbo in zanimiv orkester pihalnih inštrumentov, (mj)
Na sliki (foto SR): srečanje je sklenil nastop skupine Happy Day
VOLITVE / KANDIDAT ZELENIH MILAN DEVETAK
Ob skibi za okolje pozornost sožitju
Zaprtje upepeljvalnika, vojaških oporišč in enakopravnost kultur glavne točke programa
Z Milanom Devetakom, kandidatom na Zelenih golobice za pokrajinski svet v okrožju Doberdob-Sovodnje-Za-graj, začenjamo niz pogovorov s slovenskimi kandidati na raznih listah. Devetaka smo najprej vprašali, zakaj se je odločil za kandidaturo in to prav na listi Zelenih.
»Za odgovor je dovolj, da se pogledamo naokoli. Zemlja, voda, zrak okrog nas so vedno bolj onesnaženi, žrtvovani takoimenovanemu napredku, ki uničuje okolje, živali in nazadnje tudi Človeka, ki je glavni krivec in hkrati žrtev uničevanja okolja. Treba je, da se vsi tega zavedamo in kaj naredimo proti temu, tako v vsakdanjem življenju kot tudi s političnim delovanjem. Pri tem hoCem poudariti, da sem izbral Zelene in to ne danes, ampak že pred leti, ker je ta stranka Cista v vsakem oziru, tudi glede moralnosti v politiki. Podkupnine in vsa strankarska logika boja za oblast so nam povsem tuje. Ponosni smo, da smo vedno javno kazali na gnilobo v politiki, tudi ko to še ni bilo v modi in so nas zato preganjali, kot dokazuje vrsta sodnih prijav proti našemu današnjemu kandidatu za predsednika Pokrajine Fiorelliju.«
Za rešitev katerih vprašanj se nameravate zavzeti na Pokrajini?
»V pristojnosti pokrajinske uprave je uničevanje odpadkov. Tu je treba Cimprej ureniciti nov pokrajinski naCrt, ki naj temelji na ločenem nabiranju in predelavi smeti, takoj pa je treba zapreti sovodenjski upe-peljevalnik. Dioksini, ki še vedno uhajajo iz dimnika, so škodljivi za okolje in zdravje ljudi, kot dakuzejo številni sumljivi smrtni pimeri med prebivalci. Zavzeti pa se želim tudi za odpravo vojaške prisotnosti v naših krajih (strelišča pri Doberdobu, kasarne pri Petovljah, kjer sploh ne vemo, kakšno nevarno orožje skrivajo) v okviru akcije za demilitari-
ziran pas ob meji, brez vojske, orožja in brez kasarn financarjev. Pomemben je tudi problem teritorija, z uresničevanjem parkov - kraške-ga in soškega -, ki naj bo v korist interesom prebivalcev, in z boljšim upravljanjem Brd, kjer je nedopustno, da se za kako trto veC uničuje ravnovesje okolja, kot dokazujejo vse bolj številni nevarni usadi.«
Nekateri vam očitajo, da slovenski glasovi Zelenim šibijo manjšino, ki razpršuje glasove na vse veC strank.
»Delo naših svetovalcev, ki so vedno in povsod zagovarjali sožitje in enakopravnost, morda celo bolj kot kak slovenski predstavnik, je dokaz, da so ti očitki le izraz interesov drugih strank. Začenši z našim simbolom, ki je štirije-ziCen, do dvojezičnih plakatov in letakov, ki jih delimo na Goriškem, do vsakdanje prakse -vse to pomeni, da je vsak glas za zelene v korist Slovencem. HoCem pa poudariti, da smo tudi za sodelovanje v multiet-niCni družbi, proti zapiranju v narodnostne gete, proti volilnim špekulacijam tistih, ki se postavljajo kot edini branilci slovenstva in skušajo nacionalno ideologijo prodati volilcem kot preseganje ideologij.«
"CirVOLILNA KRONIKA ^
Kandidati Slovenske skupnosti so se predstavili v Števerjanu
Slovenska skupnost, tako kakor druge stranke, Nadaljuje s srečanji in pogovori z volilci. Tako srečanje z volilno bazo je bilo te dni v Števerjanu, )er so po krajšem uvodu tajnika sekcije Domi-flika Humarja govorili kandidat za predsednika Pokrajine Damijan Terpin, pokrajinski tajnik Ha-rijan Corsi in kandidat za deželni svet Janez °vše. Terpin je ugodno ocenil predvoline priprave in odziv slovenskih volilcev, opozoril pa je Qa nevarnost razprševanja glasov. Janez Povše je razvil misel o narodu oziroma narodnosti, pri Ce-^rer velja ugotoviti določene premike pri upošte-vanju teh vrednot. Hadrijan Corsi je naglasil prizadevanja stranke, da bi bila prisotna na vseh področjih družbenega življenja.
Srečanje s kandidati DSL nocoj v domu na Bukovju
Slovenska komponenta Demokratične stranke levi-č.e yabi števerjanske volilce na srečanje s kandida-L ki bo danes, 1. junija, ob 20.30 v dvorani na ukovju. V tiskovnem sporočilu se DSL zavzema,
® bi njen predstavnik za predsedstvo pokrajine "''laurizio Salomoni dosegel začrtani cilj na volit-vah. Na listi PDS-DSL za pokrajino je tudi Aleksandra Devetak, ki je z odličnim delom kot odbor-lca dokazala, piše v sporočilu za tisk, da je npr. Problematika slovenskih šol rešljiva s politično 0l)°. kar se do sedaj ni dogajalo. Za deželni svet fe Poteguje doberdobski župan Mario Lavrenčič, ki 1® edini slovenski predstavnik, ki ima dejansko Možnost izvolitve v deželni svet, poudarja DSL.
?eleni: odvetnik Maniacco •n sedem kandidatk
sedmih goriških okrožjih za pokrajinske volit-6 )e lista Zelenih golobice predstavila same kan-rnatke. Predstavile se bodo danes na srečanju z ^olilci od 17. do 20. ure pred ljudskim vrtom. So-elujejo kandidatke Claudia Marega, Giulia Bor-Anna Benardelli, Elena Russo, Margherita nubich por. Maniacco, Raffaela Smet in Manue-va botteghi. Ob 18.30 bo pred ljudskim vrtom go-pril odvetnik Roberto Maniacco, kandidat zele-^h za deželni svet. Kandidat Zelenih za pred-edstvo pokrajine Renato Fiorelli medtem na-«juje svoj kolesarski krog po pokrajini. Včeraj sf if iz Gradeža pripeljal na Tržiško, kjer bo obi-s^al razne občine.
SKP: Antonaz v Gradišču
Stranka komunistične prenove prireja danes ob -30 volilni shod v Gradišču. Govoril bo Rober-0 Antonaz, nosilec liste SKP za deželne volitve v Soriškem okrožju.
Leoluca Orlando v Tržiču
^sedržavni voditelj gibanja La Rete Leoluca Or-anpo tjQ dajjgg popoldne na Goriškem zaCel svoj 1° üni krog po deželi. Ob 19. uri bo govoril na rgu Republike v TržiCu na temo: Konec siste-a--- preporod Italije.
SSŠ ocenil potek protestne stavke
Ministrstvo zamrznilo odlok
Pred kratkim se je sestal odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica. Odbor je v glavnem razpravljal o izidu pobude o "racionalizaciji šol” in ocenil splošno stavko, ki jo je na pobudo učnega in neuenega osebja, dijakov ter javnosti oklical 13. maja proti nasilni in neutemeljeni odločitvi ministrstva za šolstvo "o preureditvi učiteljišča s slovenskim učnim jezikom S. Gregorčič“ v sekcijo priključeno klasičnemu liceju “P. Trubar“ v Gorici." Stavka je bila po oceni odbora vsekakor uspešna, saj je ob splošnem ogorčenju slovenske narodne skupnosti in njenih predstavnikov sporni odlok, po katerem naj bi prišlo do združitve med slovenskim učiteljiščem in klasičnim licejem, sedaj zamrznjen.
Ob tem velja povedati, da so protestna pisma poleg SSS pisah pokrajinska odbornica za šolstvo Aleksandra Devetak, župani treh slovenskih občin na Goriškem deželni svetovalec SSk Ivo Jevnikar, elan Vsedržavnega šolskega sveta Josip Pečenko, senator Darko Bratina pa je v Rimu osebno in uspešno posredoval pri ministrici za šolstvo Jervolinovi.
ŠTANDREŽ / BIL JE ZNAN GOSTINSKI DELAVEC
KINO
Umil je Anton Nanut predsednik SGZ
Dolgo je bil aktiven v stanovski organizaciji
Na svojem domu, na robu Gorice, je včeraj umrl Anton Nanut, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja in znani delavec na področju gostinstva in turizma. Izgubil je v boju z zahrbtno boleznijo, star komaj petinšestdeset let.
Anton Nanut - TonCe, je bil dolgo let aktiven v stanovski organizaciji slovenskih gospodarstvenikov. Najprej na Čelu gostinske sekcije, nato kot deželni podpredsednik SDGZ, kot predsednik goriškega SDGZ in konCno kot prvi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici po osamosvojitvi te organizacije, za kar si je sam veliko prizadeval.
Anton Nanut je bil tudi predsednik družbe Go-servis, ki opravlja knjigovodski in fiskalni servis za elane gospodarskega združenja.
Bil je takorekoc od vedno doma v gostinstvu. Staro furmansko gostilno ob Tržaški cesti, do kamor je v nekaj desetletjih seglo mesto in ki jo je prevzel po oCetu TonCetu, je postopoma spreminjal in preurejal v znano restavracijo, poznano tudi izven meja go-riške pokrajine. Gostinsko ponudbo je pred leti razširil tudi z gradnjo motela. Zadnji gradbeni poseg na starem objektu so Nanutovi dokončali šele pred kakšnim letom.
Sodelavci pri Slovenskem gospodarskem združenju so cenili predvsem Nanutovo prizadevanje za uveljavljanje stanovske organizacije slovenskih gospo-
darstvenikov v odnosu do oblasti, saj bi to pomenilo tudi temeljito podporo prizadevanjem za rast in samozavest slovenskega zamejskega gospodarstva. In prav na tem področju je v nekaj letih uspel stvari nekoliko premakniti z mrtve točke. Čeprav bo potrebnih še veliko naporov in prizadevanj. Sodelavci pri SGZ pa so cenili tudi TonCetov način dela pri vodenju organizacije in sprejemanju odločitev. Dosledno je spoštoval mnenje vsakogar, sogovornika pa je nekako napotil v to, da je svoje stališče pojasnil.
Zapušča ženo Vero, otroke Nadjo, Verija in Borisa, ki jim izražamo naše globoko sožalje. Pogreb Antona Nanuta bo jutri iz hiše žalosti v cerkev v Standrežu. Uro žalnega obreda še niso
določili. Sinoči pa je bila na sedežu SGZ žalna seja, kjer so se elani združenja in prijatelji poklonili spominu pokojnega predsednika.

GLASBENA
MATICA
GORICA
Podružnica Sovodnje
vabi na
Večer z glasbo
danes, 1. junija 1993 ob 18. uri
v Kulturnem domu v Sovodnjah
Nastopali bodo gojenci šole Glasbene matice
GORICA
VITTORIA Danes zaprto. Jutri 20.30-22.15 »Magnificat«. Rež. Pupi Avati.
CORSO 18.15-20.15-22.15 »La scorta«. Rež. R. Tognazzi.
VERDI 20.00-22.00 »Un giorno d’ordinaria follia«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
TR2IC
COMUNALE 20.30 Koncert Janosi Enseble -splet glasbe in plesov. Koncert je v okviru ciklusa Danubio - una ci-viltä musicale.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Orgie carnali di una ereditiera». Prepovedan mladini pod 18. letom.
H LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don
Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽICU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Ida Schiavon vd. Mazzaro iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 9.30 Eu-genio Rodriguez iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Adelma De Sa-vorgnani vdova Boschin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10.15 Jolanda Morassutti iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče, ob 12.30 Umbro Quarantot-to iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Giovambattista Fornasaro iz splošne bolnišnice v Slovrenc, ob 14. uri Eligio Cussigh iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče.
NOVICE
Ustanova Caritas izpodbija namigovanja in podtikanja
Italijanski dnevnik je te dni objavil vest o predvolilni pobudi misovkega predstavnika Sergia Co-sme, ki je sodne organe opozoril na primer, ki ga sam misovec ocenjuje kot zapravljanje denarnih sredstev Pokrajine. Cosma se razburja, ker je Pokrajina v humanitarne namene, za otroški vrtec v Osijeku, namenila manjšo vsoto denarja.
Goriška dobrodelna organizacija Caritas, ki naj bi ta denar prejela, v tiskovnem sporočilu poudarja, da ni nikdar zaprosila in niti dobila nobenega denarnega prispevka in nobene pomoči od nobene javne ustanove. Nadalje v tiskovnem sporočilu poudarjajo, da so ves denar in vse blago za osiješki vrtec, ki ga upravljajo ukrajinske sestre grško katoliškega obreda (unijati), zbrali samo s prostovoljnimi prispevki. Direktor goriškega Cari-tasa don Ruggero Dipiazza obenem tudi zanika, da bi se vezali samo na enega sodelavca in poudarja, da vsakogar, ki ga potrebujejo, tudi pošteno plaCajo, izbirajo pa sodelavce sami in pri tem nimajo nobenih preferenc.
Akcija policije je bila hitra in predvsem uspešna
Znani goriški kantavtor Gigi Lo Re iz Podgore, kjer živi v ulici Monte Calvario, je gotovo vesel, ker je v rekordnem Času spet prišel do svojega avtomobila, ki so mu ga odpeljali neznanci. Avto je namreč v soboto parkiral kakor običajno in se šele naslednji dan zavedel, da so mu ga neznanci ukradli. Tatvino je prijavil na goriški kvesturi. Podatke o ukradenem avtomobilu so s policije takoj sporočili naprej. Lo Rejev fiat 127 so včeraj našli v Čedadu.
V Soči pri pevmskem mostu so našli truplo utopljenke
Včeraj okrog 10.30 so potapljači posebnega oddelka tržaških gasilcev potegnili iz SoCe truplo 34-letne GoriCanke Silvie Cargnel, ki je stanovala v ulici Garzarolli št. 44. Žensko so pogrešali že dva dni, saj je njeno izginotje sporočila oblastem njena mati. Gasilci so že v nedeljo zaceli z iskanjem v reki Soči, ker so našli na obrežju osebne predmete pogrešane. Iskanje v rečni strugi v nedeljo ni obrodilo uspeha, paC pa so truplo našli vCeraj, nedaleč od pevmskega mosta.
Koncert godbe na Travniku
Ob jutrišnjem prazniku - dnevu Republike, ko bo na prefekturi tudi sprejem za predstavnike oblasti, kulturnih in športnih združenj, prireja prefektura (jutri ob 20.30) koncert pihalne godbe na Travniku. Koncert bo izvajala mestna godba iz Krmina.
□ OBVESTILA
DRUŽBA se dobi danes ob 19.30 na Placuti.
SEKCIJA SG-SRG pri SZ DOM vabi v “Cirkus” v petek, 4. junija, ob 20.30 in v soboto, 5. junija, ob 10.30 v telovadnici Kulturnega doma Gorica. Nastopajo mažo-retke OS IX. korpusa iz Nove Gorice, telovadci športne šolske skupine Solkan ter elani in Članice sekcije SG-SRG Dom.
POLETNO SREDISCE bo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 21. junija do 10. julija (vsak teden od ponedeljka do petka). Vpisovanje v uradu dijaškega doma od 12. do 15. ure do 11. junija.
SPD GORICA priredi 6. junija avtobusni izlet v bolnico Franja in na Ravne z ogledom Ravenske jame. Prijave samo še danes med 17. in 19. uro ter jutri med 11. in 12. uro na sedežu. Ob prijavi je treba vplačati znesek za prevoz in vstopnino.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešCa elane, da dobijo vse informacije za 12-dnevno bivanje v zdravilišču Dobrna od 15. do 27. junija letos ob sredah na sedežu društva med 10. in 11. uro. Vpisovanje se nepreklicno zaključi jutri, 2. junija.
Ob izgubi dragega oCeta in moža Antona Nanuta izreka družini globoko sožalje
Robi Cotič z družino
Slovensko gospodarsko združenje Gorica javlja prezgodnjo izgubo svojega predsednika gospoda Antona Nanuta in se z globokim Čustvovanjem pridružuje žalovanju družine.
Ob smrti Antona Nanuta se pridružuje žalovanju in izreka iskreno sožalje svojcem Slovenska kulturno gospodarska zveza.
Ob težki izgubi predsednika Slovenskega gospodarskega združenja Gorica in bivšega dolgoletnega podpredsednika SDGZ
Antona Nanuta
izrekata občuteno sožalje svojcem in se klanjata spominu uglednega slovenskega gospodarstvenika
predsedstvo in glavni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Letniki 1971 iz Štandreža izrekajo globoko sožalje sošolcu Borisu ob boleCi izgubi dragega oCeta.
En del trdnega slovenskega prepričanja je šel z Vami, TonCe. Iskreno sožalje ženi Veri in družini Nanut,
izrekata Avguštin in Renato Devetak z Vrha z družinama.
Ob prerani izgubi očeta Antona izrekajo prijatelju Borisu in družini občuteno sožalje
Robert, Ingrid, Marko in Ilaria.
NOVICE
KOPENHAGEN / ZASEDANJE MINISTROV ZA PRISELJEVANJE EVROPSKE SKUPNOSTI
Bo Hasbulatov spet napadel Jelcina?
MOSKVA -Jelcinov predstavnik za stike z javnostjo je obtožil predsednika parlamenta Hasbu-latova, da pripravlja nov napad na voditelja države. Hasbulatov je namreč za torek napovedal sklic območnih poslancev, kar naj bi bil posvet opozicije pred sobotnim zasedanjem Jelcinove ustavodajne skupSCine.
Junija naj bi se po navedbah ukrajinskih virov sestala predsednika Rusije in Ukrajine Jelcin in KravCuk in se dogovorila, kako premostiti konflikt zaradi Črnomorskega ladjevja. Povod za srečanje so ruski mornarji, ki odklanjajo podreditev sporne flote skupnemu poveljstvu Moskve in Kijeva. Boris Jelcin naj bi se junija neuradno srečal tudi z nemškim kanclerjem Kohlom, ki bo prihodnji teden obiskal Ukrajino. (Reuter)
Menjave v izraelskem vrhu
JERUZALEM - Da bi rešil vladno krizo, ki bi utegnila ovirati bližnjevzhodni mirovni proces, je premier Rabin izvedel vec zamenjav v svoji vladi. Z zasedenega Zahodnega brega pa poročajo o spopadu med oboroženimi židovskimi priseljenci in izraelskimi vojaki, ki stražijo mošejo, sveto tako muslimanom kot židom. Vojaki so s silo preprečili vstop priseljencem, ki so hoteli v svetišče med molitvenim obredom muslimanov. (Reuter)
Srečanje Mandela in de Klerka
JOHANESBURG - Južnoafriški predsednik de Klerk se je v ponedeljek sestal z vodjem Afriškega narodnega kongresa Mandelom, da bi se pogovorila o nadaljevanju pogajanj za demokratizacijo dežele. Srečanja sta se udeležila tudi vladni pogajalec minister Meyer in generalni sekretar ANG Ramaphosa. Najpomembnejša točka pogovorov naj bi bile priprave na volitve, ki bodo prekinila vladavino bele manjšine v JAR. (Reuter)
»
Evropa spet v zadregi
«
Donsko vlodo se boji, do bo odločitev Nemčije o omejitvi provice do političnego zotočiščo povečolo pritisk no njene meje - Evropo noj bi znovo pretehtolo politiko do beguncev
Slim Allagui / AFP
KOPENHAGEN - Danes in jutri v danski prestolnici zasedajo ministri za notranje zadeve in priseljevanje ES, ki se bodo lotili vroCe teme politike priseljevanja in odobritve političnega zatočišča v Evropi.
To redno polletno srečanje skupine Trevi bo sledilo sprejetim novim omejitvam pravic do političnega zatočišča v Nemčiji. Ministri, katerih seznam držijo danske oblasti v tajnosti »iz varnostnih razlogov«, bodo razpravljali o sredstvih, s katerimi naj bi zavrli množičen dotok beguncev v Zahodno Evropo, ter strožjih ukrepih za bivanje tujcev v Evropski skupnosti.
Evropska trojka (ki je sestavljena iz prejšnjega, sedanjega in prihodnjega predsedstva ES: Velika Britanija, Danska in Belgija) se bo tudi v sredo popoldne sestala s predstavniki Združenih držav Amerike, Kanade, Avstrije, Švedske, Norveške, Švice, Finske in Maroka. Gre za tradicionalno razširitev sestanka v okviru posvetov z drugimi državami o kriminalu, mamilih in drugih problemih, ki zade-
vajo skupno varnost, kot je poudarila danska notranja ministrica. Ministri ES naj bi 2. junija podpisali tudi sporazum o ustanovitvi Europol Drugs Unit, centra za skupno usklajevanje in izmenjavo podatkov o mednarodni trgovini z mamili.
Nemška odločitev o omejitvi pravice do političnega zatočišča je povzročila veliko zaskrbljenost v danski vladi in pri skrajni parlamentarni levici. »Bojimo se, da bo to pomenilo še večji pritisk na naše meje, je izjavila danska ministrica za notranje zadeve in priseljevanje socialdemokratka Birthe Weiss. Morten Kjajerum, izvedenec pri danskem Centru za človekove pravice, je izrazil svoje razočaranje v zvezi z dnevnim redom ministrskega zasedanja, ki zadeva veliko strožjo politiko skupnosti v zvezi s priseljevanjem, v kateri bodo »poulične policijske racije za preverjanje tujcev postale vsakdanji prizor«.
»Nemčija potiska preostanek Zahodne Evrope v kot. Tu bo potrebno ponovno proučiti celotno politiko v
zvezi z begunci (...), kajti položaj bo kmalu postal nevzdržen,« je izjavil profesor P. C. Mathiessen z Demografskega inštituta v Kopenhagnu.
Generalni sekretar organizacije za pomoC beguncem Arne Piel Christensen pa je prepričan, da bodo nemške omejitve spremenile Vzhodno Evropo v zbirališče tistih beguncev, ki jih bodo zavrnili na mejah, za kar ta del Evrope nima sredstev.
»Nobenega smisla nima,« je poudaril Christensen, »Ce ima vsaka država svojo lastno politiko, hkrati pa še naprej težave odriva svojim sosedom. Nujno je, da imamo skupna pravila za to, da bi lahko kar najbolje izkoristili svoje vire.«
Idealna rešitev, ki si je želi Danska, je, »da bi prosilcem za politično zatočišče pomagali na kraju samem, blizu dežele, od koder so pobegnili, ne pa, da jih puščamo nekje v Evropi«, je izjavil Christen-sen, ki je bil odločno proti dodeljevanju pomoči »samo tistim, ki imajo na voljo dovolj denarja, da pridejo na Zahod«.
Zahodnoevropske države zaradi vala beguncev zapirajo svoje meje (Foto: D. MiškoviO)
KAMBODŽA / ZAPLETI PO VOLITVAH
KITAJSKA / ŠTIRI LETA PO KRVAVI ZADUŠITVI ŠTUDENTSKIH DEMONSTRACIJ
Za vlado volitve niso veljavne, Rdeči Kmeri pa ubijajo
Ob vietnamski meji so ubili pripadnika mirovnih sil OZN
Mark Dodd / Reuter
PHNOM PENH - Neznanci, domnevno gverilci iz vrst RdeCih Khmerov, so v ponedeljek v Kambodži ubili pripadnika mirovnih sil ZN, tri druge pa ranili. Ubitega urugvajskega vojaka Združenih narodov ter ranjena Urugvajca in Poljaka so napadli v bližini vietnamske meje. To je letos že sedemnajsta žrtev med mirovnimi silami v Kambodži, z najnovejšim ubojem pa je tudi konec relativnega zatišja med prvimi večstrankarskimi volitvami v tej azijski državi v zadnjih desetletjih. Organizacija RdeCih Khmerov je volitve bojkotirala, pred tem pa so se tudi umaknili iz mirovnega procesa pod vodstvom Združenih narodov, Čeprav so ga leta 1991 tudi sami podpisali.
Medtem se uradniki or-
ganizacije Združenih narodov v Kambodži o zakonitosti »zgodovinskih« volitev še naprej prepirajo z vladajočo stranko. Ko so predstavniki ZN objavili, da rojalistična stranka s popolnim nazivom Združena narodna fronta za neodvisno, nevtralno, miroljubno in k sodelovanju pripravljeno Kambodžo vodi v prestolnici in na gosto naseljenih kmečkih predelih, je vladajoča Kamboška ljudska stranka razglasila, da so volitve zaradi številnih nepravilnosti pri glasovanju in štetju glasov neveljavne. »Poteka volitev ne bomo spreminjali, saj nismo odkrili nobenih napak,« je njihove trditve zanikal predstavnik Untaca, prehodne
oblasti Združenih narodov v Kambodži. Po preštetju 43 odstotkov volilnih glasov naj bi rojalistična stranka vodila pred Ljudsko stranko za poldrugi odstotek. DaleC za njima je s 3, 4 odstotka Budistična liberal-no-demokratska stranka, druge stranke izmed dvajsetih, ki so nastopile na volitvah, pa so dobile zanemarljivo število glasov. Uradni izidi volitev bodo znani v torek, 120-elanski parlament pa naj bi sprejel novo ustavo in ustanovil vlado. »Kambodžani so se očitno odločili za rojaliste,« je volitve komentiral predstavnik OZN. Predstavniki Združenih narodov kljub temu ne pričakujejo, da bodo rojalisti dobili absolutno
večino, zato naj bi v Kambodži uvedli proporcionalni sistem dehtve oblasti.
V trinajstletni državljanski vojni, ki se je uradno končala leta 1991, je Združena narodna fronta bolj ah manj oklevajoče sodelovala z Rdečimi Kmeri. Leta 1978 so Kambodžo zasedli Vietnamci, da bi vrgli z oblasti to skrajno maoisti-Cno organizacijo, ki je poklala, do smrti sestradala ali kako drugače ubila milijon ljudi. Zdaj vladajoča Ljudska stranka pa je naslednica prošovjetskih komunistov, ki jih je Vietnam leta 1979 postavil na oblast v Kambodži, zdaj pa zagovarjajo tržno gospodarstvo. Ljudska stranka nasprotuje kakršni koli vlogi RdeCih Kmerov v državni politiki in zahteva izgon njihovih gverilcev.
POLJSKA / POLITIČNA KRIZA
Vlada zahtevala posebna pooblastila
Volilni zakon, ki ga mora potrditi Se predsednik Walensa, bo zmanjšal Število strank v parlamentu
Michel Viatteau / AFP
VARŠAVA - Poljski parlament, ki ima pred seboj le še nekaj dni življenja, bo danes proučil besedilo, ki vladi daje pravico sprejemanja zakonov oziroma dekretov, s katerimi se želi izogniti ohromljenosti državne oblasti in nadaljevati najpomembnejše gospodarske reforme.
Do konca tedna se morajo poslanci in senatorji odločiti o težavni zadevi: ah naj povečajo pristojnosti vladi ali pa naj zamrznejo približno dvajset vitalnih tem vse do izvolitve novega parlamenta, do katere naj bi prišlo septembra ah v začetku oktobra. Parlament bi utegnil
imeti še nekaj Časa za odobritev kar nekaj zakonskih besedil, večina sprejemanja pomembnih zakonov pa se bo znašla v precejšnjem zaostanku, ker vlada v odstopu, ki bo svoje dolžnosti opravljala še do parlamentarnih vohtev, ne bo dobila možnosti, da bi nadomestila parlament. V prvi vrsti gre za sporazum o javnem podjetju, za sveženj zakonov, ki so jih zasnovali kot družbeno pogodbo in so jo sindikati že odobrili. Ta sporazum povezuje delavce v procesu privatizacije in javnim po-
djetjem omogoča, da se izognejo nekaterim dajatvam, ki bi zavirale njihov razvoj. Prav tako je pomemben sprejem zakona s takojšnjo veljavo, ki bi zadovoljil zahteve kmečkih strank, saj bi izvozniki kmetijskih pridelkov (ki jih na zahodu močno subvencionirajo, na vzhodu pa so zelo poceni), morah na meji plačah poseben davek, ki bi njihovo ceno izenačil s ceno kmetijskih izdelkov na Poljskem.
Premierka bi rada zadržala uvedbo davka na dodano vrednost, ki naj bi stopil v
veljavo 5. julija. Z uvedbo tega davka bi trgovci zvišali cene, kar bi pomenilo slabo izhodišče za začetek volilne kampanje za poslance razpuščenega parlamanta.
V- tem času se na Poljskem sprašujejo predvsem, kako se bo odločil predsednik Walensa v zvezi z volilnim zakonom. Ce bo predlagal novi zakon, bo iz prihodnjega parlamenta izločil vse majhne stranke, ki na volitvah ne bodo dosegle »praga petih odstotkov«. Ce pa bh ohranil stari zakon, se utegne zgoditi, da bo novi parlament prav tako razpršen, kot je sedanji z 29 strankami.
Pozabljeni Tienanmen
Krivec za krvavi konec pekinške pomladi Li Peng je uradno »prehlajen« -Nekdanji disidenti niso več nevarni komunističnemu režimu
PEKING - Kljub veličastnim gospodarskim uspehom leži nad prihodnostjo Kitajske, katere predsednik Li Peng je pred petimi tedni izginil iz zdravstvenih razlogov, precejšnja negotovost, vsa usoda te najštevilnejše države sveta pa je obvisela v rokah starega Deng Xiaopinga.
Ce je brutalni konec pekinške pomladi, spomin na stotine mrtvih med 3. in 4. junijem 1989, ki jih je pobila Ljudska armada, že nekoliko obledel v spominu, pa ima odsotnost Li Penga visoko simbolni pomen. Poglavitni krivec za krvavi izid demonstracij na Tienanmenu, 65-letni Li Peng je ura-
dno »prehlajen«, čeprav se po trditvah ministrstva za zunanje zadeve »njegovo zdravstveno stanje neprestano izboljšuje«. Odsotnost kakršnihkoli informacij o njegovem zdravju - hong-konški tisk piše o težavah s srcem, diplomatski viri pa navajajo možgansko kap - ustvarja plodna tla za širjenje govoric, različnih špekulacij in črnega humorja.
»To je najboljša stvar, ki jo je lahko naredil,« s posmehom ugotavljajo številni prebivalci Pekinga ob tej nesrečni obletnici drame na trgu Nebeškega miru. Ker je bil voditelj, ki se je najbolj posluževal nasilja in ga upravičeval, štejejo Li
PlERRE LaNFRANCHI / AFP
Penga tudi za poglavitnega krivca pokola. Nekdanji oporečniki, ki so jih deloma zaprti, deloma pa izgnali v tujino -med njimi so se nekateri spremenili v poslovneže -, danes niso veC realna nevarnost za eno zadnjih komunističnih vlad na svetu.
Ob vsej hvali tržnega gospodarstva je po letu 1989 režim nedvoumno potrdil vodilno vlogo komunistične partije in »ljudske diktature«, čeprav v službi včasih nekoliko pretiranega nacionalizma. Njegova poglavitna skrb je zavreti naraščajočo inflacijo, ki jo je
povzročila prehitra rast, gnana s kultom po denarju in korupciji. Zelo previdni morebitni naslednik Li Penga, zlasti podpredsednik vlade Cu Ronži, ki ga ščiti Deng Xiaoping, niso pozabili, da so podobni pojavi pregreli gospodarstvo leta 1988 in že v naslednjem letu povzročili socialne nemire. Očitno vsemogočni, saj se že od marca ponaša z naslovom predsednika republike, generalnega sekretarja stranke in poveljnika vojske številka ena je Jiang Zemin, edini voditelj, ki je v ospredju političnega življenja.
Jianga očitno ne skrbi usoda Maovega naslednika Hu Guofenga, ki
Usoda Kitajske je v rokah ostarelega Deng Xiaopinga
itranil dve se je V°v'. oblasti
d bo v je-1 svoj irav tako
SVET
Torek, 1. junija 1993
BALKAN / EKSPLOZIJA NASILJA
NOVICE
Začenja se usodno klanje
Muslimani nočejo več nobene zaščite mednarodne skupnosti - Hrvati grozijo, da bodo po Muslimanih tolkli tudi v Sarajevu - Srbi streljajo vsepovsod in grozijo, da bodo zasedli prestolnico BIH
ßJLdf1 že zl°glasni »pro-
“Hi skupne akcije«, ki so ij sP°dbudili Rusi, podpr-2 Pa J^teriCani in njihovi , odnoevropski zavezni-rJe B°sno pripeljal na , splošne morije, še pre-®n.so §a ZN dokončno Prejeli kot odrešilni dogo-
nf Za »rešitev balkanske ^ze«.
Tone Hočevar
vcuuvana ournocja n,.VnaPIej kolikor mogoče j ePd in si zagotoviti tr-e obroče okrog njih. Ra-°van Karadžič za spopa-e zadnjih dni obtožuje
Muslimane in jim grozi, da bo »za kazen« vdrl v Sarajevo. Ker se zavedajo, da je izhodišče za vsakršna pogajanja zmeraj stanje na bojiščih, Srbi srdito tolčejo po vseh krajih na severu Bosne, kjer si hočejo zagotoviti široke in varne koridorje proti svojim ozemljem na Hrvaškem in v zahodni Bosni, uničujejo pa tudi Goražde, ki velja za edino pravo muslimansko enklavo na vzhodu.
Hrvaška vojska bi rada izrinila Muslimane iz krajev, kjer washingtonski zavezniki niso predvideh rezervatov zanje, hkrati pa opozarja, da se bodo z nekdanjimi zavezniki v vojni proti Srbom morali spopasti tudi v Sarajevu, Ceš da se za nekdanjo prestolnico BiH niso borih samo Muslimani, ampak -odločilno - tudi Hrvati. Predstavniki ZN so v ponedeljek opozorili, da hr-
Srbski predsednik Miloševič skuša pridobiti Makedonijo na svojo stran
SKOPJE - Makedonija ne sprejema ftajnovejšega predloga, s katerim naj bi j-esili problem imena najjužnejše repubh-tce nekdanje Jugoslavije, so povedali v j^kedonski vladi. Mirovni posredniki BS in OZN so predlagali, naj bi se Makedonija po novem imenovala Republika Nova Makedonija, saj Grčija »zaradi spo-Stovanja do svoje helenske zgodovine« n^protuje prejšnjemu imenu Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. S tem pa ge ni konec zapletov okoli samo na pol priznane Makedonije. Predsednik kiro Gligorov se je v ponedeljek v Ohridu skoraj tri ure pogovarjal s srbskim voditeljem Miloševičem. Med prvim make-donsko-srbskim vrhom po letu 1991 je srbski predsednik po makedonskih vladnih virih zahteval, naj Skopje ne sprej-jne ameriških vojakov, ki naj bi se pri-d^T^di 800 skandinavskim pripadnikom mirovnih sil ZN in z nadzorom make-
donsko-srbske meje preprečili širjenje balkanskega konflikta proti jugu. Tako so si v prejšnji teden predstavljeni skupni strategiji o nekdanji Jugoslaviji zamislili zunanji ministri Združenih držav Amerike, Rusije, Velike Britanije, Francije in Španije. Predsednik Gligorov še ni odgovoril Miloševiču, trdijo vladni viri. Medtem pa so se še poslabšali odnosi med Makedonijo in Srbijo, ki so že zdaj napeti zaradi beograjskega paktiranja s Skopju sovražnimi Atenami in zaradi trditev srbskih nacionalistov, da Makedonija, v kateri po uradnih podatkih živi 30 tisoč Srbov, ni neodvisna država, ampak samo južni del Srbije. Makedonija je namreč tudi uradno oznanila, da je nedavno dejanje srbske pravoslavne cerkve, ki je imenovala »upravitelja za makedonsko podružnico«, provokacija. Makedonska cerkev je že leta 1967 razglasila neodvisnost od beograjskega središča. (AFP)
vaški vojaki v Mostarju mučijo in ubijajo muslimanske civiliste, da bi jih tako prisilili k umiku iz mesta. Hrvaški viri sicer pojasnjujejo, da izganjajo samo tiste, ki so pribežali v Mostar in se naselili v hišah, kjer so prej živeli Srbi, ZN pa navajajo podatek, da mora v Mostarju vsak dan svoje domove zapustiti vsaj sto Muslimanov.
Muslimani, ki jim je svet črno na belem zapisal usodo Indijancev in Pales-tnicev, so v ponedeljek sklenili, da se ne bodo vdali v usodo in se ji bodo skušali upreti. Zahtevajo umik modrih čelad in pravico do nakupa orožja, da bi se lahko branili. Prepričani so, da si bodo z orožjem in brez tujih okovov sami izbojevah dovolj ozemlja, da se bodo lahko enakopravno pogajali. Skoraj nemogoče je verjeti, da jih bo »svet«, torej veliki in modri, Id odločajo in ki že od začetka vojne ne kažejo nobene želje, da bi imeli sredi Evrope muslimansko državo, uslišal. Najbrž jih ne bo, vendar tudi to morije ne bo zaustavilo.
»Prvo spiralo v pekel so odprli Srbi, zdaj se začenja druga,« je včeraj izjavil muslimanski poveljnik Zenice. Govoril je o tem, da je pred vrati splošen spopad tudi s Hrvati - za preživetje, ki ga bo malokdo dočakal.
Trenutki veselja so v dolgotrajni vojni v BiH vedno bolj redki (Telefoto: AP)
Spor med srbsko in makedonsko pravoslavno cerkvijo
SKOPJE - Makedonija je uradno označila za provokacijo imenovanje »upravitelja nadškofije makedonske pravoslavne cerkve« s strani srbske pravoslavne cerkve. Dejanje pomeni »vmešavanje srbske politike v notranje zadeve Makedonije«, je ocenil tiskovni urad makedonskega ministrstva za informiranje.
Srbska pravoslavna cerkev ni nikoli priznala makedonske, ki se je leta 1967 odcepila od beograjskega patriarhata. Odnosi med cerkvama so eno spornih žarišč v srbsko-makedonskih odnosih, srbski skrajneži pa že govorijo o »Južni Srbiji«, kot se je Makedonija imenovala, preden ji je Tito podelil status republike v nekdanji SFRJ. (STA, AFP)
Stavka v novosadskem Dnevniku
BEOGRAD - Zaposleni v novosadskem Dnevniku že od nedelje stavkajo in zahtevajo odstop vodstva, ki mu očitajo nekompetentnost in slabo vodenje. Po navedbah beograjske Borbe naj bi imela stavka podporo širokega kroga bralcev Časnika in večine opozicijskih strank v Srbiji. V nasprotju z vodilnima srbskima dnevnikoma, Borbo in Politiko, deluje novosadski dnevnik še po načelih starega sistema, saj vodstvo imenuje vojvodinski parlament, ki Časopisno hišo tudi financira. Jugoslovanski tisk zaradi sankcij preživlja hude čase, saj ima težave z dobavo papirja in občutnim padcem prodaje. (STA, AFP)
Nekdanji albanski bogataši protestirajo
TIRANA - Kakšnih 150 nekdanjih bogatašev, ki zahtevajo od novih albanskih oblasti, naj jim vrnejo po drugi svetovni vojni odvzeto premoženje, že od konca minulega tedna gladovno stavka. Obenem pa se širi tudi val splošnega nezadovoljstva, saj življenjska raven državljanov nenehno pada, inflacija narašča, socialne razlike pa se poglabljajo. Stavka nekdanjih bogatašev, ki so danes prav tako revni kot večina sodržavljanov, je naperjena predvsem proti vladi premiera Ma-ksija in ukrepom predsednika Beriša. (Morel)
ZRJ / LETO DNI SANKCIJ VS OZN
BIHAČ / DEMOKRATIČNA MINI DRŽAVA
Človekovo delo in znanje iz dneva v dan hitreje izgubljata vrednost
Le redki priznavajo, da se je kriza začela že pred uvedbo sankcij VS
BEOGR testna trž
ske proda alegoški si Ponujajo 1 Nemški m m Pol nisi niti gram:
p1- oi sra b°lj izbi]
jo vrstnih Franciji
Š61 na
(Samo i Mca o.
J" »ju
mu gel
ske ir
so
Zvezne republike Jugoslavije. Človekovo delo in znanje tako hitro izgubljata vrednost, da je zdaj povprečna plača v ZR Jugoslaviji nižja kot v Albaniji, kjer znaša približno 50 mark. Seveda z obrnjenima tendencama: Jugoslovane še naprej čaka upadanje, Albance blagostanje.
V tej dimenziji krize, namreč o človeškem ponižanju zaradi razvrednotenja dela, ne govori skoraj nihče, čeprav so v teh dneh vsi mediji polni zgodb ob prvi obletnici mednarodnih sankcij proti ZR Jugoslaviji. Prav tako redka in skoraj neopazna v javnosti je druga pomembna razsežnost krize. Samo redki strokovnjaki v teh dneh opozarjajo, da se je katastrofa za-
Zoran Jelicič / Beograd
čela pred sankcijami, tako zaradi razpada Jugoslavije oziroma jugoslovanskega gospodarskega prostora kakor tudi zaradi zgrešene vladne politike v Beogradu.
Najprej gre za dejstvo, da sta Srbija in Cma Gora veC kot 40 odstotkov svojega družbenega proizvoda mesničevali v menjavi z drugimi jugoslovanskimi republikami, v skupnem jugoslovanskem izvozu pa sta bili udeleženi samo z desetimi odstotki. Drugi vzrok, ki bi ga najlaže opisali kot po-državljenje gospodarstva, pa je še težji, med drugim tudi zato, ker ni zanesljivih znamenj, da se je tukajšnji režim pripravljen
preusmeriti v tržno gospodarstvo.
Oglejmo si dve aktualni ponazoritvi takšnega stanja duha v vladajočih krogih. Akademik Kosta Mihajlovič, član najožjega memorandumskega štaba in dolgoletna siva eminenca Miloševičeve politike, je v nedeljo zvečer na prvem programu državne televizije pohvalil srbske gospodarstvenike, ki so v najtežjih razmerah pokazali vitalnost in se lotili novih proizvodnih programov, hkrati pa jim je očital, da obstaja v nekaterih industrijskih vejah ob uspešnih podjetjih tudi veliko število neuspešnih. Seveda tu ne gre za neznanje akademika, da obstaja tudi ekonomija obsega in da so razlike v posameznih vejah in
med njimi abeceda gospodarskega življenja in neizogibna spodbuda za vsakdanjo ekspanzijo. Gre za obrabljeno zavajanje javnosti. V drugem primeru pa nam privrejo solze v oči od smeha in groze: vodilni dnevni časopisi od sobote ne objavljajo več gibanja črnih tečajev tujih valut. Eno najbolj branih rubrik so odpravili na poziv guvernerja Narodne banke Jugoslavije in njegovega pojasnila, da takšne novice spodbujajo padec vrednosti dinarja!
Kakorkoli, tudi tokrat je potrjena že nie kolikokrat izrečena trditev, strokovnjakov in moralnih ljudi, da je domača blokada bila in ostala vir veliko večjih težav, kot so jih prinesle mednarodne sankcije.
HRVAŠKA / SPORNI PARAGOV INTERVJU Z AMERIŠKIMI NOVINARJI
»Obsojam Tudmanovo brutalno politiko do BiH«
Paraga trdi, da ima dokaze, da sta Tudman in Miloševič podpisala sporazum o razdelitvi BiH
'9a (Foto: S. 2. / TRIO)
ZAGREB - Nerodna reč, ki jo poskušajo obiti, preskočiti, ublažiti. Vendar pa se ni dalo stroriti kaj več kot to zamolčati prav ob državnem prazniku. Kaj je 25. maja povedal Dobro-slav Paraga Američanom med govorom v Nacionalnem tiskovnem centru? O tem danes razpredajo hrvaški mediji in očitajo vodju pravašev protihrvaško delovanje, čeprav so bile njegove besede zgolj žalostna resnica o stanju na Hrvaškem. A vendar, kadar tako govori nekdanji disident in politični zapornik v prejšnjem režimu ter priznani borec za hrvaško samostoj-
Ramiz Mehulič / Zagreb
nost in človekove pravice, dobijo te besede posebno težo in pomen, pri Američanih pa zbudijo veliko zanimanje. Paraga je za osrednjo temo svojega govora izbral ekspanzionistično hrvaško politiko do BiH in tako posul sol na rano hrvaške državne pohtike, kar je Se toliko bolj boleča spričo dejstva, da si hrvaška diplomacija na vse pretege prizadeva preprečiti uvedbo napovedanih (in v mnogoCem že izvajanih) sankcij proti svoji državi.
»Obsojam brutalno Tu-
dmanovo politiko do BiH. Sile njegovega agenta Bo-bana sodelujejo pri etničnem čiščenju muslimanskega prebivalstva in delitvi države. Tudmanova in Miloševičeva pohtika sta si v mnogoCem podobni, kar je še posebej očitno v BiH. Imamo dokaze o tajnih dogovorih obeh predsednikov o razdelitvi te dežele. Danes so njune žrtve predvsem Muslimani, pa tudi tisti Hrvati, ki nasprotujejo Tudman-Bobanovi politiki in razglasitvi t. i. skupnosti Herceg-Bosna.
Mate Boban je odstran številne Hrvate, ki se nis strinjali z razdelitvijo Bi sne,« je povedal v amer škem Nacionalnem tiski vnem centm. Na koncu s je Paraga razglasil 2 »izbranega predstavnik hrvaškega naroda« in pi zval svobodne ljudi i ameriški tisk, naj ne pustij na cedilu njega in hrvaški ga naroda, ki se še vedn bori za svobodo. Tako i toliko Paraga AmeriCanoi o Tudmanu, Hrvaški, svi bodi tiska, političnih umi rih in še Cem. Nič Cudneg: bi rekli ciniki, da ga Ti dman in država obtožujet: »Prevelika usta ima.«
»Znali se bomo boriti«
Predstavniki bihaških oblasti se zavzemajo za odpravo prepovedi uvoza orožja, saj se za svobodo želijo bojevati sami
Jean-Michel Stoui.i.ing / AFP - —
BIHAC - V Bihaču, muslimanski enklavi, ki je z grenkobo zavrnila uvrstitev med šest »varnostnih območij«, se prebivalci organizirajo v demokratično mini državo, odločeni, da se bodo za vsako ceno branili pred srbskimi enotami.
BihaC leži kot žep na skrajnem severozahodu Bosne in ima približno tristo tisoč prebivalcev, od katerih jih je osemdeset odstotkov Muslimanov.
Tako na zahodu kot na vzhodu se naslanja na srbsko Krajino, na jugu pa je ozemlje, ki naj bi oblikovalo srbsko provinco št. 2 po Vance-Ownovem mirovnem naCrtu za Bosno. Predstavniki vojske, izvršne in zakonodajne oblasti izražajo različna mnenja glede uresničljivosti Van-
ce-Ownovega naCrta. Za poveljnika petega vojaškega korpusa vojske BiH Ra-miza Drekoviča je washingtonski »program skupne akcije»nesprejemljiv. Po njegovem mnenju je peterica držav (ZDA, Španija, Francija, Velika Britanija in Rusija) »zavrgla načrt« mirovnih posrednikov Vancea in lorda Ow-na, »ki smo ga mi podpi-sali«.
»Ne želimo biti zaprti v indijanske rezervate,« nam je dejal ta 37-letni oficir. »Evropa nas je prevarala. Nočemo biti nova Srebrenica, ne bomo izro-Cili svojega orožja in znali se bomo braniti.« Dreko-viC je s tem mislil na razorožitev muslimanskih
enot, ki so jo zahtevah Srbi ob obleganju Srebrenice kot pogoj, da bi dovolili preskrbo za sestradane prebivalce mesta.
Drekovič ne zahteva mednarodnega vojaškega posega - »ne želimo, da bi tuji vojaki umirah za nas« -, pač pa zahteva, da ukinejo prepoved na uvoz orožja, ki prizadeva zlasti Muslimane. Po mnenju tujih strokovnjakov ima v Bihaču lokalna vojska, ki šteje dvajset tisoč mož in ima možnost mobilizirati še veC deset tisoč dodatnih, na voljo lahko samo orožje (nekaj so jih dobili iz Hrvaške z nočnimi posegi, nekaj pa so jih kupih na črnem trgu od krajinskih Srbov). Morebitni sr-
bski napad s topništvom in oklepnimi vozili bi bil zanje izredno nevaren, je izjavil polkovnik Thiery de Boutellier, poveljnik francoskega pehotnega bataljona v Bihaču, v katerem je 1.350 francoskih vojakov pod poveljstvom ZN. Po njegovem bi Srbi na razgibanem terenu izgubili na tisoče mož v spopadu s številnejšimi in bolj motiviranimi muslimanskimi lahko obroženi-mi borci.
Ejup Topič, predsednik petnajstčlanske lokalne skupščine, izvoljene decembra, meni, da was-hingtonska deklaracija ni pokopala Vance-Owno-vega načrta, pač pa je po mnenju tega 36-letnega sodobnega poslovneža preživetje Bosne odvisno od »resničnega sporazuma med Hrvati in Muslimani«. Topič meni, da je tudi vlada v Sarajevu deloma odgovorna za hrvaško-mu-slimanske spopade v osrednji Bosni. »Hinavščina se mora nehati na obeh straneh,« je dejal.	•
Zlatko Jusič vodi zasilno lokalno vlado, ki so jo oblikovali marca. Dejal je, da želi izvršna veja oblasti »znova vzpostaviti pravno državo, upravljati vojno gospodarstvo, se boriti proti črni borzi in uresničiti Vance-Ownov načrt. Vsi poudarjajo, da ima pet tisoč bihaških Hrvatov predstavnike v skupščini in kar tri od desetih ministrov, hkrati pa imajo celo pravico do oboroženih enot (HVO), ki jim poveljuje »general« Santič. Pravijo tudi, da ima tisoC petsto Srbov, kolikor jih je ostalo, pravico ustanoviti politično stranko.
Kljub vojni si prebivalci poskušajo urediti življenje (Foto: Primož Predalič)
KOMENTAR
VLADNA KOMISIJA ZA NADZOR NAD DELOVANJEM VISA
Ali nam vladajo tajne lože?
Borut Meško
Vlade odhajajo in ministri z njimi. Podpisi ostanejo. In kaj pomeni izjava državnega sekretarja za energetiko, s katero je vaSCanom Kalisovca zagotovil, da v njihovi bližini ne bo odlagališča? Državni sekretar se bi sicer lahko skliceval na marsikaj, celo na ogroženost zajetih novinarjev, vendar je s svojo potezo le izničil sredstva demokratične in na pravu temelječe države. Med ta sredstva prav gotovo sodi tudi referendum pod parlamentarnim nadzorom kot izraz svobodne volje in izbire državljanov, kar bi morala biti osnova vsake odločitve o odlagališču radioaktivnih odpadkov. Z lahkoto, s katero je podpisal kos papirja, bi namreč lahko državni sekretar podpisal tudi kakšen drug dokument, v katerem bi (je?) bilo odločeno, kje bo odlagališče. Glede na odziv prebivalcev v preteklih dveh letih bi moral državni sekretar za energetiko predlagati najmanj odlog dejavnosti v zvezi z iskanjem lokacij. Tako pa je ob javni predstavitvi lahko le ugotovil, da je bila napaka storjena že na začetku Študije, ko je bila javnost na neprimeren način seznanjena z rezultati izbora, predvsem pa zato, ker niso pravočasno upoštevati enega izmed meril - družbene (ne) sprejemljivosti odlagališča. Na lahek način smo zapraviti možnost, da bi odlagališče jedrskih odpadkov zgraditi tam, kjer so za kaj takega tudi naravne danosti, saj bi moralo skladišče zdržati vsaj 300 let. Sovičev podpis pomeni prejudic, ki bo pospešil iskanje druge možnosti za shranjevanje jedrskih odpadkov, saj je v izjavi izvzeta lokacija krške nuklearke. To najprej pomeni razširitev »začasnega« odlagališča pri elektrarni. Po nekaterih informacijah jedrskega lobija, ki prihajajo iz uprave jedrske elektrarne, pa naj bi zgraditi Se suho skladiSCe za izrabljene gorivne elemente, Id jih zdaj hladijo v bazenu. Doslej opravljene Študije o odlagališčih so torej stran vržen denar in za to ne bo nihče odgovarjal. S podpisom državnega sekretarja je padla odločitev, Id je vlada ni sprejela uradno, niti ni o njej razpravljal parlament, kaj Sele, da bi o tem razpravljali prebivalci Krškega. In kot bi dejal minister za okolje in prostor »Elektrarna je tam in s tem se bodo že morati sprijazniti.« Ati nam vladajo tajne lože?
NOVICE
Javni protest zelenih komisiji za volitve
LJUBLJANA - Predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik je v odprtem pismu parlamentarni komisiji za volitve, imenovanja in admistrativne zadeve zapisal, da je »nerazumljivo in nenavadno«, da na sejo, kjer so med drugim obravnavali tudi zahtevo Zelenih Slovenije, da se stranki zagotovijo normalne in zakonite delovne razmere, niso povabiti predstavnika Zelenih Slovenije. Predsedniku omenjene komisije Tonetu Anderliču očitajo, da je bil na seji predsednik neparlamentarne stranke Zelenih - ekološko socialne stranke dr. Peter Tancig, saj je bila stranka ustanovljena veC kot štiri mesece po volitvah. »Predsednik te zunajparlamentarne stranke je na seji vaše komisije torej lahko zastopal svoja stališča in blatil Zelene Slovenije, predstavniki Zelenih Slovenije, ki imamo v državnem zboru pet poslanskih mest, pa te možnosti nismo imeti. Rešitev težav zelenih tako, kot kaže, ne temelji na zakonih, temveč na politični volji,« je še zapisal Vane Gošnik. (L. G.)
Poziv mednarodnemu RK
LJUBLJANA - Delegacija muslimanov iz občine Tešile pri Doboju je včeraj generalnemu sekretarju RK Slovenije Mirku Jeleniču izročila poziv za hitro mednarodno pomoC Rdečega križa in Unproforja obkoljenim mestom in prebivalcem občine TesliC. V tem kraju še vedno živi nad 15 tisoč muslimanov in katoličanov, ki so izpostavljeni vojnim grozotam, humanitarna pomoC pa tja sploh ne prihaja. RK Slovenije je ta klic v siti že posredoval mednarodnemu RK. (L. G.)
Do magisterija že v enem letu
LJUBLJANA - Oktobra bo Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani prvič uvedla t.i. redni podiplomski študij MBA (Master of business and administration). Študij bo potekal v Radovljici, največ pozornosti pa bodo namenili splošnemu in bančnemu menedžmentu. Gre za novost v slovenskem visokem šolstvu, opozarja dr. Janez Prašnikar (EF), saj bodo udeleženci naslov magistra dosegli že v enem letu. OkVima cena študija bo 20 tisoč nemških mark, za bivanje in prehrano pa bo treba primakniti še 10 tisoč mark, so povedati v Centru strokovnega izpopolnjevanja in svetovalne dejavnosti EF. (STA)
Zaskrbljenost nad položajem slovenske manjšine v Italiji
LJUBLJANA - Konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) za Slovenijo kljub številnim obljubam najvišjih predstavnikov italijanskih oblasti ugotavlja, da še vedno ni bil sprejet zakon, ki bi uresničil ustavna določila o najveCji zaščiti manjšin. Predstavniki konerence SSK za Slovenijo v svojem sporočilu za javnost pravijo, da sicer cenijo demokratične procese krepitve pravne države, ki se tako odločno kažejo v republiki Italiji, obenem pa ugotavljajo, da interesov slovenske manjšine v sosednji državi še vedno ne upoštevajo. Zato že omenjena konferenca »podpira legitimne zahteve slovenske manjšine za ustrezno ureditev njenega položaja ter ustrezno zastopanost v predstavniških telesih«.
Brejc je po razrešitvi ukazal uničevanje dokumentacije
Od koga je Vis dobival denar in kje je 17.000 dokumentov SDV?
LJUBLJANA - Nove ugotovitve o delovanju Visa, ki jih je včeraj novinarjem predstavila tričlanska vladna komisija, so za prejšnje vodstvo službe še bolj obremenjujoče kot prvo poročilo, v katerem je trojka samo opozorila na »izginotje« nekaterih dokumentov.
Komisija se je posvetila zlasti porabi sredstev specialnega fonda, da bi ugotovila, s kolikšnimi sredstvi je Vis sploh razpolagal in od kod jih je dobival. Tega ni mogla ugotoviti, saj je bila vsa dokumentacija uničena. PaC pa je trojica na osnovi razgovorov z delavci Visa in ministrstva za notranje zadeve ter pregledov dodatne dokumentacije ugotovila, da se je v najmanj enem
operativnem območju dokumentacija specialnega fonda uničevala šele 20. februarja, torej po zamenjavi Miha Brejca. Ukaz, da se dokumentacija (v kateri je, naj spomnimo, zapisana poraba proračunskih in drugih sredstev) uniči, je dal Brejc 20. februarja (oziroma 19. februarja ponoči), hkrati pa je ukazal uničiti centralno evidenco sredstev specialnega fonda.
Komisija torej ugotavlja, da je Brejc ukazal uničevanje dokumentacije, ko ni bil veC predstojnik službe, poleg tega pa opozarja, da bi morati po zakonu o računovodstvu vse evidence hraniti pet let.
Drugo področje, ki se ga je lotila ministrska trojka,
Tanja Starič
so administrativne upokojitve. Brejc je komisiji povedal, da je predloge za upokojitve podpisal 10. februarja, vsekakor pa pred 19. februarjem, ko je bil za predstojnika službe imenovan Janez Širše. Komisija je ugotovila drugače: najmanj osem odločb o administrativnih upokojitvah je Brejc podpisal, ko ni bil veC direktor Visa.
Tretje področje preiskave je izginula dokumentacija. Trojka je ugotovila, da sta preiskavi v Hitu in Casinoju potekali celo bolj konspirativno kot tisti projekti, ki so »obravnavali problematiko agentov jugo-
slovanske armade v Sloveniji ati tujih obveščevalnih služb«. Vis je v primeru Hit prekoračil svoja pooblastila, saj služba ni pooblaščena za spremljanje gospodarskega kriminala. To je stvar kriminalistov, pokazalo pa se je, kot je povedal Ivo Bizjak, da služba o bistvenih izsledkih kriminalistov sploh ni obveščala. O delovanju tujih obveščevalnih služb, mafije ati pranja denarja, s Čimer naj bi se bil ukvarjal Vis, pa v tem primem ni, kot ugotavlja komisija, »dokumentiranih zaznav«. Poleg tega je trojka tudi ugotovila, da je služba prisluškovala te-
lefonom v nasprotju s predpisi - v dokumentaciji je namreč veliko pogovorov med osebami, za katere pristojno sodišče ni dalo dovoljenja za prisluškovanje (sem spada tudi znameniti pogovor o Janezu Siršetu med Makucem in Lujinom).
Trojka je opazila, da je bilo izpolnjenih 514 obrazcev sodelavcev službe (na osnovi dopisa Miha Brejca) in da so izginiti tudi ti dokumenti. Poleg tega ni veC mogoče najti »prever-kov« za 130 delavcev službe - razen praznih ovitkov.Posebna zgodba je »večja škatla z mikrofilmi
dokumentov stare SDV«. Leta 1990 neki delavec SDV teh mikrofilmov ni uničil, saj je - po besedah Miha Kozinca - ugotovil, da »lahko pridejo prav«. Dokumenti SDV, ki so biti na papirju, so biti unicem, mikrofilmi (po nekaterih ocenah jih je okrog 17.000) pa ne. Delavec SDV jih je izročil uslužbencu Visa, ta dmgemu in na koncu so pripotovati do svetovalca Miha Brejca, ki je bil 20. februarja letos upokojen (očitno gre za Hinka Lučovnika). Mikrofilmov ob svojem odhodu v pokoj ni izročil nikomur.
Komisija je še ugotovila, da je Vis pri prisluškovanju Petru Riglu prekoračil svoja pooblastila, saj je pri-
luškoval telefonskim ključkom, za katera
gce ni izdalo dovoljenja-Sodno dovoljenje )® namreč izdano za telefonske številke v p štorih, ki jih RigelIU, JL,
razgovorov, opravljenm poslovni stvabi SC > K so bile uporabljene P0P noma druge telefonske vilke, kot je navedeno odločbi sodišča. , Ministrska trojka je n tiskovni konferenci povedala, da podatkov sa o trgovini z orožjem T ni analizirala in da nihče ne ve, ati gre za
sicno tihotapljenje orožja ali za kakšno drugatm obliko te dejavnosti-
G/no Chiesse ne bo pričal
Preiskovalna parlamentarna komisija je na današnjo sejo povabila Alda Fanellija, nekdanjega vodjo posojilne službe v portoroškem Ca-sinčju, ki je pripeljal Bruna Sacca v Hit in je znan tudi pod drugimi imeni (Gino Chiesse...). Fanelli je pisno sporočil, da se vabilu na zaslišanje ne namerava odzvati. Kljub temu se bo komisija danes sestala, obravnavala pa bo teze zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o delu preiskovalne komisije. Preiskovalci se bodo verjetno dogovorili tudi o »seznamu« prič, ki jih bodo povabili na zaslišanje. Doslej so že omenjali Janeza Siršeta, Miha Brejca, Stanka Drakslerja in še nekaj drugih imen. Komisija je povabila že štiri priCe, vendar se nobena (razen Danila Kovačiča, ki ni odgovarjal na vprašanja) ni odzvala vabilu.
Ministrska trojka : Vis je prekračil pooblastila! (Foto: Srdjan 2vulovič/TRIO)
LDS o delu preiskovalne komisije
Jože Lenič, liberalni demokrat, sicer Pa preiskovalne komisije, ki jo vodi Polonca Dm513^’ je na strankini redni novinarski konferenci Pre stavil okoliščine, ki so povzročile nastanek 0111 ^ njene komisije. Povedal je, da so se zapleti, v zn menju katerih je potekalo dosedanje delo že to ^ kokrat omenjene komisije, pričeli pojavljati že njenem nastanku. Takrat bi namreč morali Ci ali predlagatelji tega parlamentarnega telesa jasa izdelati pravila igre, sprejeti poslovnik o “elu, komisije in sprejeti zakon, ki bi obravnaval paI\ mentarne preiskave. Zdi se mu neprimerno, o J Člani parlamentarne komisije najemajo odvetni -»saj to vodi v boj vseh proti vsem in na neki na i diskreditira same parlamentarce«.	. ..
Lenič je kategorično izjavil, da mora konusi) opraviti svoje poslanstvo z upoštevanjem Pravnl. norm, saj se bo tako izognila kakršnimkoli sPot kanjem ali celo morebitnemu zanikanju sprejo ga, ko bo zadeva že enkrat končana.

PARLAMENTARNA PREISKAVA / KOMISIJA
Preprečiti aroganco in revolucionarno sodišče
Teze za zakon in poslovnik parlamentarne preiskave so dobra podlaga za nadalajnjo razpravo
LJUBLJANA - Ker se je državni^zbor odločil, da preiskovalna komisija, ki se ukvarja s Hitom in še štirimi drugimi primeri, ne more delati brez jasnejših pravil (zakon o kazenskem postopku namreč ne zadošCa), je na včerajšnji seji komisija za poslovnik obravnavala teze za zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi. Teze - tako za zakon kot za poslovnik - je v sorazmerno kratkem Času pripravila posebna delovna skupina, ki je izhajala predvsem iz izkušenj nemške ureditve.
Dokumenta sta bila vCe-raj deležna načelne podpore, zlasti zakon o parlamentarni preiskavi, kjer nihCe od elanov poslovniške komisije ni oporekal temeljnim rešitvam. Tako med razpravljala ni bilo različnih pogledov na to, da so pre-
MajdaVukelič
dmet parlamentarne preiskave zadeve javnega pomena, kjer se ugotovi in oceni dejansko stanje, seveda s političnega stališča. Zato so morebitne posledice ugotovitev preiskovalne komisije lahko le politične in v nobenem primem ne morejo pomeniti kazenske odgovornosti posameznikov, saj parlamentarna preiskava ni sojenje. Prav tako ni nobenih ovir za to, da hkrati s parlamentarno preiskavo ne bi potekal postopek pred sodiščem.
Ce sodimo po dosedanjih razpravah, bo treba v prihodnje bolj natančno določiti postopek pred preiskovalnimi komisijami, predvsem pravice in dolžnosti preiskovancev in prič, da se ne
bi zgodilo to, kar se dogaja na Dobrajčevi preiskovalni komisiji. Tone Peršak, ki je elan omenjene komisije, je namreč dejal, da ima komisija v bistvu zvezane roke in da se povabljeni na seji obnašajo povsem arogantno. Zato bi morati biti posebno pozorni, da ne bi zaščitili te arogance, sicer bodo vsi napori takšnih komisij zaman. Druga nevarnost je, da bi se preiskovalne komisije spremenile v revolucionarna sodišCa, zato je natančna opredelitev vseh rešitev toliko bolj pomembna.
Komisija je obravnavala tudi teze za poslovnik o parlamentarni preiskavi. Omenimo le vprašanje javnosti dela preiskovalnih komisij, pri Čemer so izpostavili zlasti dilemo, ati naj bi bile res vse faze dela preiskovalne komisije javne.
ODPRTJE CERKVENE BANKE
Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odpili prvo poslovno enoto Krekove banke
Blagoslovitveni obred je opravil slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Cerkev se prek te ustanove znova vključuje v slovenski gospodarski prostor. (Foto: T.L./TRIO)
Kdo
bo
komu
jemal?
LJUBLJANA-Na današnjem dnevnem redu državnega zbora naj bi bila spet dopolnila k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Njihovo obravnavo so zaradi Četrtkovega suma o tehnični brezhibnosti glasovalnih naprav preložiti na današnjo sejo. Poslanci Samostojne poslanske skupine pri Slovenski nacionalni stranki so pred morebitnim ponovnim odločanjem o Kopšetovem dopolnilu k 17. členu, ki pravi, da naj bi biti do lastninskih certifikatov upravičeni tisti Slovenci, ki so si državljanstvo pridobili do 9. maja 1990, in ne do 5.decembra 1992, kot predlaga vlada, sklicati novinarsko konferenco, na kateri so obsoditi ravnanje tistih, »ki skušajo krivdo za sprejem tega dopolnila zvaliti na glasovalno tipko«. Poslanec SPS Marijan Poljšak je pojasnil, da je bilo dopolnilo sprejeto popolnoma legalno.
Sašo Lap je izrazil podporo dopolnilu k 28. členu. Umaknitev dopolnila zahteva Miran Potre iz Združene liste socialnih demokratov. Poljšak je menil, da je takšno ravnanje poslanca stranke, ki se označuje kot socialnodemokratska, v neskladju s tem nazivom, saj »žeti PotrC odpraviti Člen, ki vse izvedene neodplačne prenose družbenih sredstev iz enega podjetja na druge pravne osebe označuje kotnicne«. (T.S1.)
Mda Gačnik
EVROPSKE POTI MAMIL / KONFERENCA,
Mamila povzročajo Sloveniji resne težave
Evropske države bi morale uskladiti postopke p j, preprečevanju trgovine z mamili - Sporazum z Italijo
upošteva notranje pravo obeh držav in vključuj« odločbe o varstvu ose bnih podatkov. Kot J« dejal Bizjak, je Slovenija z Italijo podpisala n dvostranski sporazum
sodelovanju pri PrePr Cevanju trgovine z nl
mili in organiziranega
kriminala.	.
Ivan Bizjak se je n konferenci sestal tudi z notranjimi ministri C ške, Albanije, Slovaške in Hrvaške. S hrvaškim ministrom sta se dogov rila, da bo podpis aP°r . zuma o sodelovanju p preprečevanju trgovine
mamili, organiziranega
kriminala in terorizm ter sporazum o vračanj oseb predvidoma v pete ^ v Zagrebu. Podobne spo razume pripravljajo tu s Češko in Albanijo.
LJUBLJANA - Konec prejšnjega tedna je bila v Rimu druga konferenca notranjih ministrov z naslovom Evropske poti mamil, ki se je je udeležil tudi slovenski notranji minister Ivan Bizjak. Na konferenci so bili navzoči predstavniki 41 evropskih in azijskih držav, nekdanje Sovjetske zveze, Kanade, ZDA, pa tudi nekaterih mednarodnih organizacij, npr. Interpola in agencije Združenih narodov. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Ivan Bizjak, je bil cilj te konference, da bi predvsem na območju Evrope države uskladile postopke pri preprečevanju trgovine z mamili.
Slovenija je ob tej priložnosti z Italijo podpisala poseben tehnični
sporazum o sodelovanju, ki naj bi pripomogel k učinkovitejšem preprečevanju trgovine z mamili. Sporazum Sloveniji omogoča pristop k informacijskemu sistemu, v katerem se zbirajo in izmenjujejo podatki o osebah, ki se ukvarjajo s trgovino z mamili, o njihovem načinu trgovanja in nadzoru nad temi osebami. Sporazum predvideva tudi sestavo mešane komisije pod vodstvom notranjih ministrov obeh držav, ki se bosta sestajala enkrat na leto.' Pri izvajanju tega sporazuma je pomembno predvsem to, je povedal Mitja Klavora, da se pri izvajanju sporazuma
Brane Piano
__________SVETOVNI DAN NEKADILCEV
Omejevanje kajenje ni le zdravstveno, ampak tudi socialno in politično vprašanje
državni proračun z tvami na tobačne izdela v Sloveniji iztrži veC KOL sto milijonov mark na to, zato je sirjenje neka i skih idej gotovo tudi stv politikov.
Čeprav je prireditev Celju večkrat zašepala za radi očitno prehitro sestavljenega programa, jo ] rešila prisrčnost mla 1 udeležencev. Zal sin med njihovimi pedagog videli le pešCico slovenskih županov, Čeprav s prireditelji povabili pra vse. Celjski župan je P° , daril, da se kadi tudi on drugod, recimo iz dimni kov celjskih tovarn •••
CELJE - Ob 31. maju, svetovnem dnevu nekadilcev, je bila pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo v Celju osrednja prireditev, katere se je udeležil tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Volje. Prireditelji so pripraviti poučen in zabaven program. Volje je poudaril, da danes kadi skoraj vsak tretji Slovenec, kar se pozna tudi pri vzrokih umrljivosti. Omejevanje kajenja ni le zdravstveno, temveč tudi socialno in politično vprašanje. Narobe bi bilo, Ce bi še naprej govoriti o boju proti kajenju, saj je med kadilci
mnogo takšnih, ki bi se te razvade radi otresti. V nekaj tednih naj bi v Sloveniji sprejeli tudi načrt zdravstvenega varstva, ki kot glavna vzroka umrljivosti v državi navaja bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja. Z zmanjšanjem števila kadilcev bi omejili tudi število tovrstnih bolezni. Razmisliti je treba o tem, kako bi preprečili reklamiranje zdravju škodljivih izdelkov, je zaključil minister Volje. Na včerajšnjih posvetih so ugotavljali, da
AVSTRIJA
Torek, 01. junija 1993
1 1
_AVSTRIJA / ALOIS MOCK
»Od tranzitne pogodbe ne bomo odstopili«
Trda pogajanja z ES
- Avstrijski zu-minister Alois "jock je na avstrijski tele-viziji v oddaji »Ura tiska« zavzel stališče do Pomembnih aktualnih
'■'Prasanj na področju no-ra1nie kot tudi zunanje Politike. Glavne teme so
. avstrijska pogajanja o Pristopu v Evropsko skupnost, avstrijska pozicija p Politiki do vzhodne .op e ter vojna v Bosni m Hercegovini.
Glede avstrijskih pogajanj v Bruslju je Alois Mock dejal, da le-ta napredujejo »po priCa-ovanjih«, da pa gre tudi ^a vprašanja, v katerih bo ■ovstrija vztrajala na trdnih pozicijah.
Kot primer je omenil ako imenovano tranzitno pogodbo, katero je o-vstrija sklenila leta 1991 z Evropsko skupnostjo in ki predvsem omejuje tranzitni (to-v°rni) promet iz držav evropske skupnosti skozi Avstrijo do leta 2005. k'u n an ji minister Mock, *9 se je v pogovoru z novinarji izrekel zato, da ^■vstrija v pogajanjih v “ruslju postavlja maksimalne zahteve, dobesedno: »Avstrija ne bo Popustila niti za milimeter, obratno, skušali bomo doseči celo boljšo Pogodbo, ki bo manj obremenila naše okolje.
Glede avstrijske pomike do evropskega vz-noda je Alois Mock po-
udaril, da Avstriji ne bo treba spremeniti dosedanjo politiko do njenih sosedov, hkrati pa je pozval zahodno-evrop-ske države , naj »masivno« pomagajo Vzhodu tako na gospodarskem področju kot tudi »na poti k demokraciji«.
Glede vojne na ozemlju bivše Jugoslavije, predvsem v Bosni in Hercegovini, je avstrijski zunanji minister - kot že v ekskluzivnem intervjuju za Republiko v sobotni izdaji - ostro kritiziral zadržanje zahodnih držav. S tem v zvezi je avstrijski zunanji minister dejal, da se je Zahod doslej obnašal »nezanesljiv« in »oportunističen«.
V pogovoru z novinarji najpomembnejših avstrijskih medijev pa se je Mock ponovno izrekel za vojaško posredovanje ter hkrati prepredlagal nov model za preživetje države Bosna in Hercegovina: mednarodne priznane osebnosti ter zastopniki Srbov, Hrvatov in Muslimanov v Bosni in Hercegovini naj ustanovijo nek »Svet suverenostni«, ki bi v naslednjih 10 do 20 letih vodili državo Bosno in Hercegovino.
Temu je še dodal, da uresničitev takega modela seveda potrebuje tudi prisilne ukrepe, »saj brez njih ne bo šlo«.
AVSTRIJA
Dunaj je na tem, da izgubi konkurenčno tekmo z ostalimi evropskimi metropolami
Igor Schellander
DUNAJ - Padec železne zavese in odpiranje vzhodnega trga je avstrijski pre-stolici nudilo obilo novih perspektiv za nadaljnji gospodarski razvoj. Stičišče med zapadom in vzhodom, postojanka za na nova tržišča prodirajoče mednarodne koncerne, varno mesto za investicije in za podvige v poslovanju z vzhodnimi državami - tako so pred kratkim še avstrijski poltiki in gospodarstveniki sanjarili o rožnatih perspektivah za avstrijske razmere res gospodarske, kulturne in politične metropole.
Mednarodno dejavni investicijski svetovalci in gospodarsko-raziskovalne ustanove so zdaj v svojih aktualnih poročilih in s treznimi opozorili poskrbeli za hitro raz-treznitev. V študijah ugotavljajo, da Dunaj daleC zaostaja za razvojem Bruslja, Ženeve, Amsterdama, Frankfurta ali recimo Miinchna. Primerjava z evropskimi metropolami kot na primer Parizom ali Londonom, tako poudarjajo, itak nikoli ni bila umestna. Nekatere raziskave pa avstrijskemu glavnemu mestu zdaj niti ne privoščijo statusa nadregionalnega centra.
Optimistična pričakovanja, povezana z odpiranjem vzhoda, se niso povsem uresničila. V prvi fazi so mnogi mednarodni koncerni vlagali svoja sredstva neposredno v vzhodnih državah. Ta trend je bil od mednarodne recesije nekoliko zaustavljen, zdaj ugotavljajo v raziskavi Avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave (WIFO), dodaten vzrok pa je premajhna učinkovitost investicij v mnogih vzhodnih cnetrih, ker na kraju samem manjkajo ustrezni infrastrukturni dejavniki: finančni serviz, svetovalne in raziskovalne ustanove, reklamne agenture, marketinški serviz, omrežje gospodarsko kompetentnih odvetnikov in pregledovalcev bilanc, in nenavsezadnje ustrezna zakonska izhodišča za privatizacijo. Gospodarski problemi vzhodnih držav, tako ugotavlja avtor študije Peter Mayerhofer, bi lahko nudili Dunaju nadaljnje razvojne možnosti. Kaj-
pada, Ce so za to uresničeni ustrezni predpogoji. Kot take raziskava WIFO navaja: modernejše telekomunikacijske zveze, ustrezno rezervo visoko kvalificiranih delovnih sil, Specializirane finančne ustanove, pisarniške infrastrukture ter prednosti modernega zapadnega velemesta.
Pri takih izhodiščih bi Dunaj lahko igral vlogo glavnih postojank za mednarodno dejavne gospodarske inštitucije
in koncerne.
Glede na mogoča idealna in na dejansko dana izhodišča so avtorji WIFO-študije razvili tri možne scenarije za bodoči razvoj. Dunaj lahko postane s pomočjo joint-venturejev z vzhodnimi podjetji in domačimi subvencijami, mednarodni transakcijski center, ako bi izpolnil vse navedene predpogoje in nadoknadil svojo tehnološko zaostalost v primerjavi do drugih evropskih metropol. V takem primeru bi postal privlačen tudi za naložbe mednarodnega kapitala in za na-dregionalne postojanke multinacionalnih podjetij.
Ce te privlačnosti zaradi prepočasnega razvoja in prilagajanja ne bi dosegel, bi Dunaju ostala še vedno vloga nadregionalnega centra z vrsto povezovalnih funkcij med zapadom in vzhodom, v katerem bi imela svoje sedeže predvsem podjetja, ki si prizadevajo razširiti svojo dejavnost na vzhodni trg. Ako bi Dunaj zamudil Časovno omejeno priložnost - to bi se zgodilo najkasneje v trenutku, ko bi države vzhoda po uspešni sanaciji gospodarstva prebredle svojo najglobljo krizo in izgradile ustrezna poslovno infrastrukturo -, bi mu ostala verjetno le še vloga malo pomembnega regionalnega središča. Premajhna gospodarska fleksibilnost, manjkajoče inovacije in nadalnji pritok poceni delovne sile iz vzhoda bi dodatno še imeli za posledico poslabšanje socialnega standarda, za ta primer svarijo strokovnjaki WIFO.
Uresničitev najugodnješe variante se dunajskim mestnim očetom medtem nikakor ne zdi neuresničljiva. Tako je dunajski mestni svetnik za načrtovanje Hannes Swoboda ob predstavitvi WIFO-raziskave izrazil svoje upanje, da bo do leta 2000 uspelo na Dunaj privabiti dober del najvažnejših mednarodnih podjetij. V ta na-mennaj bi tudi z vso silo pospešili izgradnjo projektiranega novega mestnega centra blizu dunajskega mednarodnega centra OZN ob Donavi.
NOVICE
Klubski predsednik ÖVP Neisser o parlamentarnem zastopstvu
DUNAJ - Predsednik parlamentarnega kluba ljudske stranke (ÖVP) v avstrijskem parlamentu dr. Heinrich Neisser je za slovenski teclnik »nt« izjavil, da bo v okviru pogajanj Avstrije o vstopu v Evropsko skupnost nujno potrebno rešitit tudi vprašanje manjšin v deželnih zborih in v avstrijskem parlamentu. Po pisanju slovenskega tednika je Neisser s tem v zvezi dejal, da bo morala Avstrija to vprašanje rešiti najkasneje v dveh letih. Po Neis-serjevem mnenju se bo to vprašanje dalo rešititi samo v okviru Evropske skupnosti.
Binkošti: cestni promet terjal 14 človeških življenj
DUNAJ - Cestni promet je ob binkoštnih praznikih v Avstriji terjal 14 človeških življenj. Kot je v ponedeljek sporočilo notranje ministrstvo, so od petka do nedelje zabeležih 440 prometnih nesreč, pri katerih je bilo poleg visokega števila mrtvih ranjenih 587 oseb. Lansko leto je bilo v istem Časovnem obdobju manj mrtvih (12) in tudi manj ranjenih (542). Število mrtvih je vsekakor alarmantno, saj na avstrijskih cestanh ni prišlo do napovedanega prometnega kaosa, katerega so pričakovali zaradi podaljšanega vikenda in zaradi začetka počitnic na Bavarskem in v Baden-Württembergu.
Manj kriminalnih dejanj
CELOVEC - Na Koroškem je bilo leta 1992 - v primerjavi z letom prej - znatno manj kriminalnih dejanj. To je razvidno iz kriminalne statistike notranjega ministrstva za zvezno deželo Koroško. Število prijavljenih kriminalnih dejanj je znašalo 26.000 ah sedem odstotkov vseh v Avstriji zabeleženih dejanj. Koroška je s tem znatno ostala pod avstrijskem povprečjem, pozitivno pa je tudi, da je kriminalistom uspelo razjasniti 52 odstotkov prijavljenih kriminalnih dejanj.
Širša informacija o škodljivosti kajenja
CELOVEC - Ob včerajšnjem Dnevu nekadilcev je deželna svetnica za zdravstvo Karin Achatz zahtevala obširnejšo informacijo o škodljivosti kajenja za zdravstvo. Dejala je, da po študiji Svetovne organizacije za zdravstvo (WHO) v Avstriji letno umre približno 13.000 ljudi na posledicah, ki jih povzroča konzum nikotina. Achatzova je ob tej priliki pozvala vse, ki delujejo na področju zdravstva, naj skrbijo za to, da bo Cim manj delovnih oz. poslovnih prostorov, v katerih je kajenje dovoljeno. Predvsem pa naj bi bilo kajenje prepovedano v bolnišnicah in zdravniških praksah, je predlagala referentka za zdravstvo pri koroški deželni vladi. Hkrati je opozorila, da obstaja v celovški bolnišnici posebna svetovalnica zakadilce.
AVSTRIJA / INTERVJU PETRA PILZA
»ES se bo morala bistveno spremeniti
Ivan Lukan
DUNAJ - Zvezni poslovodja avstrijskih Zelenih Peter Pilz je za slučaj, da znotraj Evropske skupnosti ne bo prišlo do bistvenih spre-niemb, napovedal odločen »Ne« Zelenih pri referendumu o pristopu Avstrije k Evropski skupnosti, ki bo predvidoma še pred poletjem, najkasneje pa jeseni Prihodnjega leta.
Pilz je kot gost v radijskem žumalu ORF v zvezi z diskusijo o Evropski skupnosti poudaril, da znotraj Zelenih glede tega vprašanja ni 9ec nasprotujicih se sta-jiSC ter da pomeni odločitev glavnega odbora, da sta poleg dose-
danjega referenta za evropska vprašanja Vog-genhuberja pristojna še klubska predsednica Petrovičeva in on, nobeno slabitev položaja Vog-genhuberja, marveč krepitev zelene pozicije v tem pomembnem vprašanju.
Avstrijska pogajanja v Bruslju, ki so se začela 1. februarja, je Pilz označil kot »zgodovinsko priložnost« za Avstrijo, da prispeva k notranjim reformam v Evropski skupnosti. Pilz je s tem v zvezi dejal, da je prvi pogoj za pozitivno odločitev Zelenih notranja ekologizacija in demokratizacija Evropske skupnosti ter da skupnost
ne sme iti pot izločanja vzhodnoevropskih držav iz evropskega integracijskega procesa. Za sluCaj, da razvoj skupnosti ne bo šel v to smer, predvsem na področjih ekologije in demokracije ter vključevanja Vzhoda, bodo Zeleni »z 99-odstnotno sigurnostjo Avstrijscem odsvetovali pristop k Evropski skupnosti«, je dejal Pilz.
Predstavnih avstrijskih Zelenih je v pogovoru za avstrijski radio zavzel stališče tudi do aktualne razprave o glavnem kandidatu oz. glavni kandidatki Zelenih pri državnozborskih volitvah prihodnje leto
v Avstriji. Dejal je, da se osebno še ni odločil za ali proti kandidaturi, glede klubske predsednice Petrovičeve pa je menil, da bi le-ta bila dobra glavna kandidatka.
Kot smo poročali, je Petrovičeva v začetku preteklega tedna najavila svojo pripravljenost za prevzem kandidature, vzrok za razpravo o glavnih kandidatih za državnozborske volitve pa je bil poraz Zelenih na deželnozborskih volitvah v Nižji Avstriji. Del krivde pa so pripisali prav Pilzu in mu očitali, da je preprečil združitev obeh zelenih taborov v Nižji Avstriji.
^koroška
Poletje se je začelo
CELOVEC - Po dokaj Uspešni zimski sezoni računajo koroška turistična Podjetja tudi z dobro po-mtno sezono 1993.
Gb binkoštnih praz-mkih so se v koroških tu-risticnih centrih pojavili Predvsem turisti iz Nem-J)6» praznike pa so izko-Bstili tudi Dunajčani, ki S(? v velikem številu obiskali koroška jezera.
emperature jezer so zaredi izredno toplega vre-mena skorajda povsod Posegle 20 stopinj, rekordno znamko pa so zabeležili na Klopinj-®kem jezeru v Podjuni s Z4 stopinji.
Po vročem-vremenu v preteklih dneh se je kopanje v koroških jezerih že začelo.
E T 1 H
Obračun Hansa Sime z Leopoldom Wagnerjem
Ivan Lukan
CELOVEC - Po vec kot 20-let-nem molku se je te dni - ob praznovanju svojega 75. rojstnega dneva - koroški javnosti oglasil nekdanji koroški deželni glavar Hans Sima (desna slika). V intervjuju za socialdemokratski dnevnik »KTZ« je upokojeni politik svojo osebno življensko obletnico izkoristil za oster obračun s svojim nekdanjim partijskim tajnikom in kasnejšim naslednikom v funkciji deželnega glavarja Leopoldom Wagnerjem (leva slika). Sima je leta 1972 kot predsednik socialdemokratske stranke in deželni glavar zagovarjal postavitev dvojezičnih tabel na južnem Koroš-ken, samo pol leta kasneje ga je stranka - prav zaradi postavitve tabel - odstranila iz vseh političnih funkcij: najprej kot predsednika stranke, potem pa še kot deželnega glavarja.
V svojem pogledu na dogodke pred 20 leti Sima v intervjuju poudarja, da je bila napaka, da je -v Času, ko so se nemškonacionale sile na Koroškem postavile proti
socialistični stranki - »verjel v solidarnost znotraj stranke, predvsem pav solidarnost višjih funkionarjev. »Pustili so me na cedilu«, toži Sima v razgovoru za »KTZ» in meni, da je moral doživeti svoj najhujši politični neuspeh prav zaradi tega, ker je hotel pozitivno rešiti nerešeno manjšinsko vprašanje.
Najbolj razočaral pa ga je v teh težkih trenutkih njegov najožji sodelavec in tajnik stranke Leopold Wagner, »ki je imel moje največje zaupanje«. »Moja najvecja napaka je bila, da sem ga temeljito podcenjeval«, danes priznava Sima in v intervjuju dalje navaja, da ga je Wagner večkrat označil kot svojega učitelja, »tako da mi je to večkrat postalo celo nerodno«. Motilo ga je tudi, da mu je Wagner tik pred partijskem kongresom, na katerem je potem - s pomočjo Wa-gnerja - bil strmoglavljen, predlagal, naj ga on, Sima, predlaga za novega predsednika socialistične stranke na Koroškem.
Hans Sima v intervjuju pa ne
samo obračunava s partijskim tajnikom Leopoldom Wagnerjem, marveC tudi s koroškim deželnim glavarjem Leopoldom Wagnerjem. »Wagner si je s svojimi nemško-nacionalnimi izjavami (na nekem volilnem zborovanju se je hvalil, da je bil Hitlerjev mladenič - op. ured.) za nekaj časa zagotovil uspehe, hkrati pa je pripravil tla za Haiderjeve poznejše uspehe«, je dejal Sima in poudaril, da je Wagner - in ne Ambrozy - odgovoren za poraz na volitvah 1989, ko je SPÖ izgubila absolutno večino in s tem tudi deželnega glavarja.
Glede sedanjega položaja in perspektiv socialdemokratske stranke na Koroškem pa Sima meni, da je zadnji deželni kongres (22. maja letos - op. ured.) pokazal, da je sedanjemu predsedniku stranke, Petru Ambrozyju, uspelo ustvariti enotno stranko, »stranko, ki se ne prepira v javnosti, marveč se predstavlja kot politična sila, ki želi na Koroškem tudi v bodočnosti igrati prvo vlogo«.
CELOVEC
Društvo Naš otrok odgovarja Merkaču
CELOVEC - Kot »nepotrebno razburjenje»je odbor društva »Naš otrok« zavrnil izjave Franca Merkaca, ki je pretekli teden zaradi sklepa odbora o uporabi slovenščine oddal funkcijo tajnika.
V izjavi za tisk ostali elani odbora poudarijo, da je »zadevo treba videti v sklopu diferenc v vrsti vprašanj med dosedanjim tajnikom in večino elanov odbora« ter da odbor ni bil pripravljen, »da sprejme mnenje tajnika pod grožnjo njegovega odstopa in odločno zavarCa njegovo osebno obračunavanje z določenimi elani odbora preko medijev«.Odbor tudi poudarja, da bo tudi v bodoCe delovalo složno in zavzeto v smislu svojih statutarnih ciljev in bo pri tem uveljavilo slovenski jezik ne le pri vzgoji otrok, temveč tudi pri dopisovanju z uradi in to prav v smislu hotenj MerkaCa«.
Kot smo poročali, je na predzadnji seji društva »Naš otrok«, ki vodi zasebni dvojezični otroški vrtec v Celovcu, prišlo do spora med tajnikom MerkaCem in ostalimi elani društva, ker je odbor sklenil, da se društvo pri dopisovanju z uradom koroške deželne vlade poslužuje obeh jezikov in ne samo slovenščine.
Tajnik dr. Franc Mer-kac je iz protesta odstopil, »ker ni moral razumeti, da se slovensko društvo- brez vzroka -odpove pravici do do-slednje uporabe slovenskega jezika pri dopisovanju z uradnimi ustanovi na Koroškem«.
KULTURA
Torek, 1. junija 1993
RECENZIJA / FESTIVAL DRUGE GODBE
Albanci so snubljenje pripeljali do svatbe
Darjo Cortese
V soboto, 29. maja, je otvoritveni koncert letošnje Druge godbe potrdil izročilo glasbene drugačnosti te prireditve, ki bo naslednje leto praznovala desetletnico. Prvič pri nas smo lahko v živo slišali albansko etnično glasbo, ki so jo v preddverju Križank godli bratje Lela. Šestčlanska zasedba s preprostim imenom Familie Lela je
poskrbela za veC kot uro pristne albanske narodne glasbe. Tako kot ta država je tudi njena glasba pri nas še vedno neznana, zato je imel koncert tudi dodatno dimenzijo, Sirjenje glasbenih obzorij.
Instrumenti Družine Lela so harmonika, tamburin, dve lutnji, klarinet, violina in seveda vokali. Pri tem ne moremo mimo Remzija
Lela, šestdesetletnega mojstra klarineta, ki si je s svojim instrumentom priigral vlogo simpatičnega fron-tmana skupine.
Za ta koncert je bila značilna predvsem dinamika, ki so jo bratje Lela dosegli z raznolikostjo skladb. Instrumentalne skladbe z vodilno vlogo klarineta, ki so bile v glavnem tudi najhitrejše, so svoje mesto od-
stopale glasbi z vodilnim vokalom, nekaj Cisto posebnega pa je bila vokalna polifonija hratov Lela. Cista vokalna glasba je že tako in tako nekaj posebnega in ponavadi ima vsak narod kakšno tovrstno vokalno presenečenje. Pri glasbi z albanskega juga sicer ni šlo za zelo razdelane vokalne strukture, zato pa za kljub temu privlačno in nenava-
Brate Lela je na koncertu v Ljubljani fotografiral Jože Suhadolnik iz Fotografske agencije TRIO
dno večglasno petje. Predvsem ga je odlikovala iskrenost in toplina človeškega glasu, ki je zaradi jezikovnih pregrad edine lahko vzpostavila stik s poslušalci. Na podoben način je deloval tudi vokal v skladbah z glasbeno spremljavo, to pa lahko rečemo tudi za njihov nastop v,celoti.
Družina Lela igra z veseljem, glasba jim je v krvi in vidi se, da med igranjem neizmerno uživajo. 2e zra-di tega koncert ni mogel biti slab. Tokrat ni šlo za etnično glasbo, ki bi delovala nekako »od zunaj«, kot se velikokrat rado zgodi, kadar glasbeniki (na primer afriški) zapustijo svoje okolje ter delujejo in živijo v Evropi. Bratje Lela so igrali tisto, kar igrajo doma, igrah so glasbo, ki je del albanskega življenja. Edina nepremostljiva težava prenosa take glasbe iz naravnega okolja na koncertni oder je odmik od publike, ki ji je glasba namenjena. Od glasbenikov samih je odvisno, kako bodo naredi-li iz koncerta slavje, na katerem bodo obiskovalci svatje, glasba pa nit, ki povezuje vse navzoče. Družini Lela je v preddverju Križank uspelo prav to, preprosto iskreni in glasbeno neposredni so vzpostavih stik s poslušalci in navdušenje, ki jim ni pustilo oditi z odra.
____CELOVEC / ZAČETEK POLETNEGA FESTIVALA _____
Sodobna in aktualna oblika kulture
Miha Trefalt
Ce ste se v minulih dneh mudili v glavnem mestu sosednje Koroške, najverjetneje niste prezrli velikih, oblikovno ne ravno najbolj dognanih, vendar pa oci parajočih, kriCeCe zelenih plakatov, na katerih se nad silhueto zaščitnega znaka tega spodnjeavstijskega mesta pojavlja slogan Wo die Kultur baden geht!, ki mimoidoče opozarja na začetek celovškega poletnega kulturnega festivala, uradno imenovanega Woche der Begegnung (Teden srečanja), ki se bo odvijal v Celovcu in na Vrbskem jezeru.
Festival z veC kot dvajsetletno tradicijo, sprva zasnovan kot vrsta simpozijev na temo folklore in ljudske mnetno-sti, je v dobrih dveh desetletjih prerasel v multi-medialni kulturni festival posebne kvalitete, ki vsako leto pritegne do 15.000 obiskovalcev, in sicer ne samo iz Koroške, temveč tudi iz sosednjih zveznih dežel, Slovenije in Italije. Na letošnjem festivalu, ki ga organizirata mesto Celovec in koroški deželni studio avstrijske televizije, se bo zvrstilo preko 170 prireditev na 14 različnih lokacijah, težišče festivalskih dogajanj pa bo prav gotovo sodobno gledališče, ples, kabaretna umetnost, film, literatura in glasba. Značilnost fe-
stivala je, da so vse prireditve brezplačne, umetniški dosežki prejšnjih let, med njimi najbolj odmeven projekt lanskega leta Nevidna mesta (Citta invisibile) po predlogi Itala Calvina, pri katerem je sodelovalo 400 umetnikov iz vse Evrope, pa so dokazali, da tudi brezplačne prireditve odlikuje visoka umetniška kvaliteta. "Potrudili smo se", zatrjuje podžupan mesta Celovec, gospod Siegbert Metelko, "da bi festival postal sodobna in aktualna oblika kulture" in zdi se, vsaj po pregledu letošnjega programa, da so njegove besede upravičene. Letošnji festivalski dnevi se pričenjajo 4. junija s svečano otvoritvijo, ki jo bosta pospremili tudi otvoritvi dveh spremljajočih razstav; Umetnost in kultura ORF je naslov prve, ki bo skušala avstrijsko televizijo predstaviti kot kulturni medij, druga, Making Art, pa bo predstavila delo umetnikov na nekoliko nenavaden način. Med razstavami, ki jih velja še omeniti, je osrednja retrospektivna razstava že omenjenega lanskoletnega trodnevnega projekta Citta invisibile, ki bo predstavila potapljajoča se mesta v Vr-
bskem jezeru z video posnetki, glasbo, scenskimi osnutki in fotografijami.
V drugi sklop festivalskega dogajanja sodijo gledališke predstave, ki jih zaznamujejo sodobni in avantgardni gledališki trendi, plesno gledališče, gledališče giba in nekoliko bolj komercialne ka-barejske predstave. Med povabljenimi gledališkimi skupinami in predstavami sta tudi dve iz Slovenije.
Emil Hrvatin se bo predstavil z Zensko, ki nenehno govori, Poligon, Matjaž Farič pa z plesno predstavo Derr, kjer sedem plesalk pleše skozi lastne spomine. V vrh gledaliških predstav in spektaklov organizatorji prištevajo salzburško predstavo Newton - sredi groznega kraljestva sil (-Newton - Mitten im furchtbaren Reich der Krefte), v kateri sodelujeta Lawine Torren in Hubert Lepka, predstavo plesno-gibalnega gledališča za plesalca, traktor in viseče nihalo, ki bo uprizorjena v celovškem mestnem gledališču 13. junija in Smrt se poslavlja - cesar Atlantisa (Der Kaiser von Atlantis oder Die Todverweigerung), krstno uprizoritev futuristične opere, legende v štirih slikah Viktorja Ull-
mana in Petra Kiena, ki jo izvaja kulturna inic^ tiva Arbos. K gledal1' škim dogajanjem sodijo tudi nekatere spremlja]0 Ce prireditve, predvsem okrogle mize na temo so dobnega gledališča, me katerimi na programu lahko zasledimo tudi di
skusije o neinstituciona '
nem slovenskem gledali SCu. Enakovredno gled^' liškemu dogajanju in h-kovni umetnosti sta zastopana tudi glasba in literatura. Koncertom l jazz, funk, heavy metal...) je namenjen glasbeni šotor ob Vrbskem jezeru, literatura pa bo najmočneje zastopana v zadnjih dneh festivala z
napetimi branji v živo m prav takšnim točkovanjem za literarno nagrado Ingeborg Bachmann. Svoja dela bo prebiralo preko dvajset avtorjev, tekmovanje pa bo prenašal televizijski kanal 3 Sat.
Celovški poletni festival tako predstavlja tritedensko bogato kulturno ponudbo, tako za tiste zahtevnejše in malo manj zahtevne obiskovalce, ki brezplačno kon-zumiranje kulture združujejo z razvedrilom ob najtoplejšem evropskem alpskem jezeru (Cernu sicer motto letošnjega festivala - Kjer gre kultura na kopanje!), v katerem se celo umetniki veselijo tega, da "splavajo".
Festivalska Sneguljčica
LJUBLJANA - Na letošnjem 41. poletnem festivalu bodo v produkciji Festivala Ljubljana in pod generalnim sponzorstvom Smelt International Group uprizorili novi slovenski musical Bojana Adamiča Sneguljčica, po predlogi Pavla Čohe, ki bo svetovno praizvedbo doživel na odru ljubljanskih Križank 19. julija. Novi musical predstavlja velik izziv ustvarjalcem, še posebno mojstru Bojanu Adamiču, saj gre za prvi poskus pisanja glasbe za pihalni orkester, pa tudi vsem nastopajočim, saj je takšna orkestracija zahtevna tudi za izbrane pevce. Libreto, po Golievi predlogi ga je napisal Jože Humer, ohranja osnovno zgodbo Sneguljčice, dogajanje pa je postavljeno v sodobno (ameriško) mesto, ki mu vlada kraljica filma in kiča. Ta Sneguljčico izžene v mesto kriminalcev, vendar pa tu živijo palčki (ekološko osveščeni), ki ji, kot veleva tradicija, pomagajo, hkrati pa želijo vrniti mestu smisel, zato rešijo zadnje seme drevesa, iz katerega pa ne more vzkliti novo, dokler princ ne poljubi Sneguljčice. Zaradi teh vsebinskih sprememb so ustvarjalci predstave k sodelovanju povabili tudi pesnika Ervina Fritza, ki je libretu dopisal nekaj novih pesmi in konec. Ti dodatki po mnenju ustvarjalcev ne vdirajo v fabulo pravljice, saj so izbrani na podlagi tehtnih analiz, tako da Sneguljčica ostaja taka, kot jo poznajo otroci. Musical režira zagrebški režiser Krešimi DolenCiC, dobro poznan tudi ljubljanski publiki, scenografijo je zasnoval Andrej Stražišar, kostume Goran Lelas, koreografka pa je Mojca Horvat. V vlogi Sneguljčice bosta nastopili Dunja Spruk in Tamara Strelov, v vlogi kraljice in zrcala Vita MavriC-Ruič, Katja Kranjc in Sanela RedžepagiC, v vlogi princa Branko Robinšek in Andrej Debevc, lovca bosta Jože Humer in Robert VerCon, palčki pa bodo Uroš Kores, Marko Kobal, Jože Vidic, Slavko Savinšek, Mirko Halilovič, Tomaž Čibej in Miha Hvastja.
Musical je namenjen predvsem otrokom, zaradi dvojne zgodbe pa je primeren tudi za vse tiste, ki so nekoC bili otroci. V Času letošnjega poletnega festivala ga bodo ponovili štirikrat, jeseni naj bi ga preselili na veliki oder CD ali v Opero, dogovarjajo pa se tudi za gostovanja po Sloveniji in tujini. (M. T.)
Simpozij direktorjev narodnih gledališč vzhodno in srednjeevropskih držav 1993
BUDIMPEŠTA - V Budimpešti je bilo 24. in 25. maja srečanje direktorjev narodnih gledališč vzhodno- in srednjeevropskih držav. Organiziral ga je direktor tamkajšnjega narodnega gledališča, gospod Lazslo Ablonczy, potekalo pa je pod pokroviteljstvom gospe Catherine Lalumiere.
Srečanja so se udeležili predstavniki narodnih gledališč iz Finske, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Romunije, Albanije, ZR Jugoslavije in Slovenije. Predstavnika iz nekdanje Jugoslavije sta bila Vida Ognjenovič in dramatik Nenad Rokic, ki sta že velikokrat ustvarjala v slovenskem gledališkem prostoru. Razen naštetih sta se srečanja udeležila
tudi dva predstavnika newyorške off-off scene in en iz ekperimentalnega inštituta v Barceloni. Povabljenci so razpravljali o pomenu, vlogi in neodvisnosti narodnih gledališč v današnjih razmerah, o njihovi umetniški strategiji ter o finančnem ustroju in možnostih sponzoriranja le-teh. Vzhodno- in srednjeevropska narodna gledališča so, kot kaže, v podobnih težavah, vsaj kar zdeva financiranje. Ce citiramo Vido Ognjenovič, je »narodno gledališče inštitucija, ki ji država pripisuje velik pomen, namenja pa majhna sredstva«. Tako je tudi možnost gostovanja ljubljanske Drame v Romuniji in Litvaniji odvisna od sredstev, ki jih bosta v ta namen odredih (ah pa ne) državi gostiteljici.
Ob koncu sta položaj v ameriških gledališčih, kjer termina »narodno gledališče« sploh ne poznajo, orisala predstavnika iz Treshold Theatra. Četudi je bila v prejšnjih govorih izrečena primerjava med narodnim gledališčem in mastodontom, smo se vsi z veseljem vrnili tja, kjer komercialnost (zaenkrat) še ni edini imperativ. (V.C.)
Svetovni gledališki kongres
MUENCHEN - Od 23. do 29. maja je v Miinchenu potekal Svetovni gledališki kongres, ki ga je organiziral Mednarodni gledališki inštitut. Na njem je prvič sodelovala tudi delegacija Slovenskega centra, ki je bil ustanovljen oktobra lani. Člani slovenske delegacije so sodelovali pri delu generalne skupščine in osmih področnih komitejev: za glasbeno gledališče, za ples, za dramske avtorje, za gledališko vzgojo, za medsebojne stike in obveščanje, za kulturno identiteto in razvoj, za novo gledališče ter za dramsko gledališče. Na kongresu pa so predstavili tudi slovensko gledališko kulturo bodisi v kongresnih prostorih na zasedanjih bodisi pri osebnih stikih, in to z informacijskim gradivom, ki so ga dobili od vladnega urada za informiranje, Centra za turistično ekonomsko propagando ter od posameznih gledališč. Slovensko delegacijo so zastopali prof. Kristijan Muck, prof. Zvone Šedlbauer, Janez Meglic in dr. Henrik Neubauer. (P.R.)
Gostovanje SNG Drama v Gradcu
GRADEC - V avstrijskem Gradcu poteka drugi Evropski kulturni festival (prvi je bil lani v Krakowu), na katerem se danes zveCer predstavlja ljubljanska Drama s predstavo Samo igra je in ne boli graškega dramatika in novinarja Maxa Grada. Gostovanje bo za avstrijsko publiko nedvomno zanimivo, saj je ljubljansko predstavo re--žiral Ernst M. Binder, sicer vodja Forum Stad-tpark Theatra iz Gradca, po drugi strani pa je incestna tematika, ki jo obravnava v svoji drami Max Grad, v nemškogovoreCih deželah še vedno prepovedana tema, čeprav statistika navaja podatek, da je v Nemčiji spolno zlorabljen vsak tretji otrok. Ljubljansko predstavo, v kateri nastopata Kristijan Muck in Nataša Ralijan in je nastala v sodelovanju z graškim gledališčem, si bo graška publika labko ogledala že drugič (prva predstava je bila včeraj zveCer v klubu Teatro, ki je imela v
ta namen nekoliko preurejeno prizorišče) in po vCerašnjih komentarjih obiskovalcev ji tudi nocoj obetajo uspeh. (M.T.)
Mladinsko gledališče na mednarodnem festivalu v Milanu
MILANO - 27. maja se je na različnih prizoriščih v Milanu pričel mednarodni festival Milano oltre, ki bo v Času do 21. junija gostil gledališke skupine iz Italije, Nemčije, Slovenije in Nizozemske. Letošnji festival bo brez dvoma potekal v znamenju slovenskega gledališča, saj se bosta predstavili kar dve naši gledališči: Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in SNG Drama Maribor, prvo s petimi in drugo z dvema predstavama. 10. junija je na sporedu pogovor z naslovom Moe mlade režije, posvečen pa bo slovenskim gledališčnikom, ki bodo lahko svojim italijanskim kolegom in novinarjem predstavili fenomen slovenskega gledališča. Slovensko mladinsko gledališče se So na festivalu predstavilo s kar 12 ponovitvami petih različnih predstav petih režiserjev. Ta kompleksna predstavitev se bo začela s predstavo Aliča v Čudežni dežeh Lewisa Carroha in režiserja Vita Tauferja, ki jo bo SMG odigralo 10. in 11. junija v gledališču Porta Romana. Sledila bo predstava Veter, pesek, zvezde mladega koreografa Matjaža Fariča (11. junija), ki je nastala kot odrska vizija literarnega univerzuma Saint Exuperyja. 12. junija si bo italijanska publika lahko ogledala dve ponovitvi predstave Susn Herberta Achtembuscha v režiji Eduarda Milerja, dva dni kasneje pa se bo v treh predstavah predstavil s projektom gledališča Rdeči Pilot Dramski observatorij ZENIT. Zaključna predstavitev bo Šeherezada Iva Svetine in Tomaža Pandurja (15. in 16. junija).
Po festivalu v Nancyju, kjer se je leta 1983 SMG predstavilo z Misso v a-molu ter Romeom in Julijo, in po festivalu v Mulheimu leta 1986, kjer se je predstavilo z Misso v a-molu, Ano, Strahom in pogumom ter Razrednim sovražnikom, je to po številu predstav in ponovitev najobsežnejše gostovanje tega gledališča na tujih odrih ter skoraj na-jobšimejše gostovanje v zgodovini slovenskega gledališča. SNG Drama iz Maribora pa bo na festivalu uprizorila predstavi Carmen in Don Juan. To je izjemna priložnost za ljubljansko SMG kot tudi za SNG Dramo iz Maribora ter slovensko gledališče nasploh. Med predstavami in avtorji, ki bodo nastopih na festivalu v Italiji in so slovenski publiki znani, omenimo Studio Hinderik iz Nizozemske in njegovo predstavo GLAS, gledališče Rom Pralipe iz Nemčije pa bo nastopilo z Lorcovo Krvavo svatbo. Ob razgovoru o slovenskem gledališču kot novi ustvarjalni moči evropskega kulturnega prostora pa bosta potekah še zanimivi diskusiji z naslovoma Gledališče manjšin (podnaslov Proti nastajajočemu nasilju) ter Italijanski režiserji v tujini. (P. R.)
Repertoar MGL v novi sezoni
LJUBLJANA - Mestno gledališče ljubljansko naj bi po besedah umetniškega vodje Zvoneta Šedlbauerja tudi v naslednji sezoni nadaljevalo z repertoar-
nimi smernicami, ki so si jih začrtali v preteklih letih. Repertoar za sezono 1993/94 je po žanrski usmeritvi naravnan izrazito komedijsko, kar pomeni tudi svojevrsten izziv celotnemu dramskemu ansamblu. Šedlbauer meni, da gledališče ne sme ostati v mrtvem kalupu, temveC mora prav s komedijo zagotoviti dinamičnost ansambla. Iz iztekajoče se sezone naj bi se na repertoarju v prihodnje ohranilo kar pet predstav (Kaj pa Leonardo?, Deklica in smrt, Hrup za odrom in Amfitri-on), premierno pa naj bi izvedli šest predstav na velikem in dve na malem odru. Otvoritvena predstava sezone bo Cankarjeva komedija Za narodov blagor v režiji Mileta Koruna z gostom Janezom Hočevarjem. Komedija je še kako aktualna, Čeprav je bila napisana skoraj pred stoletjem in ji lahko očitamo nekatere dramaturške pomanjkljivosti in nedoslednosti, saj nam bo po nedavnih strankarskih peripetijah predstavila volilno vzdušje v novi luči, nemara takšni, v kakršni je ta Cankarjeva komedija tudi nastajala. Med domačimi dramskimi besedih v naslednji sezoni MGL moramo omeniti komedijo Milana Jesiha Igra za igro,‘ki jo bo režirala Meta Hočevar, uprizorih pa naj bi jo kot zadnjo premiero v sezoni. Komedija, ubrana na žensko tematiko, je Jesihova predelava Aristofanove Lizi-strate in Žensk v ljudski skupcini v nekoliko izkrivljenem zrcalu, njena moC in teža pa je v poetični izmišljiji in blešCeCem pesniškem jeziku Milana Jesiha. Izmed del svetovne klasike bodo uprizorili nemara najbolj znano družinsko dramo Smrt trgovskega potnika Arthurja Millerja iz 1949. leta, v prevodu Zdravka Duše in režiji Žarka Petana. V naslovnih vlogah te drame, ki demistificira t. i. ameriški sen in se po razcvetu ameriške ekonomije ukvarja z usodo posameznika, bosta nastopila Boris Cavazza kot gost in Jožef Ropoša. Smrti trgovskega potnika sledi Utva A. P. Čehova v režiji Dušana Jovanoviča z Radetom Serbedžijem v vlogi Trigorina in Marjeto Gregorač v vlogi Arkadine. Med sodobnimi komediografskimi deli so v MGL za naslednjo sezono izbrali tudi bulvamo komedijo Marca Camolettija Pridi gola na večerjo (Pižama za šesterico) v prevodu Mateja Dolenca in režiji Zvoneta Šedlbauerja, ki je svojo praizvedbo doživela na pariškem bulvarju 1985, še večjo popularnost pa si je pridobila z angleško adaptacijo 1991. leta. Zabavno zgodbo o tem, kako naj zakonski mož v odsotnosti žene preživi konec tedna z ljubico, odlikujejo iskrivi dialogi, besedne igre in številni zapleti, ki bodo to komedijo prav gotovo postavili ob bok uspešnicam preteklih dveh sezon, Hrupu za odrom in Škerjancu. Med zanimivejše uprizoritve sezone sodi prav gotovo politična farsa, groteska Blaznost kralja Jurija IH., najbolj znanega živečega angleškega dramatika Alana Ben-netta, s katero avtor posega v Cas 18. stoletja, Cas vladavine kontradiktorne zgodovinske osebnosti Jurija m, ki se proglasi za blaznega. Drama tako skozi optiko norosti razkriva zakulisja političnih bojev, spletk in manipulacij, človeku pa dodeli funkcijo predmeta, lutke oblasti.
Na mali sceni pa že zdaj pripravljajo komedijo avstrijskega dramatika Gabriela Barillija Medeni Mesec v prevodu Tanje Viher in režiji Borisa Kobala, ki naj bi jo predpremiemo uprizorili že konec tega meseca. Zadnja premiera v MGL bo
Jarryjev Kralj Ubu v režiji Matjaža Pograjca, prav tako na mali sceni. Med novostmi v MGL v naslednji sezoni moramo omeniti še angažma dveh novih igralcev (v pretekli sezoni je gledališče zapustilo kar osem elanov), Jožefa Ropoše, ki prihaja iz Mladinskega gledališča, in Ljerke Belak iz SLG Celje, ki se bo zaradi obveznosti v matični gledališki hiši MGL pridružila Sele sredi sezone. Štipendista gledališča še naprej ostajata Gorazd Logar in Jernej Kuntner, oba študenta AGRFT-Prav tako pa v gledališču že potekajo pogovori o načrtih za sezono 1994/95, v kateri naj bi Janez Pipan režiral Camusovo Kaligulo, dogovarjajo pa tudi z Evaldom Flisarjem in Tonetom Partljičem za nova dramska besedila. (M.T.)
Pravkar poteka festival Sterijino pozorje
NOVI SAD - S predstavo Kir Janja, v režiji Ljubo-slava Majerja in izvedbi Srbskega narodnega pozo-rišta iz Novega Sada, se je v Novem Sadu 26. maja zaCel 38. gledališki festival Sterijino pozorje- Festival bo trajal, tako kot vsa prejšnja leta, ko je imel še podnaslov Jugoslovanske gledališke igre, do 3. junija. Ob letošnji otvoritvi je znani gledališki režiser iz Beograda in večkratni dobitnik Sterijeve nagrade Dejan Mijač izrazil upanje, da je eden od razlogov za to, da so se zbrali, »tudi želja po novem začetku.«
Selektorica Vida Ognjenovič je v tekmovalni del festivala vključila sedem predstav gledališč iz Novega Sada, Beograda in Niša. Zunaj konkurence bo lahko Sterijeva publika videla štiri predstave gledališč iz Budimpešte, Beograda, Novega Sada in Banja Luke. Občinstvu in žiriji bodo tako na ogled predstave »Naši očetje« Dramskega pozon-šta iz Beograda, »Čudež v Sarganu« Srbskega narodnega pozorišta iz Novega Sada, »Vasilisa pre' krasna« gledališča Boško Buha (iz Beograda), »K°' Stana« Narodnega pozorišta (iz Niša), »Pohabljenec« gledališča madžarske manjšine Ujvideki Szinhaza (iz Novega Sada) in še predstava »Kir Janja« Narodnega pozorišta iz Beograda.
Zunaj konkurence in samo za publiko bo Srbsko pozorište iz Budimpešte izvedlo »Sentandrejski evangelij«. Narodno pozorište iz Beograda »Izbira-Cico«, Krajiško narodno pozorište iz Banja Luke pa predstavo »Seme«. Zadnji dan Pozorja bodo na Čast nagrajenim elani opernega ansambla Srbskega narodnega kazališta iz Novega Sada izvedli opero »Pokondirenatikva«.
Na nek način se je letošnje Pozorje zaCelo tragično: takoj po svojem prihodu v Novi Sad, ko je prvič po zaCetku balkanske vojne zapustil Sarajevo, je umrl gledališki kritik in režiser Josip Lešič, zvesti spremljevalec vseh dogajanj na Pozorju v vseh minulih letih.
Čeprav je Sterijino pozorje od lani formalno mednarodni festival, je s sankcijami ZN udeležba na njem omejena na gledališča iz Srbije, še bolj pa je osiromašen zaradi odsotnosti tradicionalnih mednarodnih simpozijev in razstav o gledališčih. Predsednik žirije za podehtev nagrad je književnik iz Beograda Slobodan Selenič, elani pa so: Ferenc Deak, Feliks Pašič, Slavenka Saletovič in Dragica Tomas. (M.P.)
ARHITEKTURA / EDINA SLOVENSKA ARHITEKTURNA GALERIJA
Prava mera med obrtjo in ustvarjalnostjo
Galerijo DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani z razstavo »Deset let DESSA« praznuje te dni svojo obletnico
Äblj^na - Ime
I0v A )e kratica za De-
stnin°kS^UPnost samo-Drn !h arhitektov. Sku-
C v]6 nastala iz del°-
san,s^pine za vprašanja Dri SStoinih arhitektov U^.rustvn arhitektov nr j l3116’ Danes si težko Postavljamo probleme,
C6va]fmi S° se tedaj sre-kti J1 ,sam°stoji arhite-
advJcft1111112151 80 biU
ttiik'’ bl 1 80 PaC »pdva-, naravni sovražni-sistema. Tako niso Dan 1 enakopravo nasto-hpK na1tT2iscu in so po-
zacij^ti W°Vh0 0rg£T
uh ..i	^)1 J1^ zastopala
^ ,ovem konkuren->)fieiri hoju z ostalimi no S^henimi pravnimi asabami«. Problem se je ‘acel reševati šele z za-kuh“®.,0 samostojnih
DRom
SM-ih delavcih, ki je l9n! .Veliati jeseni leta na, i-111 |e omogočal usta-aavl]anie TDS. Skupaj z n p11111? *n Dokumentar-Dn •6 bda DESSA med n mi registriranimi de-,nirtli skupnostmi in
redno
vati
Pa je začela delo-
spomladi leta 1983.
Začetku je imela 36 anov, zdaj pa jih je neto/ V-6C hot 100, zaradi ativne uspešnosti pa „ kapeli razmišljati o . , elejsih kulturnih akci-
J® jastne galerije na 2i-n Vj^i stezi 4 v Ljubljani P ed štirimi leti (aprila a 1989). 2e po tem, da
je galerijo uredil dunajski rojak Boris Podrecca, se vidi, da si je ta skupnost želela prebiti lokalne ovire. Poleg tega so želeli z lastnim delom vzpostaviti Cim višja in ostrejša merila za arhitektovo delo. Čeprav so že prej organizirali veC preglednih razstav svojih elanov (Equrna, Ljubljana 1985 in 1987) in si nabirali prve izkušnje v tujini (Damjan Gale: Plečnikovi stebri, 1987 - Dunaj, 1988 - Milano in Torino, 1989 - Bolzano), se je razstavna dejavnost prav razmahnila šele z otvoritvijo galerije. V njej so v štirih letih pripravili 39 razstav domačih in tujih avtorjev. Poleg tega so si njihove razstave lahko ogledali tudi drugod po Evropi in svetu. Razstava »Jurij Kobe et ah« je bila na ogled tudi v Celovcu (leta 1989), Sarajevu in Žagrebu (leta 1990), kot posebni gostje so se udeležili salona arhitekture v Zagrebu (leta 1991), sodelovali pa so tudi pri razstavi Aleša Vodopivca v Celovcu (leta 1991). Novembra leta 1991 so v New Yorku pripravili razstavo »Contemporary Arhitecture in Slovenia«, ki še vedno potuje po ZDA (New York, San Francisco, Chicago, Kansas City, Albuquerque, North Carolina). Ob otvoritvi »Haus der Architektur« v Celovcu (oktobra
leta 1992) je DESSA pripravila pregled slovenske arhitekture, nekoliko širši pregled sodobne slovenske arhitekture pa so skupaj z DAL pripravili za razstavo, ki je bila odprta 18. maja v Budimpešti. Ob tem je DESSA izdala 45 različnih katalogov, zloženk in plakatov, za svojo galerijsko dejavnost pa je leta 1990 prejela tudi Plečnikovo priznanje.
Namen tako razvejene razstavne dejavnosti je predvsem navezovanje stikov z drugimi klultur-nimi centri, saj smo bili v preteklosti vse preveč odrezani od aktualnih arhitekturnih tokov. Zdaj ko smo dobili novo državo, se vse bolj kaže potreba po promociji lastne kulturne produkcije v tujini. V ta namen niso pripravili le dveh preglednih razstav sodobne slovenske arhitekture (-ena zdaj potuje po Ameriki, druga pa je namenjena evropskemu občinstvu), temec so na to temo pripravili tudi predavanja v New Yorku, Celovcu, Pieštanih, Vicen-zi, Dunaju, Albuqüerqu in Bukarešti.
Predavanja pa redno potekajo tudi v sami galeriji, bodisi da spremljajo same razstave ali pa obravnavajo aktualno arhitekturno problematiko. Obiskovalci se lahko z le-to seznanijo tudi v ga-
lerijski knjižnici, kjer so na ogled vse pomembnejše svetovne arhitekturne revije. Redno organizirajo tudi strokovne ekskurzije.
Vse navedeno v glavnem financirajo sami, deloma s pomočjo sponzorjev, saj skupnost za svoje delovanje ne prejema kulturnih subvencij. Ministrstvo za kultmo je
šele nedavno pričelo finančno podpirati določene projekte. Tako je 4-od-stotna provizija, ki jo plačujejo elani, še naprej najzaneslivejši vir financiranja, tako kot je bila že vseskozi v zadnjih desetih letih. S skromno razstavo v galeriji skušajo predvsem opozoriti na jubilej in obiskovalce spomniti na doslejšnjo
galerijsko dejavnost. Pri tem se zavedajo, da so vse zgoraj naštete dejavnosti zelo pomembne, seveda pa niso edini pogoj za še bolj ploden razvoj slovenske arhitekture. V tolažbo jim je, da so njihovi elani v preteklosti zmagali na mnogih arhitekturnih natečajih in prejeli kar precej javnih priznanj. (A. H.)
Slika Vojteha Ravnikarja, Člana DESSE - projekt stanovanjske stavbe v Ljubljani
ZDAJ
I N
NIKOLI
l 2 9 T
		
Različne
odvisnosti
Komentar Janeza Strehovca v predzadnji Delovi Sobotni prilogi je v krogih, v katerih se povečini hoCeš noCeš gibljem, ukresal nemalo polemike. (Ko smo že pri polemikah: mnenja sem, da je svarilen, celo zaskr-bljiv znak, da te nastajajo le ob različnih pogledih na organiziranje ali vrednotenje kulture, ne pomnim pa, katera se je zadnja lotila kake umetnosti imanentne teme. Prepir, kateri tradicionalisti, modernisti ali postmodernisti so zavzeli katero inštitucijo, je seveda klavrn nadomestek za prepir o tem, kaj ta inštitucija poCne oziroma kaj bi morala poCeti.) Strehovcev članek se, povzemimo za nepoučene, ukvarja s premislekom razmerja med kulturnimi inštitucijami in neodvisnimi producenti, ki ga vsako leto pragmatično zaostri sprejemanje kulturnega proračuna. Ljudje, s katerimi sem govoril, so se do problema opredeljevali pro in contra, torej za ustanove ali za neodvisnost. Zdi se, da je z motivacijami teh stališč podobno, kot je bilo z nastankom slovenskih strank: v veliki meri so odvisna od tega, kje je kdo zaposlen.
Mnenja sem, da je že izhodišče, v katerem se je treba opredeliti za eno
Andrej Blatnik
od obeh možnosti, napačno; nemara ne gre za izbiro ali/ali, v kateri bi žrtvovali neodvisne, da bi imeli za plaCe zasvojenih, ali slednje razpustili, da bi pridobili sredstva za produkcijo, temveč za soobstoj obojega. Tako kulturne ustanove kot neodvisna kultura so namreč nujen sestavni del kulturne ponudbe ne le pri nas, temveč tudi povsod po svetu.
No, tu se stvari šele res zapletejo: ko nam ni veC omogočena izbira ali/ali, je paC potrebno vzpostaviti kriterije. Takšne, po katerih bomo selekcionirali znotraj neodvisne kulture, in druge, s pomočjo katerih bomo realno ocenili potrebni obseg in domet institucionalne. Dejstvo, na katerega nas zadnje Čase opozarjajo bolj bojeviti spremljevalci slovenske kulture, namreč ni zanemarljivo: zna biti, da je slovenske kulture, mislimo seveda na tisto docela profesionalno, ki se financira iz državljanskega (le zakaj bi rekli državnega?) denarja, morda res preveč. Ne le preveč per capita, glede na fizični obseg Slovencev, temveč preveč tudi zato, ker njen nagli produkcijski način onemogoča popolne izkoristke in s tem optimalne rezultate. Ko še nismo utegnili prebra-
ti najnovejšega slovenskega romana, že izidejo trije novi, gledališča morajo pripraviti po šest premier na leto, Čeprav število vaj zadostuje le za dve, orkester komaj naštudira kak zahtevnejši komad in že je treba vreči note v kot in se lotiti tistega za naslednji petek, in tako dalje.
Ena težav pri spreminjanju takšnega položaja je ostanek uravnilovke minulega Časa, ki povzroča, da so na primer pisatelji plačani kot rudarji, po produktivnosti, po številu napisanih znakov, in ne po drugem merilu. Ker kvahteta pride šele za preprosto reprodukcijo (mislim na avtorsko reprodukcijo, torej preživetje), jo bo s takšnimi izhodišči težko spodbujati. Se večja težava pa je želja po ohranjanju pridobljenega položaja. V umetnosti SDK-jevska revizija ni mogoča, kazalci potrebnosti ustvarjalnosti so vse preveč mnogoteri in priseganje na zgolj enega od njih (vplivnost? občinstvo? kritiko?) pripelje v slepo ulico. Res, ni nedvoumno, katera pot je prava, zanesljivo je le, da je tudi brezkonfliktnost znotraj tako opredeljenih (dveh) polj in osredotočanje na njune medsebojne spopade njen slab začetek.
Pet ?bLANA - Na pobudo Štajerske jeseni je v 28. maja, slikarska skupina Irwin v opu-Pq6?1 e^e^txai'n' na Kotnikovi ulici v Ljubljani stavila dvodnevno razstavo z naslovom Tran-gentrala.
avt - sta zasnovala kuratorja Neue Galerie iz shijskega Gradca, Werner Fenz in Paolo Bi-vj.c ., Pri Čemer sta izhajala iz dejstva, da ži-UrL ■ 0 okolje bistveno sooblikuje prostor j^a/jarkovega delovanja.
dr l Pro)ekta je nenavadna, saj umetnikov iz vsak držav n^so vat>ili v Gradec, saj naj bi Cp od njih svoja dela postavil v svojem doma-stü-/ 0k°^u- Gostujoči kritiki naj bi na teh me-. vzpostavili dialog z ustvarjalci in tako od Ja do oktobra letos vzdrževali proces duho-ega spreminjanja celotnega vključenega ob-
T • a'
Tjrin so svoj pristop označili kot »postajo (tran-^ öritralo) oz. točko objektivizacije (umetniško i J1'’katere branje je pogojeno s predhodnimi Sa °nocimi dejanji širšega konceptualnega tele-v|. suprematisticne države.« Instalacijo sesta-n/t °l Popotni predmeti, označeni s številkami raz n1 bstov’ ki jih je svojim elanom izdal NSK, di T°siavijeni po kompilaciji zemljevidov sveta;
uovni prostor, ki zre v obiskovalca razstave vstZl. .ahala na vratih, skozi katera je mogoče en °glb vani’ in ki v nenehni rotaciji poganja ^ ega izmed simbolov NSK; maketo Zeppelina, katero so projicirane video deklaracije cla-NSK; sam prostor, v katerega so umetnine nk!?Vl^ene’ riaveci °hjekti in opečni zidovi eLdanje elektrarne. Instalacijo so si ogledali v ,T	teroetiki iz vse Evrope in se zadržali
lalogu ne le s skupino Irwin, paC pa tudi z ^Shni predstavniki NSK. Projekt Kunst Hei-;pat Kunst, kakor se izvirno imenuje projekt Sta-de T6 *eserd’ se k10 dogajal še v New Yorku, Riu janeiru ter v enem izmed kubanskih in v ein izmed afriških mest. (L.B.N.)
Še en slovenski uspeh na Japonskem
YOKOHAMA - 2veza društev likovnih umetnikov nam je sporočila, da sta na sedmem mednarodnem bienalu otroške umetnosti, ki je bilo v začetku leta v Kanagawi (eni od japonskih pokrajin), prejela nagradi dva slovenska mlada umetnika. 21ato odličje je prejela Adrijana Abram iz Osnovne šole Štanjel, srebrno pa Marko Bratuš iz Osnovne šole Toneta Čufarja iz Ljubljane. Med skoraj 60.000 deli, ki so prispela na razpis, jih je bilo približno 41.000 iz 112 držav z vsega sveta, preostala dela pa so naslikali otroci iz pokrajine Kanagawa. (P.R.)
Skrbno izbrani izrazi Marjana Kozamernika
LJUBLJANA - V sredo, 2. junija, bodo na Inštitutu za celulozo in papir v BogišiCevi ulici odprli razstavo slik in grafik akademskega slikarja Marjana Kozamernika - Komarja. Slikar, ki je bil rojen v Ljubljani leta 1923, je med drugo svetovno vojno obiskovi slikarsko šolo Probuda na nekdanji ljubljanski srednji tehnični šoli. Po osvoboditvi je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Mariju Preglju in leta 1952 na specialki za restavratorstvo pri prof. Mirku Šubicu. Svojo prvo samostojno razstavo je imel leta 1950 v Prizrenu, kjer je bil pri vojakih. Od leta 1950 je imel 16 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na veC kot dvajsetih skupinskih razstavah v Sloveniji in drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Ukvarjal se je tudi s pedagoškim delom. Poznajo ga uCenci na nižji gimnaziji v Ljutomem, na gimnaziji v Tržiču in na osnovni šoli na Vicu. Kot je zapisal kritik Franc 2alar, so slike Marjana Kozamernika skrbno izbrani izrazi iz pejsaža ali vedute, skrčene na ozko vidno polje. Umetnik producira motiv v njegovem formalnem in barvnem bistvu do te mere, da učinkuje skorajda monumentalno. Lepoto išCe v preprosti kmečki arhitekturi,
v resni tektonski urejenosti stavbnih kompleksov, tako da Čutimo v upodobitvah na propad obsojenih domov utrip človeške usodnosti in resignacije spričo tega, kar prihaja. Razstavo, ki bo odprta do 5. julija, bo odprl prof. dr. Mirko Juteršek, v kulturnem sporedu pa bodo nastopih: Borut Lesjak, flavtistke Glasbene šole Vic (mentorica Andžela Blažeka), svoje nove pesmi pa bo recitiral Rudi Miškot. p. V.)
Irwin prvič v Franciji, a tudi na beneškem bienalu
PARI2, BENETKE - V Četrtek, 27. maja, so v pariški galeriji Le Sous-sol odprli razstavo likovnih del skupine Irwin iz Ljubljane, ki bo na ogled do 11. junija. To bo prva predstavitev Irwinov v Franciji, po njihovem uspešnem nastopu v tej državi konec leta 1988 in v zaCetku leta 1989, ko se je skupina predstavila v Državnem centru za sodobno umetnost. Le Sous-sol je galerija v središču Pariza, ki se je z dosedanjimi razstavami že uveljavila v strokovnih krogih ter med spremljevalci likovnega dogajanja v Franciji ter zunaj nje. Njeno delo spremljajo mnoge pomembne strokovne publikacije, revije in Časopisi, uspešno pa sodeluje tudi s kritiki. Irwini bodo na razstavi predstavili izbor iz cikla Kapital ter dopoljnjeno serijo podob Ambasada NSK, ki je doživela svojo premiero v Moskvi, nato pa je bila na ogled še v Seattlu in belgijskem Gentu. Pripravo razstave in udeležbo elanov skupine Irwin na otvoritvi v Parizu je s sponzorskim deležem finančno podprl ljubljanski Smelt.Razstava sovpada z udeležbo NSK na beneškem likovnem bienalu, na katerem bo Irwin ob kiparki Marjetici PotrC uradno zastopal Slovenijo. Otvoritev njihovega razstavnega prostora v neposredni bližini trga San Marco, bo v soboto, 10. junija. (I.S.)
Prva mednarodna razstava male grafike
MARIBOR - Umetnostna galerija v Mariboru bo od 9. decembra 1993 do 9. januarja 1994 gostila grafike iz vsega sveta, ki se bodo odzvali povabilu studia SLT, skupine samostojnih likovnih umetnikov, grafičnih delavcev in založnikov. Med deli, prispelimi na natečaj, ki bo trajal do 15. junija letos, bo izbirala naslednja žirija: Aleksander Bassin, direktor Mestne galerije v Ljubljani, Brane Kovic, umetnostni kritik, Michael Gibson, umetnostni kritik iz Francije, Laszlo Beke, direktor Narodne galerije v Budimpešti in Wenzel Jakob, umetniški vodja Kunst- und Aus-stelungshalle v Bonnu. Dela, razstavljena na prireditvi z imenom Mini Print Slovenija, se bodo ipotegovala za dvajset nagrad v vrednosti 200 ameriških dolarjev, devet nagrad v vrednosti 500 ameriških dolarjev in za glavno nagrado v vrednosti 1.800 dolarjev, prejemnik le-te pa bo lahko še samostojno razstavljal na naslednjem Mini Printu Slovenije. Organizatorji poskušajo stroške celotne prireditve pokriti s sredstvi domačih in tujih sponzorjev. Vse udeležence pa bodo povabili, naj svoja dela odstopijo sarajevski umetnostni akademiji, ki so jo razrušili v sedanji vojni, in tako prispevajo k njeni obnovi in oživitvi. (V.L.)
Valentin Oman, častni član ZDSLU
LJUBLJANA - Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je v svoji galeriji odprla razstavo koroškega rojaka Valentina Omana in na ta naCin pro-
slavila njegov vstop med elane te ustanove. Razstavljene so njegove risbe, grafike in slike, nastale v zadnjih dveh letih, delno tudi pod vtisom vojne v Zalivu in nekdanji Jugoslaviji. Valentin Oman je kot državljan druge države in nadvse ugleden umetnik postal Častni elan tega društva. (P.R.)
Umetnost in politika z roko v roki
NOVA GORICA - V novogoriškem pokrajinskem ar-	mu ni žal za ta korak. V Sloveniji je namreč že »pra-
hivu razstavlja mladi, komaj 20-letni ustvarjalec Se-	va gneča« slikarjev. Po podatkih, s katerimi je navzo-
bastjan Peršolj, sicer Novogoričan, ki že nekaj let živi	Ce seznanil dr. Juteršek, ta trenutek med dvema mili-
in ustvarja v Nemčiji (Frankfurt). Tam namreč živi	jonoma Slovencev ustvarja kar štiri tisoč likovnih
družina Miroslava Peršolja, znanega slovenskega ki-	umetnikov, kar pomeni, da pride na vsakih 500 Slo-
parja in oblikovalca. Na otvoritvi se je zbralo veliko	vencev po eden. Da ne govorimo o velikem številu
ljudi, med njimi tudi demokratski prvaki in poslanci	galerij in drugih razstavnih prostorov. »Imamo ta-
v državnem zbom Igor BavCar, dr. Dimitrij Rupel in	kšen kulturni standard, da ga zlepa ni naroda na sve-
NovogoriCan Ivo Hvalica. V bistvu je bila tokratna	tu, ki bi nas v tem prekosil. Prihajajo vedno novi s fa-
otvoritev nekakšen »umetniški« shod stranke, ki se-	kultetno izbrazbo (Akademijo za likovno umetnost)
veda nima z umetnostjo ničesar opraviti. AH pa ven-	in brez nje. Peršolja je med slednjimi. Tudi Jakopič
dar ... Sebastjan Peršolja se je tokrat predstavil s 24	se je odrekel guljenju klopi na fakulteti. Pa kako ga
barvnimi slikami, nastalimi v lanskem in letošnjem	cenimo. Prav nie manj, kot Ce bi fakulteto konCal. Poletu, z osemnajstimi malimi Cmo-beHmi grafikami in	stavlja se vprašanje, ali je fakulteta slikarju sploh po-
z nekaj modefi. Vse razstavljeno je ubrano na isto te-	trebna? Bistven je talent, možnost ustvarjanja, ustva-
matiko: erotiko. »Na eno od Človekovih nenehnih	rjalnosti,« pravi dr. Juteršek. Kako in v kolikšni meri
iskanj, s katero sta povezani razigranost, navezanost	bo to njegovo mnenje všeč akademsko izobraženim
na sočloveka«, kot je povedal umetnostni zbodovi-	likovnikom, profesorjem na ALU, umetnostnim zgo-
nar in kritik dr. Mirko Juteršek. Juteršek mladega	dovinarjem in sploh slovenski javnosti, je drugo
ustvarjalca spremlja že od njegovih začetkov. Od pr-	vprašanje.
vih dveh razstav pred štirimi leti v Portorožu in v ho-	Kulturni (»strankarsko-umetniški«) dogodek v Po-
telu Park v Novi Gorici je za Peršoljem že nad tride-	krajinskem arhivu sta po Cisti umetniški plati pope-
set samostojnih predstavitev, v glavnem v Italiji. Po	strila še glasbenik Lado Jakša, ki je na električnih or-
daljšem oklevanju, kje nadaljevati študij slikarstva,	glah izvajal svojo vizijo in podoživljanje Peršoljevih
seje Peršolja odločil za Nemčijo. »Hotel sem se prei-	del, in novogoriški mnetniški fotograf Metod Žava-
zkusiti v okolju, ki na umetnost gleda drugaCe kot pri	dlav, ki se je preskusil s fotografsko vizijo razstavlje-
nas,« je omenil Sebastjan Peršolja in rekel še to, da	nih skulptur (na sliki je ena takšnih vizij). (V. C.)
NOVICE
Težave na vesoljski postaji Mir
BAJKONUR - Vesoljca z ruske postaje Mir sta se pred mesecem odpravila na petdeseti sprehod po vesolju. Genadij Manahov in Aleksander PolenšCuk sta zunaj plovila prebila vec kot pet ur: želela sta pognati motorje, ki bi pomaknili veliki plošči s sončnimi celicami iz sence. Vendar pa se je zlomila rocka na dvigalu, s katerim je mogoCe plošči premakniti. Zato bosta Rusa morala nekako improvizirati in znova usposobiti dvigalo ati pa jima bo avtomatska tovorna ladja z Zemlje pripeljala novo ročko.
Reciklirano strelivo
VALLEY FORCE - Rusija namerava predelati skoraj dva mibjona ton bomb, granat, min in nabojev v komercialne eksplozive in materiale za civilno industrijo. Pri tem sodeluje ameriška vlada, ki je prek Agencije za trgovino in razvoj pooblastila družbo ICI Explosives Environmental iz Pennsylvanije, da oceni smiselnost in učinkovitost predelave. Podpredsednik družbe Bob Morhard pravi, da v Zalivski vojni vse strani skupaj niso porabile tolikšne količine streliva in eksplozivnih naprav. Po njegovem mnenju bi bilo mogoCe s predelavo dobiti bhzu 300.000 ton eksplozivov ter kakih 500.000 ton medenine, aluminija in jekla. Vseeno pa v poslu ne bo dobička. Razstavljanje tone strehva stane 1400 dolarjev, tako da bo za celotno ko-tieino treba najti 2, 8 milijarde dolarjev. S prodajo recikliranih materialov naj bi se dalo iztržiti kvečjemu tretjino te vsote.
Visokotemperotumi superprevodnih so nestabilni
BOSTON - Vsi visokotemperatumi superprevodniki, ki vsebujejo okside itrija, barija in bakra, so po mnenju ameriških kemikov neobstojni. Čeprav to ne pomeni, da so te snovi neuporabne ali da pri sobni temperaturi razpadejo, pa je zdaj laže razumeti, zakaj je te superprevodnike tako težko narediti. Na nestabilnost teh snovi je že pred leti opozoril Arthur Sleight, ki dela na Državni univerzi Oregon. Kmalu so ugotoviti, da sta dve obliki itrij-barij-bakrove keramike v kisikovi atmosferi neobstojni pri sobni temperaturi. Zdaj so kemiki z Univerze Pennsylvania in Nacionalnega laboratorija Los Alamos dokazati, da je nestabilna tudi edina preostala superprevodna oblika. Nekateri znanstveniki so domnevati, da so vsi visokotemperatumi superprevodniki neobstojni, in to tem bolj, cim višja je kritična temperatura. (To je temperatura, pri kateri postane snov superprevodna.) Peter Davies z Univerze Pennsylvania pravi, da za to trditev ni dovolj dokazov, da pa bi glede na kemijsko strukturo preostalih superprevodnikov lahko sklepati, da so ti zelo blizu nestabilnim snovem. Termodinamična neobstojnost visokotemperatumih superprevodnikov še ne pomeni, da te snovi nimajo praktične vrednosti. Tudi običajno steklo je nestabilno, a ga vseeno uporabljamo v najrazličnejše namene. Vendar pa bi to lahko precej otežilo in podražilo proizvodnjo teh superprevodnikov, saj bi jih potem morda ne bilo mogoče izdelovati v kisikovi atmosferi pri temperaturah pod 650 stopinj Celzija. Tanke superprevodne plasti bi bilo še vedno razmeroma preprosto dobiti, ker jih naparevajo v vakuumu, proizvodnja večjih kosov pa bi bila bistveno zahtevnejša.
Ostanki vesoljskih plovil niso nevarni
MÜNCHEN - Aprila se je v nemškem Darmstadtu zbralo 250 znanstvenikov iz 17 držav in ugotovilo, da ostanki vesoljskih plovil ne pomenijo tveganja za prihodnje odprave, poleg tega pa je kakšnih 7000 teles tehnično nepraktično in ekonomsko nemogoče odstraniti iz vesolja. Udeleženci so se strinjali, da bi bila - kot že marsikje - na tem področju najprimernejša preventiva. Predlagati so vec načinov, kako preprečiti povečanje količine teh ostankov Cez varnostne meja. Sem sodita predvsem zmanjševanje opreme, ki gre v vesolje poleg koristnega tovora, in izstreljevanje satelitov na bolj oddaljene orbite, ko prenehajo delovati. Znanstveniki so se tudi odločili, da bodo spremljati stanje na tem področju in da se Cez nekaj let znova sestanejo.
Televizija za slepe
LONDON - V nekaterih delih Velike Britanije bodo prihodnjega februarja zaceli polletno poskusno predvajanje televizijskih programov za slepe in slabovidne. Kakšni dve uri tedensko bo s pomočjo posebnega de-koderja mogoče spremljati zvoCni opis stike, ki ga bo britanska televizija oddajala poleg običajnih signalov. Samo 18 odstotkov ljudi z okvarjenim vidom ne vidi popolnoma ničesar. Večina slabovidnih je starejših od 60 let, to pa je starostna skupina, ki največ gleda televizijo. Pri poskusnem sistemu Audetel opremijo sliko s komentarji, ki jih vstavijo v premore med dialogi. Te opise bodo pred oddajanjem digitalno zakodirati na podoben način kot pri mobilnih telefonih. Tako bo te signale mogoče pošiljati bodisi kot vrstice teleteksta bodisi skupaj z Nicam stereo zvočnim zapisom, če je na voljo. Po zvočni kakovosti so opisi scen podobni sre-dnjevalovnemu radijskemu programu. Večino Audete-lovih opisov bere Veronika Hyks, izkušena radijska in televizijska napovedovalka. V začetku na kratko pove, kje, kdaj in kaj se dogaja, in ime osebe, ki bo zaCela govoriti. Ce je Cas, doda še kakšno podrobnost, recimo znamko avtomobila. Vendar poudarja: »Stvari ne smete razlagati.« Pozneje namerava ugotoviti, kako sprejemljivi so opisi erotičnih prizorov. Opremljanje ure in pol televizijskega programa baja kak teden. Veronika Hyks pravi, da so opisi gledalcem všeč. Občinstvo je opis filma Jacquesa Tatija, ki ga je pripravil komik Willy Rushton, sprejelo celo bolje od filma samega.
Ali je mska raketa eksplodirala?
WASHINGTON - Ruska raketa Sojuz - enaka tistim, s katerimi vesoljci že dolgo potujejo proti zvezdam - naj bi pred mesecem eksplodirala med poletom. Ruske oblasti zato niso prekinile priprav na izstrelitev naslednje rakete, ki bo na vesoljsko postajo Mir ponesla hrano, rezervne dele in druge potrebščine. V Rusiji niso objaviti novice o nesreči plovila, izsbeljenega s kazahstanskega kozmodroma Bajkonur. Sbokovnjaki specia-lizirane službe ameriškega obrambnega ministrstva, ki spremlja lete vseh raket, pa so opaziti, da se je koristni tovor rakete - vojaški satelit - razletel na 170 kosov. Program Sojuz je v uporabi že skoraj trideset let in se je izkazal za zelo uspešnega, zanesljivega in trpežnega. Raketa te vrste bo julija ponesla v orbito tudi francoskega in ruskega vesoljca. Oba vesoljca, ki sta tam sedaj, zaradi možnih zastojev v zvezi z iztsrelitvijo ne bosta prav nie ogrožena. Raketa, s katero se bosta vrnila na Zemljo, ju že Čaka ob vesoljski postaji. (G. V.)
lil
■

flj
Fraktalna tehnologija lahko služi tudi za rekonstrukcijo zabrisanih slik. Prvotno podobo (zgoraj) so najprej na običajen način napravili bolj grobo (v sredini), prečiščena slika pa je spodaj.
RAČUNALNIŠTVO / SHRANJEVANJE SLIK
Razvilo stiskanje zapisov s fraktali
Nova tehnologija omogoča učinkovitejše stiskanje računalniških datotek
Barry Fox
V tem mesecu bo v prodaji enciklopedija v enaindvajsetih delih s 6000 barvnimi fotografijami, in to na eni sami laserski plošči CD-ROM. To je prvi primer uporabe fraktalne matematike za stiskanje podatkov v široki pobošnji. Strokovnjaki najveCjega proizvajalca programske opreme Microsoft so s fraktalnim sti-skanjem skrčili obseg multimedijske enciklopedije Encarta, ki bo stala le 299 funtov. Za uporabo bo zadoščala standardna CD-ROM enota, dodatna strojna in programska oprema ne bo potrebna. Pri družbi Iterated Systems, kjer so razvili fraktalno stiskanje podatkov, pravijo, da bodo to tehnologijo prav kmalu uporabljali tudi v zelo vsakdanjih proizvodih, kot so videoigre in programska oprema za osebne računalnike. V tem podjetju so tudi mnenja, da bo do 1. 2000 polovica vseh digitalno procesiranih slik shranjenih v obliki fraktalov. Fraktalno stiskanje je izumil angleški znanstvenik Michael Bamsley v poznih osemdesetih, ko je za ameriško agencijo DARPA skušal najti učinkovitejši način za pošiljanje slik s satelitov na Zemljo. Barnsley je pomislil na dobro zna-
no slikarsko tehniko sestavljanja slike iz manjših delov. Zazdelo se mu je, da bi bilo mogoCe vse podobe - tudi fotografije - z iskanjem podobnosti med oblikami razbiti na omejeno število gradnikov. Digitalni zapis teh oblik terja manj prostora od klasične tehnike bitne slike, pri kateri razdelimo podobo na mozaik drobnih točk in zabeležimo barvo vsake. Barnsley pravi matematični analizi slike in delitvi na oblike, ki jih ni mogoCe še bolj razdrobiti, fraktalna transformacija. Tak način shranjevanja barvne slike z običajnega televizijskega zaslona zahteva le 25 kilobytov podatkov, kar je veC kot petdesetkrat manj od klasičnega zapisa, ki bi ga komajda spravili na boljši gibki disk. Množino podatkov lahko še dodatno skrčimo, Ce hkrati shranjujemo vec podobnih slik in podobnosti primerjamo kot ločene fraktalne oblike. Ce želimo zabeležiti recimo šest slik bradatih mož, je potrebno skupne lastnosti - npr. strukturo brade -zapisati le enkrat. Fraktalna tehnologija zahteva zmogljive računalnike, da razbijemo sliko na gradnike. Rekonstrukcija prvotne podobe pa je preprosta in poceni; v ta na-
men uporabimo kar preprost program, ki je priložen stisnjenim slikam. Program se požene samodejno in sestavi sliko praktično takoj. Zato lahko Microsoftova Encarta deluje s pomočjo fraktalne transformacije, pa uporabniku tega sploh ni treba vedeti. Fraktalna tehnologija ima še eno prednost pred klasično bitno sliko. Pri stiskanju tak zapis običajno razdelimo na večje pravokotne bloke in obdelamo vsakega posebej. Ce Celimo sliko močno skrčiti, lahko zaradi tega pride ob reprodukciji do nastanka grobega mozaičnega vzorca, Čemur pravimo blokiranje. Podoba, ki smo jo skrajno stisnili s fraktalno tehnologijo, pa bo videti kot oljna slika ali akvarel, narisan s širokim CopiCem. To je optično manj neprijetno od blokiranja. Podjetje Iterated Systems je ustanovil sam Barnsley, da bi svojo tehnologijo laže ponudil na tržišCu. Zdaj se ukvarjajo z razvojem sistema za fraktalno stiskanje filmov, pri Čemer jim z dvema milijonoma dolarjev pomaga tudi ameriška vlada. Ta projekt naj bi omogočil prenos televizijskih slik z visoko ločljivostjo po telefonskem omrežju.
(Prev. G. V.)
G E R O N T O L O G U A
Motnje ravnotežja in vrtoglavica
Meta Pentek
Starejši ljudje večkrat potožijo, da se jim v glavi vrb-Za to pritožbo se lahko skrivajo prave vrtoglavice, R ima bolnik občutek, da se okoli njega vrti prostor, p0" bistvo, ati pa gre za omotice, slabosti in razne negotoj vosti. Pomembno je razlikovati prave vrtoglavice o drugih, ker so vzroki težav ponavadi različni. Sistern, ki nam omogoča zanesljivo in varno stojo in gibanj®; združuje več manjših sistemov. Osnovni sistemi, Ri zbirajo podatke o položaju telesa, so trije: ravnotežnos tni labirintni sistem v nobanjem ušesu, vid in sistem receptorjev v mišicah in sklepih (slednji sporoča podatke o položaju posameznih delov telesa). Ti sistem) svoje informacije posredujejo v možgane. Na podlag1 vseh teh sporočil se v možganih oblikuje celostna inior-macija. Ce je potrebno, možgani pošljejo navodila za spremembo položaja telesa. Za uspešno delovanje celotnega opisanega sistema je nujna dobra usklajenos vseh njegovih delov. S starostjo pa pride do moten] na različnih nivojih, skladnost sistemov se ruši, zato pohaja do vrtoglavic. Poleg tipa vrtoglavice je pomemben podatek, kdaj se vrtoglavica pojavi: morda ob spre) membi položaja telesa, ko na primer človek vstane au hitro obme glavo, morda nastopi ob kašljanju, ob napenjanju pri odvajanju blata in urina. Bolnik naj opazuje tudi to, ati se ob vrtoglavici pojavlja še kakšna drug žava: slabost, bruhanje, neenakomerno ati počasno bit]e ati razbijanje srca, zvonjenje v ušesih (tinitus), izguba zavesti. Zelo pogost vzrok vrtoglavic so motnje v prekrvavitvi opisanih sistemov. Morda gre za arterioskleroti-Cne zožitve žil, ki preprečujejo zadostno prekrvavitev tkiva za zožitvijo, in ti predeti ne delujejo vec normalno. Na to, da bi se Cim dlje izogniti takim zožitvam, je pohebno misliti že desetletja prej. S pravilno prehrano (pazite na živalske maščobe!) in primemo stopnjo gibanja procese arterioskleroze lahko upočasnimo. Ko pa že nastopijo, nanje le stežka vplivamo. Tudi slabokrvnost lahko povzroči vrtoglavico. Zelo znana pa je tudi vrtoglavica zaradi motenj krvnega pritiska. Ob povišanju (hipertenziji) marsikdo omenja poleg vrtenja Se zvonjenje v ušesih. Tako slabokrvnost kot povišan pritisk se lahko uspešno zdravita z zdraviti. Ne poznamo pa se učinkovitega zdravila za vrtoglavice, ki nastanejo zaradi nizkega pritiska po spremembi položaja telesa (hipo-statska hipotenzija). Edino uspešno je počasno vstajanje in obračanje glave. Pogosto so z vrtoglavico povezani tudi vnetni procesi v ušesih, Cep ušesnega masla ip zakošCevanje ušesnih koSCic. Ne smemo pa pozabiti, da vrtenje v glavi povzročajo tudi nekatera zdravila.
MEDITACIJA 2 / ŠOLA ZA OSEBNO REINTEGRACIJO
-———-------------
Do stika z notranjim jazom
lahko pridemo spontano
Zakonitosti človekove zavesti in njegove konstitucije
Ce želimo bolje razumeti bistvo meditacije, se moramo najprej poglobiti v tistega, ki meditira. Do kakšnih odgovorov se torej lahko prikopljemo, Ce se vprašamo: »Kdo sem jaz?«
Smo večplastna bitja. To je morda prvo dejstvo o nas samih, ki se ga zavemo, Ce se pozorno opazujemo. V sebi lahko namreč zaznamo različne procese, ki se odvijaj na različnih ravneh vzporedno. Najprej opazujemo dogajanja na ravni našega telesa, na primer raznovrstne Čutne zaznave, dihanje, bitje srca in podobno. Ce postanemo še pozornejši, se zavemo še subtilnejših dogajanj: različnih
Tomaž Flajs
občutij, Čustev in želja, ki nenehno brbotajo v naši duševnosti, in misli, ki se razpredajo v našem razumu.
Vse te tri ravni skupaj -telo, duševnost in razum -so bolj ali manj ubrano povezane v celoto: osebnost. S tem se običajno istovetimo in to pojmujemo kot svoj jaz. Vendar pa je ta jaz omejen, pogojen in minljiv, tako kot je omejeno, pogojeno in minljivo naše telo ter dogajanja v duševnosti in razumu. Ob tej ugotovitvi se nam samo po sebi zastavi vprašanje: »Ali je to vse? Ali smo torej vnaprej ob-
1		
1		
sojeni na ozke meje svoje umrljive osebnosti?« Ne glede na to, ali si na zastavljeno vprašanje odgovarjamo nikalno ali pritrdilno, nekje v najintimnejšem kotičku nas samih utriplje upanje, da smrt ni poslednja resnica našega bivanja. Upanje, ki se lahko razplamti v žar hrepeneče predanosti in se s pomočjo meditacije slednjič preobrazi v Cisto, jasno luc neposrednega spoznanja. Spoznanja Česa?
Različna duhovna izročila in filozofski sistemi govorijo o tem, da je v človeku nekaj presežnega, kar ga dviguje nad biološke, duševne in razumske mehanizme njegove osebnosti. Izrazi, kot so duša, višji jaz, Jaz, puruša, at-man, monada... znotraj različnih duhovnih smeri, filozofij in religij označujejo najgloblje bistvo vsakega človeka - njegovo nedeljivo, neumrljivo duhovno jedro. V tem kontekstu osebnost imenujemo zunanji in duhovno jedro notranji jaz. S pojmom notranjega jaza se sreCamo tudi v transpersonalni psihologiji, le da je tu uporabljen termin transpersonalni jaz. Eden izmed najizrazitejših predstavnikov te tako imenovane četrte sile v sodobni psihologiji Roberto Assagioli ga v svojem modelu človeka umešCa v višji nezavedni sloj ali nadzavest, kjer meji na kolektivno nezavedno in je hkrati neposredno povezan z osebnim jazom kot njegova globlja identiteta.
Notranji jaz je točka Ci-
ste zavesti v Človeku, temelj njegove individualnosti, ki ga na ravni zavedanja hkrati povezuje v nedeljivo celoto z univer-zumom. Je sveto v nas, ne glede na to, Ce smo verni ali ne. Biva onkraj minljivih pojavov fizičnega sveta, onkraj besed, Čustev in misli, v svetu globoke tišine in neskaljenega miru. Je neizčrpni vrelec radosti, življenjske energije in naše lastne notranje motivacije, ki daje polnost in smisel vsakdanjemu življenju. Je izvor modrosti, ki človeku omogoča prepoznavanje bistva v vseh stvareh in od koder so od nekdaj s pridom, vede ali nevede, Črpati svoj navdih vsi veliki znanstveniki in umetniki. Pomanjkljiv stik z njim je vzrok večine življenjskih problemov in se odraža kot občutek življenjske praznine, notranja nestabilnost in dezori-entacija, nezaupanje vase, pomanjkanje volje in podobno.
Do stika z notranjim jazom lahko pridemo spontano. Velikokrat se to zgodi v trenutkih globoke krize, ko človek ne vidi vec izhoda in ga nenadoma presvetli globoko spoznanje; odtod potem Črpa moC in novo življenjsko usmeritev. Meditacija pa nam omogoči, da ta stik gojimo zavestno in ga sistematično poglabljamo. Je znanstven postopek, saj temelji na zakonitosti človekove zavesti in njegove celostne konstitucije. Vsak korak je zasnovan tako, da naravno vodi v naslednjega. Preden se poglobimo v proces meditacije, si bomo zato najprej ogledati pripravo nanjo.
(Se nadaljuje)
Srečanje z novinarji na ministrstvu za znanost
LJUBLJANA - Včeraj je Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenija pripravilo mesečno delovno srečanje z novinarji, na katerem so udeleženci obravnavali problematiko tekočega delovnega programa ministrstva, pregled dela od ustanovitve sedanje vlade do danes, novejše usmeritve in naloge pri usposabljanju mladjn raziskovalcev in evalvacijo razvojnih projektov. Minister Rado Bohinc se je svoje uvodno razmišljanje osredotočil na razlago osnovne strukture osnutka Nacionalnega raziskovalnega programa in nekatere aktualne elemente znanstveno-raziskovalne in tehnološke politike, kolikor jih je mogoCe kratkoročno opredeliti.
Rado Genorio, državni sekretar v ministrstvu, je pojasnil namen današnjega in jutrišnjega obiska delegacije slovenskega ministrstva za znanost pri zveznem ministru za raziskave in tehnologijo Zvezne republike Nemčije Paulu Kriigerju, ki jo vodi minister Rado Bohinc. Delegacija se bo z nemškimi gostitelji pogovarjala o možnostih nadaljnega sodelovanja v okviru programa nemške tehnične pomoči, nemške pomoči Sloveniji za prestrukturiranje raziskovalne sfere iz sredstev »Nemškega sklada za prestruktuiranje raziskovalne dejavnosti v vzhodnih in srednjeevropskih državah«, o oblikovanju posebne dvonacionalne koordinacijske komisije, ki bo spremljala nadaljevanje že začetih in tekočih akcij na področju bilateralnega, multilateralnega in regionalnega znanstveno-tehnicnega sodelovanja ter o pripravi posebnega memoranduma o sodelovanju med državama na področju znanstvenih raziskav in tehnologije. Na delovnem sestanku so še posebej predstavili problematiko uresničevanja projekta »Mladi raziskovalci« in evalvacijo znanstveno raziskovalnih projektov glede financiranja za leto 1993. (B. Z.)
OB25 ■ LETNICI ŠKOFOVSKEGA POSVEČENJA IN 70 - LETNICI ŽIVLJENJA / DR. VEKOSLAV GRMIČ, NASLOVNI ŠKOF
Bog ni policaj, ki komaj čaka, da bo koga kaznoval
Nobena stranka ne more biti v polnem pomenu besede krščanska
Dr. Vekoslav Grmič, teolog in naslovni škof v Mariboru, Obrodil v Dragotincih 4. junija 1923. Po končani Teolo-iQR ^kuDeti v Ljubljani je 1961 doktoriral in bil od leta
-1*162 nT*pri n tratoli Ta rlonrrvi	-irkrro
v i .Aluiesor manoorsKega oaaeiKa teološke takuitete. *etlh 1968-78 je bil mariborski pomožni škof, generalni .ar mariborske škofije in rektor mariborskega bogoslo-Ja> kanitularni vikar na v letih 1978-19Rn. Mntinriovi
• _	■*■■**■	uivu v mil ciaiiiKOV) Liicii v lujem tGoiosicRrri
n drugem časopisju. Njegova bibliografija obsega 950 not, od tega 16 knjig. V osemdesetih letih je odklonil me-i° pomožnega škofa v mariborski škofiji in ostal samo Protesor in naslovni škof. Ponovno je predaval na tujih univerzah in v gibanjih za mir in človekove pravice.
Käj pomeni biti duho-Vn‘k - danes?
V duhovniškem pokli-^ aÜ poslanstvu mora-0 razlikovati dve vsebi-11'..ena je tista, ki se ni-°h ne spreminja, ena pa e spreminja s Časom in ezrnerami. Stalnica je v oznanjevanju evangelija t? selitvi zakramentov, uhovnik naj bi oznanjal °ž]e kraljestvo, to pa so lubezen, pravičnost, svetost, mir itd. Oznanjal na] bi evangelij.
Gre torej za uvelja-vl)anje vrednotni dovolj, da duho-vnik vrednote samo oznanja. Zanje mora tudi Pri9e.Vati, torej mora čim-09 iz njih tudi sam ži-veti in jih s tem potrjeva-}' Z besedo in z zgle-onr. Kristus je rekel, da tirajo biti njegovi apo-stoli oziroma njegovi oCenci njegove priče, tudi papež Pavel VI. je zapisal v dokumentu o oznanjanju evangelija, da danes svet bolj potre-djo pričevalce kot pa oznanjevalce evangelija.
uhovnik pa mora ljudem pomagati tudi sicer Pri odkrivanju duhovne Piati življenja in pri iska-n]u odgovorov na vpra-Sauja, ki jih življenje za-^vlja samo po sebi. ttkrati pa ne sme zane-tuariti tudi zakramentalnega dela, ki vodi dari-veno bogoslužje in ljudi z zakramenti povezuje z oogom oziroma Kristusom.
Izzivi Časa pa tud Pned duhovnika posta vtjajo nova vprašanja...
Duhovnik mora nene bflo iskati nove oblike, aterimi lahko Ijuden Posreduje prej omenjen tdednote. Drugi Vatikan skl cerkveni zbor je pose ej poudaril, da ni treh Proglašati novih resni ju obsojati zmot, temvei )e treba najti za stare pri nrerno obliko, da bi jil Judje bolje razumeli ii a bi bile bliže sodo nim tokovom Časa. Du ovnik mora pri svoj en delu upoštevati prav ta 0 Posvetno znanost, ke udi ona skuša Ijuden
odgovarjati na vprašanja, ki zanimajo Človeštvo.
Kakšna je - po tolikih letih - vaša osebna izkušnja pri oznanjanju evangelija?
Od leta 1951, ko sem zaCel s svojim duhovniškim poslanstvom, pa do danes, se je marsikaj spremenilo. Petdeseta leta so označevala Cas zelo slabih odnosov med Cerkvijo in državo, v šestdesetih so se ti odnosi zaceli spreminjati na bolje. V tem Času je tudi 2. vatikanski koncil prišel z dobrimi spodbudami za Cerkev, da mora le-ta začeti z dialogom tudi z drugaCe mislečimi, pa če je to še tako težko. V sedemdesetih, zlasti pa v osemdesetih letih so se ti odnosi že skoraj normalizirali. Devetdeseta leta pa so tako prinesla tudi globoke sistemske spremembe.
Kaj ste si pred petindvajsetimi leti ob škofovskem posvečenju zapisali kot svoje škofovsko poslanstvo?
Ko sem bil imenovan za pomožnega škofa, sem se dobro zavedal, da moram biti desna roka rednemu škofu dr. Maksimilijanu Držečniku. V svojih pogledih sva se zelo ujemala. NekoC mi je dejal, da je po koncilu doživel popolno prenovo, da je zaCel po njem drugače misliti, ker mu je dal nove spodbude. Tudi škof Držečnik je bil mož dialoga. Ko je prvič obiskal papeža Janeza XXIII., mu je papež rekel: »Veste, da za vas govorijo, da ste rdeči škof? Pa tudi je prav tako,« je takoj dodal sveti oče. Potrebna je bila torej tudi odprtost za tak režim, ki je tedaj vladal pri nas. Odprtost za drugače mislece je potrebna zato, da Cerkev dobi tisto mesto, ki ji v družbi pripada. Ko nekdo postane škof, se mora tega zavedati. Dolžan je skrbeti za to, da Cerkev v določenih razmerah deluje in da duhovnike navdušuje za delo v razmerah, v kate-
rih živijo. Zato je treba tvegati dialog in doseči tisto, kar se paC doseči da. Ko sem postal pomožni škof, sem si za svojo nalogo določil, da se bom zavzemal za iskren dialog med Cerkvijo in državo, med vernimi in neverujočimi, med Cerkvijo in takratno socialistično družbeno ureditvijo.
Toda ta usmeritev ni naletela na razumevanje tedanje uradne Cerkve, tudi Vatikana ne...
Voditi dialog je vedno težko. Kdor je za dialog, ne sme videti samo negativnih lastnosti tistega, s katerim se pogovarja. Videti mora predvsem pozitivne. O pozitivnih stvareh je mogoče takoj navezati pogovor, o negativnih pa posredno. Kajti že če poudarja na primer pozitivne plati nekega sistema, je to hkrati tudi kritika vsega negativnega. Mnogi so v tistih letih socialističnega sistema videli predvsem vse samo slabo, zato se niso strinjali z menoj. Kakor vemo, pa so se tudi v Rimu stvari spreminjale. Po Janezu XXIII. je prišel Pavel VI., ki je bil na začetku v vsakem pogledu zelo odprt, pozneje pa je postal nekoliko boječ. Bal se je, da bosta šla ponovno Cerkev in dialog z drugače mislečimi predaleč. Morda so se tega celo bolj bali vatikanski uradniki, ki so bili vajeni predkoncilskega gledanja na Cerkev in svet. Na nerazumevanje pa ni naletelo le moje delo, temveč tudi delo mojega ordinarija. Na to je bil opozorjen celo v Čestitki, ki jo je dobil ob nekem jubileju, kjer je bilo posebej omenjeno, »da je treba skrbeti za enotnost v krajevni Cerkvi«.
Vi ste že prej v svojih knjigah poudarjali potrebo po dialogu.
V sedemdesetih letih sta izšli knjigi Iskanje in tveganje in Resnica iz ljubezni. V njih sem skušal opozoriti na poziti-
Če gre za socializem, ki je humanizem
, V osemdesetih letih ste sodelovali tudi v republiški in zvezni SZDL. V repu-phški ste bili celo v predsedstvu. Mnogi so vam to očitali, ceš da se preveč očitno ukvarjate s politiko in so vas označili za klerikalca...
Kdor se resno ukvarja z dialogom, mora računati tudi na takšne reakcije. V ča-u sodelovanja v SZDL sem se zavzemal predvsem za tri stvari: za verne učitelje, na bi lahko verni učitelj mimo izpolnjeval svoje verske dolžnosti. To je bila dolge jn naporna bitka. A počasi smo le dosegli, da vernih učiteljev nihče ni preganjal .®Pr.av resnici na ljubo, kakšne uradne odločbe v njihovo dobro oblast ni nikoli zoala. Le šolski ravnatelji so dobili namig, naj teh problemov ne zaostrujejo.
UTUSa stvar cr» mn nra-zr-iiVi CJorr» com	-zq]n rrn/-v/4r»i	a.1; —
tern Dnevniku.
Tretja stvar je bilo služenje vojaškega roka za tiste, ki jim vera prepoveduj* uporabo orožja in so bili zaradi tega res hudo prizadeti. Danes lahko mimo gle nam na svoje tedanje delo, čeprav so ga nekateri skušali razvrednotiti. V knjig ujerke Bizilj je celo omenjeno, da sem bil proti praznovanju božica. V resnici pt Je bilo tako, da sem na seji koordinacije RK SZDL zahteval, da se božic javno pri zna v skupščini kot praznik, ne pa »čez noC«. Kajti čez noc so ga odpravili. Zate Dz nisem hotel, da ga samo »na tiho« spet dovolijo.
1 iVre<^vsem Pa sem ponosen na to, kar sem dokazal tudi s svojimi spisi, da j« atiko kristjan boljši socialist kot kdo drug, če gre za socializem v pravem pome nu besede. Ce gre za socializem, ki je humanizem, ki se ne povezuje ne z atei niom ne s kolektivizmom za vsako ceno in ne govorici samo o demokraciji, temveč si resno prizadeva za demokratično ureditev.
Drago Medved
vno v marksistični teoriji, obenem pa sem vedno poudarjal, da praksa večkrat hodi svoja pota. Ko sem poudarjal avtentično v marksističnem nauku, sem hkrati opozarjal na vse neavtentično. Tako tudi v poznejših knjigah. Mislim, da se mi je posrečilo dokazati, da kdor hoče biti socialist, mora zelo resno upoštevati splošne moralne vrednote, kajti brez njih ni mogoCe zidati sistema, ki je tako idealno zamišljen.
V svojih delih zelo poudarjate vlogo humanizma. Kakšna je vaša izkušnja z njegovim udejanjanjem, tudi znotraj Cerkve?
Humanizem pomeni biti človek. Tudi koncilska misel poudarja, da Cerkvi ne sme biti nič tuje, kar je v resnici Človeško. Prizadevam si za take medčloveške odnose, ki priznavajo drugačnost in iščejo tisto, kar nam je skupno, Čeprav smo različni. Kadar govorim o krščanstvu, vedno postavljam v ospredje humanizem. Tudi papež Pavel VI. v svoji okrožnici Za razvoj narodov pravi, da je krščanstvo popolni humanizem, da upošteva vse razsežnosti človeškega bivanja. K humanizmu sodi tudi ekologija in nova etika, ki zahteva urejen odnos do narave, kajti tudi živali in rastline imajo neke svoje pravice in sploh celotno stvarstvo, ne le živa bitja. Takemu odnosu pravimo kozmična duhovnost. Vse to krščanstvu ne bi smelo biti tuje, Čeprav je praksa res tudi drugačna.
Najbrž ne bi smeli pozabiti na transcendenco?
Kadar imamo v mislih transcendenco, torej preseganje, govorimo o razsežnosti preseganja. Človek vedno brezmejno presega samega sebe, pravi Pascal. Avguštin govori o nemirnem človeškem srcu, dokler ne počiva v Bogu. Celo ateist Sartre pravi, da je osnovno v človeku, da hoče biti Bog. Ne moreš biti človek, če ne priznaš transcendence, vendar je ta lahko imanentna ali pa transcendentna. Imanentna je tedaj, ko priznavaš, da imaš na primer vest, ki jo je treba poslušati, ne da bi se vpraševal, odkod prihaja. O transcendentni pa govorimo tedaj, ko gre za vprašanje Boga, ki naj bi bil nekaj drugega kakor človek sam.
Kaj vam govorijo izkušnje, kako ljudje iščejo Boga, njegovo bližino, kako jim pomagate?
Najprej moram povedati, da so predstave o Bogu večkrat zelo poenostavljene. Boga si prevečkrat predstavljamo kot nekakšnega nadčloveka. Kot da gre za odnos med vladarjem in podložnikom. Taka predstava vodi v napačno smer, ker postane vera predvsem strah. Strah pred Bogom, pred odgovornostjo Bogu. Toda Bog ni policaj, ki komaj čaka, da bo koga kaznoval. Marsikoga so take predstave o Bogu odvrnile od vere. Obstaja pa tudi druga predstava o Bogu, ki je vodena, ki nič ne pove. Marsikdo se sklicuje, kako je veren, živi pa povsem mimo te trditve. Boga si je nemogoče predstavljati, tudi misliti si ga ni preprosto. Meni se zdi najpopolnej-
še tisto, kar najdemo v evangeliju, da je Bog ljubezen in da v Bogu živimo, se gibljemo in smo. Vse je v Bogu in ničesar ni zunaj njega. Kljub temu rečemo, da je vse v Bogu in ne, da je vse Bog. O Bogu je mogoče misliti samo v nasprotjih, kakor jih že najdemo v Svetem pismu. Tako ga tudi z lahkoto doživljamo kot dobrega oCeta, Ce nam življenje teCe brez težjih in resnih preizkušenj. Ce pa človeka kaj prizadene, se za-Cne spraševati, kako je to mogoče uskladiti s podobo ljubezni. Spozna, da je Bog skrivnosten. Boga tudi ni mogoče »najti«, mogoče ga je le iskati in doživljati. Bogu se je mogoče vedno le približevati, razen tistih, ki imajo morda v zvezi s tem izredna doživetja.
Ce bi vas kdo vprašal, kako naj išče Boga, kaj bi mu svetovali?
Svetoval bi mu le to, kako naj živi. Človek mora znati prav živeti, biti res Človek. To pa pomeni, da mora biti odprt za resnico, za nova spoznanja, za človeka, za ljubezen. In tako prihaja v stik s tistim doživetjem, ki mu lahko rečemo doživetje Boga. Boga je mogoCe le doživeti. Ni ga mogoče dokazati, ka-
Kaj Cerkev zamuja in zakaj
Se vam ne zdi, da je Cerkev močno zamudila z opravičilom Galileju?
Gotovo. Pravzaprav Cerkev v tem pogledu vedno zamuja. Je pač velika svetovna institucija. Dogaja se celo to, da posvetna družba prej zaCne uveljavljati nekatere vrednote, ki sva jih omenjala kot vsebino božjega kraljestva, kakor pa Cerkev. Za primer naj omenim človekove pravice in svoboščine, ki jih je posvetna družba začela izrecno poudarjati že pred francosko revolucijo, Cerkev pa jih je odkrito priznala šele v času papeža Janeza XXIII. z okrožnico Pa-cem in terris. Nekaj podobnega se danes dogaja tudi s smrtno kaznijo. Svetna družba jo odpravlja. Cerkev pa jo se vedno, Čeprav zelo rezervirano, vendarle tudi v novem Vesoljnem katekizmu dovoljuje.
kor ni mogoče dokazati, da ga ni. Lahko pa ga Človek večkrat v življenju resnično doživi, ko na primer sreča in doživi posebno dobrega in razumevajočega človeka. V takem človeku lahko doživi božjo bližino.
Zlasti v Zahodni Evropi upada število tistih vernikov, ki hodijo v cerkev, pa zato na drugačen način iščejo stike z duhovnimi oblikami življenja...
Mislim, da je naše oznanjanje evangelija premalo evangelijsko. Z drugimi besedami - preveč je dogmatično, preveč moralistično in lega-listično. Stvari preveč objektiviramo. Izgubili smo smisel za individualno v človeku. A vse institucije gredo v tej sme-
ri. Tudi Marxovo misel je izpridila institucija, ki se je od nje oddaljila in je gibanje moralo služiti le instituciji. Podobno je lahko z evangelijem, ki zato izgubi življenjsko moč in preneha biti spodbuda za resnično človeško življenje. Ker potem ljudje ne najdejo sebe v Cerkvi, se iščejo zunaj nje. IšCejo zadoščenje po žeji za transcendneco, po Bogu zunaj Cerkve. Zato imamo veliko različnih gibanj, zato so zanje zanimive posebno vzhodne religije, ker je v njih prostor za vse, za vsakega posameznika, ker tam ni dogmatizma, legalizma, torej »paragrafov«.
Veliko let ste urejali revijo Znamenje in predsedovali Mohorjevi družbi v Celju v času, ko se druge založbe niso toliko ukvarjale s tako imenovanim verskim tiskom. Kaj se vam je posrečilo narediti v tistem času?
Z revijo Znamenje sem redno sodeloval od vsega začetka, torej že pred 23 leti. Zamisel zanjo sva oblikovala skupaj z dr. Stankom Caj-nkarjem. Prej je izhajala Nova pot, ki je bila namenjena predvsem duhovnikom, ki so bili včlanjeni v Ciril-Meto-dijskem društvu. V Novo pot sta idejne članke pisala Cajnkar in Kocbek. Hoteli smo torej, da bi te in podobne misli prišle v širši bralski prostor. V Znamenju smo poskušali posredovati bralcem sodobno teološko misel in prinesti v slovenski prostor duh dialoga med Cerkvijo in družbo. Znamenje je nadaljevalo pot, ki so jo nekoč hodili mladinsko gibanje, krščanski socialisti, Kocbekovi somišljeniki in on sam. Dolgo Časa je bila to edina takšna revija poleg Revije 2000, ki pa je vendarle imela nekoliko drugačno zasnovo, saj se ni toliko ukvarjala s teološkimi in verskimi vprašanji.
Mohorjeva družba že po Slomškovi zamisli ni
izdajala samo verskih knjig. Vedno je izdajala dobre slovenske knjige. Sam pa sem si prizadeval, da bi se tudi z literaturo vnesli v slovenski prostor veC dialoškega duha, ki se je tedaj v svetu moCno uveljavljal. Zato smo izdali Truhla-rjeve misli o koncilu pa dela, ki so govorila o odnosu med znanostjo in vero (Teilhard de Chardin, Heisenberg). Izdajali smo tudi tiste slovenske pisatelje, ki jih druge založbe niso: Finžgarja, Preglja in Meška itd. Posebno odmevne so bile knjige dr. Trstenjaka in dr. Janžekoviča.
Veliko ste pisali o teologiji osvoboditve, o pluralni družbi in demokraciji v Cerkvi. Kateri misleci so vam bili najbližji oziroma zanimivi, spodbujevalni?
Vedno sem se zavzemal za posebej angažirano teologijo, to pa je tudi teologija osvoboditve, ki sem jo pri nas imenoval socialistična teologija. Od filozofov sem se zelo zgodaj srečal z Nietzschejem, Kantom in pozneje z nemškimi idealisti: Heglom, Schellingom, Fichtejem, potem pa s Kierkegaardom, Gu-
ardinijem, Jaspersom in Heidegerjem ter Petrom Wustoom in Heerom. S francoskega področja sem se precej zanimal za Gabriela Marcela, Blon-dela, Camusa in Sartra. V svoji doktorski disertaciji sem obdelal problem strahu v eksistencializmu. Med domačimi filozofi so vplivali name Veber, Trstenjak, Janžekovič in Cajnkar. Od novejših marksističnih mislecev pa moram omeniti Garondyja, Machovca, Blocha in Fromma. Med teologi pa Theillarda de Chardina, Rannerja, Schillebeeckxa, Kunga, Heinza, Zahrnta, Solleje-vo, Gollwitzerja, Sudbra-cka, Gutierreza, Boffa in Drevermanna.
V sedemdesetih letih ste bili pri papežu Janezu Pavlu II. Tedaj sta se razšla, ne da bi našla skupni jezik v odnosu do socializma. Bi se danes hoteli ponovno srečati z njim?
Pred dnevi mi je poslal čestitko ob 25-letni-ci mojega škofovskega posvečenja. Moram reči, da ga danes nekoliko drugače razumem, kot sem ga tedaj, ko sem se z njim srečal osebno. Njegova izkušnja s socializmom je bila precej dru-
gačna kot moja. Sanj sem tudi teoretično proučeval te pojave in sehr prišel do sklepov, ki jia jih ni bilo mogoče izvajati iz razmer na Poljskem. Nisva torej našla skupnega jezika glede odnosa do socializma. Sem mu pa dal prav že tedaj in mu dam še danes, da sta realni socializem in kapitalizem v bistvu materializem. Zato je ob spremembi v vzhodni Evropi Janez Pavel II. dejal: »Nikar ne mislimo, da je svet sedaj tako urejen, kot bi moral biti!«
Kakšni so danes vaši odnosi s slovenskim cerkvenim vrhom?
Ko sem se odpovedal vodenju škofije, sem prenehal biti pomožni škof in sem ostal naslovni, kajti tudi vsi pomožni škofje so naslovni, ker nimajo svoje škofije. Tudi nisem elan škofovske konference, čeprav bi bilo to mogoCe, a ni nujno.
Ostala mi je profesura na teološki fakulteti, veliko pa tudi predavam in pišem. Nisem pa z nikomer v sporu. Slovenskim škofom, ki vodijo slovensko Cerkev, želim, da bi jo kar najbolj uspešno vodili.
Krščanstvo mora biti svobodno
Kako danes gledate na vlogo slovenske Cerkve, ko vendarle ni treba več skrbeti za elementarne pravice vernikov?
V prejšnjem režimu smo se morali vključiti v politično delo ravno zaradi zagotavljanja teh pravic, in to v tedaj edino še nekoliko pluralistično SZDL, čeprav je bil njen pluralizem vedno omejen (Dolomitska izjava!). Danes je to drugače, ker imamo različne stranke. Tudi verni ljudje pripadajo različnim strankam in se duhovniku ni treba angažirati za strankarsko politiko. To mora uradna Cerkev priznati in se ogibati dnevne shankarske politike.
Nekaj drugega pa je politika v širšem pomenu besede, ko se mora Cerkev kot institucija zavzemati tudi danes za vse tisto, kar je dobro za ljudi, vendar tega ne sme povezovati z neko stranko. Cerkev kot institucija se mora zavzemati na primer za mir, za blaginjo, za pravičnost itd.
Papež je ob zadnjem srečanju s slovenskim škofom dejal: »Niste med ljudmi, da bi jim gospodovali, temveč da bi jim služili«. Napačno bi bilo, če bi se duhovniki povezovali le z eno stranko, saj bi se s tem opredelili le zanjo in za njena načela. V cerkev pa hodijo ljudje tudi iz drugih strank, ki se prav tako zavzemajo za dobro ljudi. Nobena stranka pa ne more biti v polnem pomenu besede krščanska, kajti vsaki politični stranki gre za oblast, krščanstvo pa mora biti svobodno. Vera je svoboda. Stranke v boju za oblast večkrat uporabljajo tudi sredstva, ki niso vedno najbolj v skladu z moralo. Ce že niso povsem nemoralna, se nič kaj ne ujemajo s krščansko moralo, ki celo presega splošno Človeško moralo. Krščanski etos posebej poudarja ljubezen, usmiljenje in odpuščanje. Tega pa v političnem pragmatizmu običajno ni. Strankarska disicplina za kristjana tudi nikoli ne sme biti nad vestjo.
MENJALNIŠKI TEČAJI
31. maj 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	70,30	71,70	9,95	10,12	7,45	7,82
Avtohiša*	70,00	70,90	9,90	10,30	7,60	7,95
Atelje 92'	70,35	71,60	9,90	10,30	7,62	7,85
Banka Vipa	70,10	71,25	9,95	10,10	7,70	7,88
Bela vrtnica	70,50	71,50	9,90	10,20	7,50	8,00
Bobr Trzin in Fužine	70,70	71,10	9,95	10,20	7,60	7,85
Brdar Koper	70,16	71,15	9,91	10,19	7,56	7,79
BTC Terminal Sežana	70,30	71,50	9,95	10,20	7,65	7,85
BTC d.d. Ljubljana	69,85	71,50	9,93	10,15	7,50	8,00
Burin Moste*	70,60	71,30	9,80	10,25	7,75	7,95
Burin Center*	70,65	70,95	9,90	10,20	7,75	7,95
Come 2 us	70,50	71,10	9,95	10,10	7,45	7,80
Dom Kaffe*	70,20	70,70	10,00	10,13	7,60	8,00
Dom na trgu	70,55	70,99	9,86	10,04	7,70	7,92
Emona Globtour*	70,30	71,30	9,90	10,20	7,39	7,68
Eros Ljubljana	70,70	71,00	9,95	10,10	7,70	7,90
Eros Kranj	70,70	—	9,90	10,17	7,70	7,90
Eurotours International	70,10	71,50	9,90	10,10	7,70	7,95
Feniks Koper	70,00	71,20	9,96	10,20	7,55	7,88
Feniks Markovec Koper	70,00	71,20	9,95	10,20	7,57	7,87
Feniks Portorož	70,02	71,45	9,97	10,19	7,56	7,86
Fiba Koper	70,00	71,20	9,96	10,19	7,65	7,87
Flradas	70,05	71,90	9,90	10,30	7,35	7,85
Galileo - Kozina	70,40	71,70	9,80	10,20	7,60	7,80
Golfturist Domžale	70,00	71,40	9,70	10,20	7,60	8,00
Golffurist Ljubljana	69,90	71,25	9,88	10,20	7,38	7,88
Hida*	70,90	71,00	10,00	10,05	7,75	7,80
Hipotekarna banka Koper	70,00	71,40	9,90	10,20	7,60	7,90
Hram Rožice Mengeš	70,75	71,10	9,95	10,10	7,65	7,95
llirika Ilirska Bistrica	70,30	71,29	9,96	10,25	7,60	7,80
Ulrika Slovenj Gradec	70,31	71,40	9,96	10,25	7,57	7,80
llirika Postojna	70,30	71,29	9,96	10,25	7,60	7,80
llirika Sežana	70,50	71,09	9,96	10,11	7,60	7,79
llirika Podgrad	70,05	71,70	9,95	10,30	7,65	7,95
Italdesign Nova Gorica	70,05	71,80	9,96	10,30	7,53	7,85
Klub Slovenijales	70,80	71,40	9,90	10,20	7,50	7,80
Komercialna banka Triglav	70,00	71,95	9,68	10,41	7,30	7,80
Kompas Hertz Celje*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Hertz Velenje*	70,50	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Hertz Idrija*	70,50	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Hertz Tolmin*	70,50	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	70,50	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Hertz Krško*	70,50	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Hertz Bled*	70,50	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Hertz Nova Gorica*	70,50	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Hertz Maribor	70,50	71,50	9,95	10,10	7,45	7,80
Kompas Holidays	70,60	70,90	9,95	10,10	7,50	7,75
Libertas Koper	70,05	71,00	9,93	10,10	7,58	7,87
Ljubljanska banka d.d.	70,03	72,40	9,89	10,28	7,39	7,84
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	69,80	71,30	9,90	10,18	7,40	7,72
LB Dolenjska banka NM	70,00	72,40	9,90	10,25	7,55	7,85
LB Komercialna banka NG	70,00	71,95	9,68	10,41	7,30	7,89
LB Kreditna banka MB d.d.	69,60	71,10	9,85	10,10	7,50	7,95
LB Splošna banka Celje	69,50	71,40	9,75	10,15	7,43	7,73
LB Splošna banka Koper	70,07	71,82	9,96	10,33	7,49	7,95
Ma Vir	70,60	71,20	9,80	10,15	7,65	7,95
Madai Nova Gorica*	70,10	71,10	9,96	10,10	7,68	7,80
Madai Šempeter*	70,10	71,10	9,96	10,10	7,68	7,80
Media*	70,70	71,20	9,95	10,10	7,70	7,95
Moneta Invest	70,85	70,95	9,97	10,03	7,70	7,80
Niprom 1,11	70,70	71,00	10,00	10,15	7,60	7,90
Otok Bled	70,30	71,10	9,94	10,05	7,50	7,71
Optimizem Lož*	70,20	71,28	9,95	10,25	7,45	7,80
Optimizem Postojna	70,25	71,30	9,95	10,35	7,66	7,90
Petrol*	70,80	71,00	9,90	10,00'	7,80	7,90
Pigal Solkan *	70,10	71,20	9,95	10,10	7,62	7,80
Pigal Kobarid *	70,10	71,20	9,95	10,10	7,62	7,80
Pigal Obutek *	70,10	71,20	9,95	10,10	7,62	7,80
Pigal Diskont *	70,10	71,20	9,95	10,10	7,62	7,80
Poštna banka Slovenije*	69,00	71,10	9,60	9,98	7,40	7,90
Probanka Maribor	69,60	71,60	9,90	10,10	7,55	8,00
Publikum Ljubljana	70,76	70,84	9,89	10,08	7,60	7,88
Publikum Celje	70,75	71,45	9,70	10,09	7,60	7,91
Publikum Dobova	70,50	71,40	9,95	10,22	7,49	7,90
Publikum Kostanjevica	70,50	71,40	9,95	10,22	7,49	7,90
Publikum Krško	70,50	71,40	9,95	10,22	7,49	7,90
Publikum Maribor	70,42	71,10	9,89	10,04	7,60	7,85
Publikum Metlika	70,40	71,50	9,90	10,10	7,70	7,90
Publikum Mozirje	70,00	71,48	9,92	10,14	7,65	7,85
Publikum Novo Mesto	70,40	71,50	9,90	10,10	7,70	7,90
Publikum Piran	70,15	71,40	9,90	10,08	7,60			7,84
Publikum Tolmin	70,20	71,35	9,95	10,10	7,65	7,84
Publikum Sevnica	70,30	71,00	9,88	10,30	7,60	7,90
Publikum Šentilj	70,00	71,29	9,80	10,00	7,60	7,85
Publikum Šentjur pri Celju	70,40	71,25	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Trebnje	70,10	71,20	9,92	10,19	7,60	7,90
Publikum Zagorje	70,00	71,20	9,92	10,12	7,55	7,72
Publikum Žalec	70,60	71,45	9,80	10,09	7,60	7,80
Sit - on	70,40	71,50	9,86	10,28	7,60	8,00
SKB banka d.d.* **	70,50	71,05	10,01	10,09	7,64	7,74
Slovenijaturist Jesenice	70,40	71,50	9,94	10,05	7,35	7,80
Slovenijaturist Ljubljana	70,70	71,10	9,95	10,05	7,68	7,80
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana	70,60	71,00	9,85	10,05	7,65	7,85
Slovenijaturist žel. p. Maribor	70,00	71,20	9,90	10,00	7,20	7,60
Slovenska investicijska banka	70,00	71,80	9,95	10,15	7,65	7,90
Sonce	70,70	71,00	9,96	10,08	7,50	7,85
Tori	70,75	71,20	9,90	10,20	7,60	7,95
Tartarus Postojna	70,21	71,59	9,95	10,31	7,66	7,98
Tentours Domžale	70,20	71,20	9,80	10,20	7,60	7,90
Tourist Service Portorož	69,30	71,00	9,60	-10,10	7,57	7,97
Upimo	70,75	71,10	9,98	10,05	7,65	7,80
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
rvi i : m .ix i. ixi i < /v m 11 > /v
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni čas: 7.00 do XO.OO Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 104 z dne 31. maja 1993 — Tečaji veljajo od 1.6.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	75,4652	75,6923	75,9194
Avstrija	040	šiling	100	975,1878	978,1222	981,0566
Belgija	056	frank	100	333,8913	334,8690	335,9007
Kanada	124	dolar	1	86,3205	86,5802	86,8399
Danska	208	krona	100	1790,9092	1796,2981	1801,6870
Finska	246	marka	100	2022,8353	2028,9221	2036,0089
Francija	250	frank	100	2031,7556	2037,8692	2043,9828
Nemčija	280	marka	100	6861,7211	6882,3862	6903,0153
Grčija	300	drahma	100	—	50,6818	50,8338
Irska	372	funt	1	—	167,9298	168,4336
Italija	380	lira	100	7,4312	7,4536	7,4760
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	4,7000	—
Japonska	392	jen	100	102,2740	102,5817	102,8894
Nizozemska	528	gulden	100	6113,7935	6132,1901	6150,5867
Norveška	578	krona	100	1612,5044	1617,3565	1622,2086
Portugalska	620	escudo	100	71,3619	71,5766	71,7913
švedska	752	krona	100	1515,7542	1520,3151	1524,8760
Švica	756	frank	100	7666,6010	7689,6700	7712,7390
Velika Britanija	826	funt Sterling	1	170,7196	171,2333	171,7470
ZDA	840	dolar	1	109,3758	109,7049	110,0340
Evropska Skupnost	955	ECU	1	133,5017	133,9034	134,3051
Španija	995	peseta	100	86,3891	86,6490	86,9089
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 1. JUNI JA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN _______(v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:
1,000,000
649,754
686,932
1,336,686
129,9507%
137,3864% 133,6686%
100,000
64,975
68,693
133,669
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUM 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
643,490
672,349
1,315,838
150
98,9984%	103,4382% 101,2183%
130,000
64,349
67,235
131,584
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
31. MAJ 1993	i vSLTza 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Hida*	4,00	5,50
Hipotekarna banka Koper	2,00	4,00
Italdesign	4,00	6,00
Ubertas Koper	4,00	5,30
LB Kreditna banka Maribor*	4,00	6,00
MA Vir	4,00	5,90
Niprom 1,11	4,50	6,00
Sonce	4,00	5,50
Tentours Domžale	4,00	7,00
Ton	4,50	6,00
Upimo	4,00	6,00
Tečaj velja danes:		
		
31. MAJ 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1445,00	1490,00
nemška marka	914,00	934,00
francoski frank	269,00	277,50
holandski gulden	810,00	835,80
belgijski frank	44,25	45,65
funt Sterling	2260,00	2317,00
irski Sterling	2216,00	2287,00
danska krona	237,00	244,50
grška drahma	6,30	7,10
kanadski dolar	1135,50	1172,00
japonski jen	13,30	14,00
švicarski frank	1021,00	1043,00
avstrijski šiling	129,50	133,50
norveška krona	214,00	221,00
švedska krona	201,00	207,70
portugalski escudo	9,30	9,90
španska pezeta	11,30	12,00
avstralski dolar	980,00	1010,00
madžarski florint	10,(M)	15,00
slovenski tolar	12,25	12,85
hrvaški dinar	0,40	0,65
		
28. MAJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
ameriški dolar	11,0500	11,5500
kanadski dolar	8,7000	9,1000
funt Sterling	17,1500	18,9500
švicarski frank	770,0000	800,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,6000	715,6000
italijanska lira	0,7440	0,7840
danska krona	180,5000	187,5000
norveška krona	162,5000	169,5000
švedska krona	153,0000	160,0000
finska marka	203,0000	213,0000
portugalski escudo	7,2000	7,6000
španska peseta	8,7000	9,2000
japonski jen	10,2000	10,6000
slovenski tolar	9,8000	10,4000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
31. MAJ 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1450,00	1495,00
nemška marka	910,00	930,00
francoski frank	269,00	284,00
holandski gulden	809,00	829,00
belgijski frank	44,00	46,00
funt Sterling	2250,00	2300,00
irski Sterling	2215,00	2265,00
danska krona	236,00	246,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1135,00	1175,00
švicarski frank	1019,00	1039,00
avstrijski šiling	129,00	134,00
slovenski tolar	12,10	12,80
B H 1 "i J	TIM r*i M M 1				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij TeCaji veljajo od 1,junija 1993 od 00.00 ure dalje  ——-				
1			ZA DEVIZL-—-H	
država	valuta	enota	nakupni	^prodcjni,^-
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanlja ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pr tečaje na	100 100 100 100 1 1 ikonkre trgu de	995,2664 2073,5883 7003,0000 7,5842 174,2346 111,6278 itnih poslih je mol :viz oz. poseben c	998,8194 2080,9908 7028,0000 7,6113 174,8566 112,0263 mo odstopanje jogovor. 	.
banka	valuta	nakupni	
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM DEM ih ie možn	^UO" 70,10 n ndstocani«	/O.vu 70,40
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 1 .junija 1993 od 00.00 do 24. ure				
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,30 70,15 70,30 70,25 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	ssssilnl -§s .tl
			
28. MAJ 1993	v LIRAH	H		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni^
ameriški dolar		1472,150	—
ECU	—	1796,760	—
nemška marka	—	921,940	—
francoski frank	—	273,020	—
funt Sterling	—	2294,350	—
holandski gulden	—	821,650	—
belgijski frank	—	44,860	—
španska pezeta	—	11,660	—	
danska krona		240,590	—
irski funt	—	2249,590	—
grška drahma	—	6,793	—
portugalski escudo	—	9,595	—
kanadski dolar	—	1158,900	
japonski jen	—	13,133	—
švicarski frank	—	1030,900	—■
avstrijski šiling	—	131,060	—
norveška krona	—	217,290	—
švedska krona	—	204,100	—
finska marka	—	271,920	—
avstralski dolar	—	1014,310			
			
28. MAJ 1993	v DENI —\		
valuta	nakupni	srednji	prodajni^
ameriški dolar	-	1,594	-
francoski frank	-	29,610	-
nizozemski gulden	-	89,100	-
belgijski frank	-	4,866	
španska peseta	-	1,259	-
danska krona	-	26,100	-
kanadski dolar	-	1,258	-
japonski jen	-	1,490	-
švicarski frank	-■	111,730	-
avstrijski šiling		14,212	-
italijanska lira	-	1,083	-
švedska krona	-	22,090	-
,								
					
I 1. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	21498,8576	21563,5482	21628,2388
Kanada	dolar	1	1891,7712	1897,4636	1903,1560
Francija	frank	100	44738,9174	44872,7083	45053,4294
Nemčija	marka	100	151244,9000	151700,0000	152155,1000
Italija	lira	100	163,7982	164,2911	164,7840
Japonska	jen	100	2242,0544	2248,8008	2255,5472
Švica	frank	100	169262,4024	169771,7176	170218,0328
Velika Britanija	funt	1	3749,9661	3761,2498	3772,5336
Slovenija	tolar	100		2100,0000	
ZDA	dolar	1	2406,9113	2414,1538	2421,3936
Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.						
					
					
					
8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	1074,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
			
31. MAJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	* Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,50
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,20
Italija	Kmečka banka Gorica '	12.10	12,80
Italija	Tržaška kreditna banka	12,25	12,85
					
I 28. MAJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	777800	780100	782400
Francija	frank	100	1623900	1628800	1633700
Nemčija	marka	100	5467300	5483800	5500300
Italija	lira	100	5994	6012	6030
Švica	frank	100	6115000	6133400	6151800
ZDA	dolar	1	88697	88964	89231
V.Britanlja	funt	1	137969	138384	138799
I Opomba: povzeto po Reuterju					
_______ČEŠKA IN SLOVAŠKA / LASTNINJENJE _
»Vaučer« privatizacija ovira učinkovit nadzor
V Škodi sta Volkswagen in Siemens, Pand G pa vlaga v čistila
i .LJUBLJANA - Sloven-Zakon o lastninskem
Alenka L. Jakomin
Preoblikovanju podjetij 0 začel veljati 5. junija, eprav za zdaj sprememb n dopobutev tega zakona žavni zbor še ni sprejel, er pa se bodo privatizacijske težave in zapleti za Qvence Sele zaceli, smo zadnjih nekaj tednih pi-saii o tem, kako poteka Privatizacije v državah srednje in vzhodne Evro-Pe- Tokrat bomo podro-neie predstavili Češko oziroma Slovaško privati-Zacijo, ki je za Slovenijo
še posebej zanimiva, saj so v teh dveh državah pred kratkim zaceli zamenjevati vaučerje (lastninske certifikate) za delnice oziroma lastniške deleže v državnih podjetjih, ki se lastninijo.
Češko privatizacijo bi lahko razdelili na tri dele': na vračanje nekoC nacionaliziranega premoženja, prodajo podjetij domačim in tujim investitorjem in na t. i. vauCer pri-
vatizacijo, za katero je značilno, da se lastnina za simbolično vrednost razdeli med tiste prebivalce, ki so se odločili, da bodo sodelovali v procesu privatizacije. Za razdelitev vauCerjev je odgovorno ministrstvo za finance, za pregled programov lastninjenja (te pripravi podjetje samo ali pa zainteresirani investitor) pa ministrstvo za privatizacijo. Na žalost
pa priprava programov v praksi ni potekala tako, kot so si sprva zamišljali, saj se je izkazalo, da programi niso izpolnjevali zahtevanih pogojev in so bili slabo pripravljeni, po drugi strani pa tudi ministrstva niso imela dovolj usposobljenega kadra, ki bi v predvidenih rokih lahko »prevetrilo« prispelo dokumentacijo.
Tako kot za Poljsko in Madžarsko je tudi za Češko oziroma Slovaško značilna »mala« privatizacija, s katero jim je v letu 1991 uspelo prodati 20.000 malih podjetij in trgovin, Čeprav so si v večini primerov pomagali z lizingom; le Četrtino podjetij so dejansko tudi prodali, pri Čemer so imeli prednost domači kupci. Konec leta 1991 je prešlo v zasebne roke 40 odstotkov malih podjetij.
Velika podjetja morajo pred pričetkom privatizacijskega postopka pripraviti program (po eni od metod), ki ga potrdi utre-zno ministrstvo, pri Čemer se še posebej posveti primerom neposredne prodaje domačim oziroma tujim kupcem. V letu 1991 so tujcem prodali približno 100 velikih podjetij: večinski paket delnic je v tovarni avtomobilov Skoda dobil nemški Volkswagen, Simens je
investiral v Skodino strojno in elektroindustrijo, podjetje Proctor and Gambles pa je vložilo svoj kapital v precejšnje število Čeških tovarn, ki proizvajajo detergente. V takšnih transakcijah lahko zaposleni sodelujejo omejeno, v večjih podjetjih s petimi odstotki, v manjših pa z 10 odstotki.
V »vauCer« privatizaciji lahko sodelujejo vsi državljani (odločijo se prostovoljno), ki imajo veC kot 18 let. Državljani so tako upravičeni do 1000 t. i. investicijskih točk v obliki vauCerjev, vrednih 1000 kron (dvotedenski zaslužek), ki jih lahko zamenjajo za delnice ah pa jih prenesejo na različne investicijske oziroma vzajemne sklade, ki bodo kasneje kupovah delnice različnih podjetij. Cehi so menili, da bo menedžerska struktura skladov bolje informirana in usposobljena od posameznikov. Vendar pa jih od 100 registriranih skladov dejansko posluje le 10, pri Čemer jih ovira pomanjkljiva zakonodaja. Ce bo Češka oziroma Slovaška privatizacija s pomočjo vauCerjev uspela, bo to najve-Cji privatizacijski projekt v zgodovini, vendar pa je uspeh zaradi razpršenost lastništva, ki onemogoča celovit in učinkovit nadzor novih lastnikov, vprašljiv.
Koliko ur delati?
ES naj bi omejila delovni teden na največ 48 ur
LUKSEMBURG -Danes se bo dvanajsterica odločala o maksimalnem 48-umem delovnem tednu v skupnosti, na poznejši Cas pa bodo preložili vsa vprašanja, povezana z brezposelnostjo. Velika Britanija, ki se je vse doslej upirala enotni ureditvi delovnega tedna, bi utegnila temu predlogu ugovarjati vsaj v tem smislu, da ga ne bo uvedla prej kot v treh letih, so sporočili iz diplomatskih virov. Pri preostalih enajstih Članicah ES pa je zakonodaja o številu delovnih ur na teden zelo različna. Velika Britanija je edina država ES, ki nima nobene zakonodaje v zvezi z delovnim tednom. Evropski sindikati so «rcnan zahtevali enotno opredelitev delovnega tedna na 40 ur, v zvezi z obveznimi kolektivnimi pogodbami, ki bi dovoljevale izjeme in plačilo nadur. Ministri za delo ES po vsej verjetnosti ne bodo razpravljali o gradivu, ki ga je pripravila Evropska komisija v zvezi z brezposelnostjo. Po uradnih podatkih išče v ES delo 17, 4 milijona ljudi, kar je veC kot deset odstotkov aktivnega prebivalstva. Vse
doslej so bili evropski predstavniki prepričani, da je množica brezposelnih paC spremni pojav tržišCa dela, ki izhaja iz gospodarske recesije: gospodarska rast v ES naj bi se po začasnih napovedih komisije približala ničelni rasti v letošnjem letu. Bruseljska komisija predlaga dvanajsterici, naj si države med seboj izmenjajo svoje izkušnje na področju socialnega varstva, prav tako pa tudi na področju dolžine trajanja delovnega tedna.
Ce bo Velika Britanija umaknila svoje načelne ugovore pri omejevanju števila delovnih ur na teden, pa bo vseeno treba opredeliti še celo vrsto tehničnih podrobnosti. Ministri naj bi po vsej verjetnosti spregovorili tudi o varstvu mladih pri delu. Evropa si prizadeva, da bi prepovedala delo mlajšim od petnajst let, z izjemo lažjih del, kot je na primer raznašanje Časopisov, ki naj bi bilo dovoljeno že pri trinajstih letih. Danska, kjer je ta praksa zelo razširjena, si podobno kot večina držav na severu Evrope želi, da bi to starost spustili na enajst let. (AFP)
NOVICE
Južnokorejsko gospodarstvo kaže znake okrevanja
SEUL - Južna Koreja je v prvih treh mesecih letošnjega leta glede na isto obodbje lani zabeležila 3, 3-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP), je sporočila tamkajšnja osrednja banka.
Izvoz blaga in storitev se je v prvem trimesečju povečal za 12,1 odstotka, medtem ko je bil v zadnjem trimesečju prejšnjega leta večji za 5,3 odstotka. Južnokorejski ekonomisti in analitikpmenijo, da gre za prve znake gospodarskega okrevanja, potem ko je bila v zadnjem trimesečju lani gospodarska rast na najnižji ravni. BDP se je takrat povečal za 2, 8 odstotka, kar je najnižje povečanje v zadnjih 12 letih. (STA/ Reuter)
Iran je dobil japonsko posojilo
TOKIO - Japonska vlada je odobrila Iranu posojilo v višini 38 milijard jenov oziroma 330 milijonov ameriških dolarjev za financiranje izgradnje hidroelektrarne, so sporoCifi iz japonskega veleposlaništva v Teheranu. Posojilo bo moral Iran vrniti s 3-odstotno letno obrestno mero v 25 letih. Sredstva bodo namenjena gradnji hidroelektrarne z zmogljivostjo tisoč megavatov in 170 metrov visokega jezu na reki Karoun na jugovzhodu Irana. (STA/ AFP)
Drago »čiščenje« za sovjetsko vojsko
BONN - Nemško ministrstvo za okolje je sporočilo, da nemška zvezna vlada meni, da bo za sanacijo nepremičnin, ki jih je na njenem ozemlju zapustila vojska nekdanje Sovjetske zveze, porabila okoli 25 milijard DEM.Oceno je po naročilu ministrstva pri-pravilo posebej za to usposobljeno podjetje. Pri 57 odstotkih nepremičnin bo treba opraviti postopek za odstranitev mineralnih olj, saj ta ogrožajo podtalnico, 39 odstotkov nepremičnin bo treba očistiti raznih odpadkov (starega železa, podrtih zidov,...), v 4 odstotkih nepremičnin pa so še ostanki eksplozivov. Najbolj »onesnaženi« so prostori za urjenje nekdanje sovjetske armade, bencinska skladišča in letališča. (STA/DPA)
Ruski študenti zahtevajo višje štipendije
MOSKVA - Ruski študenti so zagrozili, da bodo 4. junija v Moskvi demonstrirali in zahtevali odstop ruske vlade, Ce dotlej le-ta ne bo sprostila skladov in povečala njihovih štipendij, kar jim je predsednik Boris Jelcin obljubil med referendumsko kam-panijo. Ruski predsednik je že aprila podpisal odlok, po katerem bi se morale štipendije mesečno zvišati za 4 dolarje. Približno pet milijonov ruskih študentov je pod sovjetskim režimom redko spregovorilo o sebi, danes pa so med tistimi, ki najbolj občutijo gospodarsko krizo in inflacijo, saj se morajo mnogi preživljati sami. (STA/AFP)
OB LETU DNI SANKCIJ PROTI T.l. ZVEZNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI
NEMČIJA / GOSPODARSKA RECESIJA
Jugoslovansko gospodarstvo je tik pred dokončnim zlomom
Napovedujejo, da bo inflacija konec leta že 1000 odstotkov mesečno
BEOGRAD - Leto dni je minilo od uvedbe prvih sankcij Varnostnega sveta proti Jugoslaviji, negativni učinki blokade in mednarodne osamitve pa so vidni v gospodarstvu, kulturi, zdravstvu oziroma na vseh področjih ži-vljenja. Kot trdi dr. Nebojna Savič z Ekonomskega mštituta v Beogradu, je nacionalni dohodek v le-tn dni od 3000 dolarjev padel na manj kot 500 dolarjev na prebivalca. Pov-Precna plača je junija 1992 v ZRJ znašala 145 mark, medtem ko je po Podatkih Republiškega zavoda za statistiko v letošnjem aprilu nanesla Približno 40 mark. Kruh se je podražil za veC kot 800-krat, mleko za veC kot 1000-krat, celotna potrošniška košarica pa je približno za tisoC in polkrat dražja.
Zvezni minister za gospodarske odnose s tujino dr. Milorad Unkovič je na tribuni Gost Tanjuga izjavil, da stanejo sankcije Jugoslavijo blizu 20 milijard dolarjev, medtem ko znaša škoda na celotnem območju 35 milijard dolarjev. V letu dni, kar trajajo
sankcije, je družbeni proizvod upadel za 12 milijard dolarjev, uvoz in izvoz ter storitve skupaj pa za 10 milijard dolarjev, je izjavil dr. UnkoviC. Po njegovi oceni se giblje standard Jugoslovanov na ravni iz šestdesetih let.
Nekdanji minister za gospodarstvo v vladi Milana PaniCa, profesor na Ekonomski faktulteti v Beogradu dr. Ljubomir Madžar je izjavil, da so ključi za gospodarsko usodo države zunaj območja gospodarske politike in da v primeru, Ce ne bo prišlo do spremembe političnega položaja, tudi z najboljšo gospodarsko politiko ne bo mogoCe ubežati zlomu. Po njegovem mnenju je ta zlom za tiste, ki nimajo dovolj niti za hrano, že prišel. Čeprav je Jugoslavija glede na nacionalni dohodek na prebivalca že na ravni Bolivije, Senegala in Sudana, je drastičen padec standarda in splošno poslabšanje življenjskih razmer tik pred vrati, meni dr. Madžar. Državne re-
Letošnjega aprila so se place zaposlenih v primerjavi z lanskim realno zmanjšale za 56, 7 odstotka, promet v trgovini na drobno za 57, 2 odstotka, izvoz je manjši za 69 odstotkov (neverjetno zveni, toda uvoz se je povečal za 8, 1 odstotka), industrijska proizvodnja je padla za 43, 5 odstotka, število zapo-selnih, ki sploh kaj počnejo, pa se je skrčilo za 30 odstotkov. V minulem letu je denar preprosto izginil. Pred samo letom dni je bilo mogoče na Črnem bžišCu kupiti marko za 50 dinarjev (takratnih 500), danes pa je zanjo treba odšteti najmanj 400.000 dinarjev. Ce si danes izposodite na tržišču milijon dinarjev, računajte, da jih boste Cez leto dni morali vrniti 180 milijard - Ce se stvari ne bodo poslabšale.V teh dneh je inflacija že dosegla hitrost 10 odstotkov na dan. (Po reviji Vreme)
Radmila Lalič
zerve so se spustile na skrajno beden minimum, zasebne rezerve pa so izčrpane, saj so v zadnjih dveh letih nenehno odtekale na Cmo tržišče, da bi ljudje preživeli, je izjavil dr. Madžar in dodal, da je država tiskala denar zato, da je lahko s tem denarjem odkupovala devize od državljanov in z njimi kupovala energente, zdravila in hrano. V letu 1992
je samo 28 odstotkov celotne potrošnje državljanov izhajalo iz zaslužkov oziroma plaC, vse drugo pa iz Cme emisije. Po ocenah ekonomistov z Ekonomskega inštituta v Beogradu utegne inflacija konec leta znašati do 1000 odstotkov mesečno.
Za minulo leto nevarnega življenja so bile značilne velike podražitve, pomanjkanja, tihotap-
stvo... Pomanjkanje bencina je zavrlo setev, zaprlo številne tovarne, ukinilo redne avtobusne linije. Zaradi pomanjkanja bencina je položaj v mestnem prometu skoraj dvomili-jonskega Beograda - nevzdržen. Vsakdanje restrikcije in zmanjševanje števila avtobusov v prometu je že kar običaj, zato se je v teh dneh v skladu z neizčrpnim ljudskim humorjem v Beogradu pojavil tudi grafit: »Vsi Srbi v enem avtobusu«.
V Beogradu plača ali pokojnina že dolgo ne zadošča več za preživetje (Foto: TRIO)
Nemški finančni minister bo vztrajal pri znižanju javnih stroškov
Nemčija se bo morala v kratkem soočiti s skoraj milijonom nezaposlenih - Ceno obnove vzhodnega delo države je očitno veliko
Richard Murphy/Reuter
BONN - Nemški finančni minister Theo Weigl je dejal, da gre Nemčija skozi najhujšo ekonomsko krizo po vojni in opozoril Nemce, naj ne pričakujejo večnega napredka. Povedal je, da mu volitve v letu 1994 ne bodo prepredle izpeljave znižanja javnih stroškov, kar se bo Čutilo tudi na obsegu socialnega varstva. »V tem trenutku doživljamo najostrejšo ekonomsko krizo, odkar Zvezna republika Nemčija obstaja», je dejal Weigl. »Ni odločilnega pomena to, ali se realni bruto družbeni proizvod zmanjša za i, 5 odstotka, za 2 odstotka ali celo veC. Odločilno je revidiranje načrtov in pričako-
vanj o nenehnem napredovanju. V letih 1993 in 1994 se bo morala država soočiti s skoraj milijonom nezaposlenih, obnova nekdanje komunistične vzhodne Nemčije pa se bo morala nadaljevati, kljub temu, da je gospodarstvo zahodnega dela postalo šibkejše.«
Weigl je potrdil, da bodo v letu 1994 stroške oklestili za dvajset milijard mark, kar se je iz finančnega ministrstva izvedelo minuli teden. Moratorij na nove vladne izdatke, ki je bil uveden lani, bo ostal v veljavi do nadaljnjega. Nemški zelo razvit socialnovarstve-
ni sistem se bo moral prilagoditi dejstvu, da se je nacionalni dohodek na prebivalca zmanjšal za 15 odstotkov, odkar sta se leta 1990 Nemčiji združili. Weigl vztraja, da se morajo državni stroški obdržati strogo v mejah prihodkov ali pa je treba transferje popolnoma ukiniti.
Helmut Weczorek iz opozicijske socialdemokratske stranke je proračunsko manjšanje porabe na račun socialnovarstvenih pravic označil kot »socialno piratstvo», ki lahko spodkoplje socialno stabilnost.
Bonnsko finančno
krizo so povzročili velikanski stroški obnove vzhodnega dela dežele in pa drsenje zahodnega dela v recesijo, ki zmanjšuje prihodke od davkov, zaradi Cesar so stroški za varstvo brezposelnih vedno večja obremenitev.
Weiglov govor se je zelo približal pozivu v slogu »kri, znoj in solze», k Čemur so ga spodbujali številni politiki in ekonomisti. Po njegovem mnenju se prispodoba, ki jo je izrekel slavni britanski premier Winston Churchill, ne more uporabiti, ker sedanji položaj Nemčije ni primerljiv s takratnim. Dodal pa je: »Vsekakor bomo morali plačati ceno za združitev in brez potu ne bo šlo.»
V stavku, ki je zvenel kot odmev besed nekdanjega sovjetskega li-derja Mihaila Gorbačova, je pozval vse Nemce k »novemu razmišljanju«, s katerim naj bi preprečili, da njihova dežela zgubi status ekonomsko in monetarno stabilne dežele.
Na skeptične pripombe ekonomistov glede bolečega zmanjševanja izdatkov v letu zveznih volitev je Weigl odgovoril, da leto 1994 paC ne bo Cas, ko bi labko izvoljenim delili darila, in da bo edina volilna obljuba lahko to, »da ni veC ničesar, kar bi lahko delili«. Docfal je, da se zaveda, da njegovi predlogi ne bodo nikjer povzročili navdušenja, dejanski uspeh pa bi bil, Ce bi vsi in povsod dojeli resnost položaja.
PRED ZASEDANJEM FINANČNIH MINISTROV OECD
Brezposelnost, šibka gospodarska rast in mednarodna trgovina
PARIZ - V Parizu se bo jutri, v sredo začelo dvodnevno zasedanje gospodarskih in finacnih ministrov 24 držav Članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Najpomembnejši temi zasedanja bosta nazaposlenost in šibka gospodarska rast v večini Članic.
Med pomembnejšimi temami bo še mednarodna trgovina. Diplomati pričakujejo, da bodo Združene države Amerike, Evropska skupnost in Japonska skušale nekoliko premakniti pogajanja
v okviru Urugvajskega kroga pogovorov o sprostitvi mednarodne trgovine pred julijskim zasedanjem sedmih najbolj razvitih držav.
Po najnovejših napovedih bo letos gospodarska rast v razvitih državah še nižja kot lani, ko je znašala 1, 5 odstotka. V Evropi bo do leta 1995 ze 35 milijonov nezaposlenih. Razvite države pa imajo le omejene možnosti reševanja teh težav, saj večino teži tudi velik proračunski primanjkljaj.
Gospodarska obnova
Združenih držav Amerike poteka počasneje kot so napovedovali, ekonomisti Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj pa dvomijo tudi v popolno obnovo japonskega gospodarstva.
V Evropi je na poti obnove le Velika Britanija, nazadujejo pa Nemčija, Francija, Italija in druge države. Večja od načrtovane je tudi nezaposlenost, ki bo v Evropi do leta 1994 dosegla 11, 5 odstotka, to je kar tri odstotke vec, kot so načrtovali v OECD-ju.
(ST A/AFP)
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA	PTUJ
CANKARJEV DOM (061/222-815)
Kunst - Štromajer: LA LA SLINA (sobota, 5. 6. in sreda, 9. 6. ob 21. uri, Štihova dvorana). Igra PETRA GOVC.
DRAMA SNG (061/221-511)
M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (sreda, 2. 6., in Četrtek, 3. 6., ob 19.30 uri). Za abonmaja Dijaški 6 Večerni in Dijaški 3 Večerni.
J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (petek, 4. 6. ob 19.30 uri). Zadnjikrat v sezoni! Smejmo se se danes, jutri bo morda že prepozno!
OPERA (061/331-945)
Puccini: TRIPTIH (sreda, 2. 6., ob 19. uri, za red Sreda in izven; petek, 4. 6., ob 16.30 uri, za red Petek in izven).
MESTNO GLEDALIŠČE CLJUBLJANSKO (061/210-852)
A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (danes, 1. 6. ob 19.30. uri, za abonma Torek in izven; sreda, 2. 6. ob 15.30 uri in 19.30 uri, za abonma Sreda popoldanski in za izven ter za Mladinski I).
L.'Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (sreda, 2. 6. ob 22. uri). Za izven in konto.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610)
Matjaž Farič: VETER, PESEK, ZVEZDE (v sredo, 2. 6. ob 19.30 uri). Za izven. Humor, enostavnov, poetičnost - kvalitete, ki napolnjujejo to predstavo.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - VELIKI ODER
Alfred Jarry: UBU ROI (sreda, 2. 6. ob 20. uri). Za izven.
Gledališka skupina Les Theatreux s Filozofske fakultete v Ljubljani Se enkrat in zadnjic v tej sezoni uprizarja enega najpomembnejših dramskih tekstov na meji med mesenim simbolizmom in nadrealizmom. V francoščini!
MARIBOR
SNG DRAMA (062/221-206)
VELIKI ODER
ŽIVLJENJE SO KRATKE SANJE (sreda, 1. 6. ob 19.30 uri). Plesni projekt v izvedbi plesne skupine NERO.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681)
Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO? (danes, 1. 6. ob ob 20. uri). Za abonma Sobota II., Konto in izven; za abonma Modri, konto in izven; za abonma Rumeni, konto in izven. Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane.
Henrik Ibsen: NORA (danes, 1. 6. ob 14. uri). Gostovanje v Kulturnem domu Srečka Kosovela, v Sežani.
VI. LINHARTOVO SRECANJE-MLADINSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI FESTIVAL
KLET V GLEDALIŠČU, Slovenski trg 13
Lojze Kovačič: DVA ZMERJA VGA (petek, 4. 6. ob 9. uri). Lutkovno gledališče Kranj.
GLEDALIŠČE PTUJ
Ob 10. uri (petek, 4. 6.) Marcel Achard: BI IGRALI Z MANO (petek, 4.6. ob 10. uri). Gledališka skupina Čarovnica Vera in sedem globusov, Gimnazija Poljane.
Dick Roughsey: MAVRIČNA KAČA (petek,
4.6.	ob 12. uri). Lutkovna skupina PB, Gimnazija Velenje.
Heiner Müller: KVARTET (petek, 4. 6. ob 16. uri). GILS-KODUM in GS Tabula Rasa.
Ob 20. uri SLOVESEN ZAČETEK SREČANJA (Slavnostni govornik režiser Jože Babic); DPD Svoboda Gledališče Ptuj, Teater ID -Franček Rudolf: PEGAM IN LAMBERGAR.
KLET NA SLOVENSKEM TRGU 1
Domi Vrezec: BRBOTAJOČI PSIHOHONDER (petek, 4. 6. ob 11. uri). GS Gimnazije Škofja Loka.
Avgust Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA (petek, 4.6. ob 18. uri). Eksperimentalno gledališče F, Gimnazija Celje.
NARODNI DOM
Ob 22. uri Spoznavni večer.
NARODNI DOM - MALA DVORANA
Sobota, 5. 6. ob 9. uri: Pogovor o predstavah (vodi Simon Kardum).
GLEDALIŠČE PTUJ,
Slovenski trg 13
Woody Allen: BOG (sobota, 5.6. ob 10.30).Gledališka skupina ViceSampioni v orientacijskem teku, Gimnazija Vic.
Gregor Strniša: D RIADA (sobota, 5.6. ob 15. uri). GS Plejade, Koper.
Slawomir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU (sobota, 5.6. ob 20. uri). DPD Svoboda Gledališče Ptuj, Teater III.
Ob 22. uri: NAPRAVITE MI KRSTO ZANJ. KUD France Prešeren, Ljubljana.
KLET GLEDALIŠČA PTUJ,
Slovenski trg 13
Ela Peroci: ZLATI VIOLINSKI KLJUČ (sobota, 5.6. ob 12. uri). Lutke Cez cesto, Kranj.
Ob 19. uri: Barbara Orel: UKALNIK. Gledališka skupina PST, Dijaški dom Poljane -
KROMANSKI PALACIJ - GRAD
Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA (sobota,
5.6.	ob 18. uri). GS Šentviške Nicke, Gimnazija Šentvid.
NARODNI DOM
Sobota, 5. 6. ob 23. uri: Pogovori o predstavah (vodi Simon Kardum).
GORNJA RADGONA
CESARJEVA NOVA OBLAČILA (danes, 1. 6., ob 9. in 11. uri; sreda, 2. 6., ob 9. in 11. uri). Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE CRISTALLO
KULTURNI DOM
Gostovanja SSG s predstavo »Cesarjeva nova oblačila«: danes, 1. junija, ob 9.00 in 11.00 ter jutri, 2. junija, ob 9.00 in 11.00 v Gornji Radgoni. Sezono 1992/93 bosta zaključila Marjana Deržaj in Aleksander Vodopivec s koncertom ob kozarcu domačega vina v četrtek, 3. junija, ob 22. uri.
V	Četrtek, 3. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu se zadnja ponovitev komedije Milana Kleca »Vsega je kriva Marjana Deržaj«.
DVORANA TRIPCOVICH
Operna sezona in Baleti 1992/93
V	petek, 4. junija, ob 20. uri (red A) premierska predstava D. Cimarosa »II matrimonio segreto«. Direktor Guerrino Gruber. Režija Luigi Alva. Nastopajo Romano Franceschet-to, Lucia Scilipoti, Silvia Gavarotti, Helga M«üller Molinari, Marco Camastra, Max Re-nee Cosotti.
Druga ponovitev v soboto, 5. junija, ob 20. uri (red B).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21.
LA CONTRADA
V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore h un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renee. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes, 1. junija, ob 20.30 koncert godbe na pihala občinskih rikreatorijev »Gentilli-Toti« pod vodstvom Tramontinija. Koncert organizirata tržaška občina in Insiel.
KOROŠKA
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Jutri, 2. junija, ob 19.30 »Bela roža«, opera Udo Zimmermanna. Ponovitvi v Četrtek, 3. in v soboto, 5. junija, ob 19.30.
SLOVENIJA
ZA NAJMLAJŠE
MABIBOP
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU (danes, 1. 6. ob 9. in 10.45 uri). KD RaCe za OS RaCe in Fram.
Polak-Streda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA (Četrtek, 3. 6. ob 9.30 in 10.30 uri). Za WO Boris PeCe.
Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti.
CEUE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
ČAROBNA SKRINJICA (danes, 1.6. ob 10. uri). Lutkovna skupina FRU FRU Ljubljana. Mihaela Jezernik: LIKOVNA DELAVNICA (sreda, 2. 6. ob 9.30 uri).
Mihaela Jezernik: LIKOVNA DELAVNICA (Četrtek, 3. 6. ob 9.3o uri).
NOVA GORICA
A. Goljevscek: ČUDEŽNI KAMEN (danes, 1. 6., ob 9.30 uri). Za O. S. Logatec.
SAMUEL GRAJFONER:
Nizozemski kanal I, 1991, oglje na papirju Nizozemski kanal II, 1991, oglje na papirju
»Samuel Grajfonerje najprej dokončal študij kiparstva, se vzporedno začel posvečati grafiki ter nato končal tudi grafično specialko...«
Otvoritev umetnikovih risb, slik in grafik danes, 1. junija ob 19. uri v BEŽIGRAJSKI GALERIJI
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija.
Otvoritev razstave Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE (Četrtek, 3. 6., ob 20. uri, L preddverje).
MESTNA GALERIJA
Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija.
MALA GALERIJA
Od 6. do 13. junija bo na ogled razstava FRANCESCO MESSINA: Oblikovanje za II teatro comunale di Monfalcone - Tržič (1983-1993).
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA.
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo
Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE/CEKINOV GRAD
Na ogled je razstava LETALSKE MAKE s prikazom razvoja letalstva.
Zaradi zanimanja do konca jun'iaprA daljsujemo razstavo MENJAVE DENA v 20. STOLETJU V SLOVENIJI.
MARIBOR
RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE
Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJA iz cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ...
RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3)
Do 19. junija bo na ogled razstava skulph11 DRAGICE ČADEŽ.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu)
V novih razstavnih prostorih je na ogled stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje o kupovalo tri desetletja.
CAFE GALERIJA
Na ogled je razstava del akademskega slika rja MILANA TODICA.
LIKOVNI SALON
Razstava Otroške ilustracije avtorice MOJCE
CERJAK.
NARODNA GALERIJA
Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk.
GALERIJA INSULA (Dvorni trg)
Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA.
SMELT
CARPE DIEM, razstava Zoisovih štipendistov ljubljanske regije do 5. junija.
LEKOVA GALERIJA (Verovskova 57)
Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC.
GALERIJA MIT (Dvorakova 12)
Do 11. junija si lahko ogledate dela ALENKE VICELJO.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Danes, 1. 6. ob 19. uri otvoritev razstave risb, slik in grafik SAMUELA GRAJFONERJA. Razstavo so pripravili v sodelovanju Umetnostne galerije iz Maribora.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Na ogled je razstava slik MIRNE PA" VLOVEC, Sprehodi po Gorajtah.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik in grafik NATAŠE PICMAN: Žrtvovanje pomladi-
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
V sredo, 2. junija ob 10. uri otvoritev razstave likovnih del uCencev osnovnih sol občine Žalec.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA (067/73-355)
Do 15. junija razstava slik KRIŠTOFA ZUPETA.
AJDOVŠČINA
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM
PROJECT ENGLISH and CHATTERBOX (danes, 1. 6., od 10. do 18. ure). UCenci osnovnih Sol razstavljajo svoje izdelke.
Predavanje SERRGIA MICHELIJA: Kako pripoveduje italijanska umetnost skozi književnost, slikarstvo in film (sreda, 2. 6., ob 17. uri, E3). Vabljeni!
VEČER Z UMETNIKOM - TOMAŽ ŠALAMUN (danes, 1. 6. ob 21. uri; Klub CD). S pesnikom se bo ob izidu antologije GLAGOLI SONCA pogovarjal Aleksander Zorn.
MEDNARODNI STROKOVNI FORUM O SISTEMIH KAKOVOSTI (sreda, 2. 6. od 10.00 do 15.30 ure). Organizator: Slovenski institut za kakovost in meroslovje.
VODNIKOVA DOMAČIJA
NAS VOCA SO VCAS ZAPODVAL — pred-
stavitev knjige prof. Marije Cvetek v četrtek, 3. 6. ob 19. uri.
CEUE
NARODNI DOM
Posvet o AIDS-u (danes, 1. 6. ob 9. uri). Pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravstvo RS.
ŽALEC
DOM n. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU
Dobrodelni koncert Za glasbeni užitek, za knjigo, da bi nam bilo lepSe živeti (danes, 1. 6., ob 20. uri).
BLED
FESTIVALNA DVORANA
Drugi mednarodni simpozij na temo "SPORT MLADIH" (od 1. do 4. 6.).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
PROSVETNI DOM
Danes, ob 20.30 bo ob otvoritvi razstave Edija Žerjala nastopil kvartet gojencev Glasbene matice: Rafaela Petronjo in Ambra Cossutta (violini), Aleksander Sluga (Celo), AljoSa Starc (Cembalo). Vabljeni!
GLASBA
SLOVENIJA	~	^
UUBUANA
GRAD TIVOLI
TORKOVI VEČERI: koncert Darje Švajger, vokal in Peter Wegele, klavir (danes, 1. 6.ob 19. uri).
MUZA PRI MUZI (sreda, 2.6. ob 18. uri) koncert Mateja Stražar, sopranistka in Barbara Goričar, klavir
MARIBOR
UNIONSKA DVORANA
Simfonični koncert Orkestra opere in baleta SNG Maribor (sreda, 2. 6., ob 19.30 uri). Dirigent Pavle DeSpal, solist Srečko KovaCiC.
KAZINSKA DVORANA
{SnA^c!rLZ^z^nE.TIBICINE
ROGAŠKA SLATINA
KRISTALNA dvorana
Koncert MpPZ Zdravilišča Rogaška Slatina (v petek, 4. 6. ob 20.30 uri). Zboro-vod)a Franc Plohl.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE MLELA
V Četrtek, 3. junija, ob 20.30 koncert, ki ga organizira Združenje glasbene mladine Italije. Nastopil bo ženski komorni orkester Cappella Civica ob spremljavi pianista Ennia Silvestrija.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Jutri, 2. junija ob 18. uri zaključna Akademija gojencev Glasbene matice. Vabljeni!
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
Danes, 1. junija, ob 20.30 niz Danubio - Una
civiltä musicale: nastopil bo Janosi Ensam-ble. Izvajali bodo romunske in madžarske ljudske skladbe.
VIDEM
STADION FRIULI
V	soboto, 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti.
PASSARIANO
VILLA MANIN
V	soboto, 19. junija koncert Giannija Moran-dija.
Predprodaja vstopnic je že v teku v Pasaži Protti.
GALERIJA SLOVENIJALES
Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja PVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske.
PILONOVA GALERIJA
Do 20. junija je na ogled razstava gra_ fik STEFANA GALICA - Grafike 1984' 93.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
GALERIJA TORBANDENA
Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo Slike od 1946 do 1953 leta.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO 2
Na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombe-na.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
GALERIJA MINERVA
Do 3. junija je na ogled 33. razstava žensk umetnic, ki so včlanjene v Združenje FIDA-PA.
LABORATORIO P (Park bivše umobolnice pri sv. Ivanu)
Do 3. junija razstavlja svoje pokrajine Diego Porporati. Urnik: vsak dan od 17.30 do 20. ure.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO ESI VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
TRGOVSKI CENTER IL GIULIA
BIVŠA PIVOVARNA DREHER
Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume,
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTEHA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Do 5. junija na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa.
EVROPSKA HIŠA (Reitschulgasse 4)
Do 4. junija bo na ogled razstava slik Gorana Horvata.
KAVARNA LENDHAFEN (Villacher Str. 18)
Do 6. junija razstavlja Božin Kuzman.
RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere«
Michele Cascella in Norberto. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »Načrti za Miramar«.
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
OPČINE
PROSVETNI DOM
Danes, ob 20.30 otvoritev razstave akvarelov Edija Žerjala. Umetnika bo predstavil Boris Zuljan.
BANI (OPČINE’!
OVČARJEVA HIŠA
Razstava »Ondile Cez Stari vrh« - Bani: Zgodovina kraskega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja, ki jo je pripravilo SKD Grad bo na ogled vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
H- Kerolda in W. Büttnerja.
GALERIJA FREUND (Weisbadener Str. 3)
Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig-
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava Andreja in in Marjetke Dolinar.
RIČARJA VAS
GALERIJA 7
Odprta je razstava W. Aichom in I. Juritsch.
llO VENSKI PROGRAMI
fr SLOVENIJA 1
Pamet je boljša kot žamet, ponovitev
Tina in Nejc v etnografskem muzeju, oddaja za otroke
4x4
Car raziskovanj, izobraževalna oddaja, VPS 1115 Vid Pecjak-Boris Grabnar-MirC Kragelj: Tretje življenje, tv drama, ponovitev Poročil/
Ponovitev sobotne noči Koncert Suzanne Vega Vic/onoc
Sedma steza, ponovitev
Mostovi
TV dnevnik 1
Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 13/26 del
Oscar Junior: Gozdovi prihodnosti
Lisica zvitoreka, 3/13 del portugalske risanke
Regionalni studio Koper
16 Crk, tv igrica
TV dnevnik 2, vreme, Sport
Žarišče
Magija + Moda, VPS 2050
Kronika, 7/12 del kanadske dokumentarne serije, VPS 2145
TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova
Mo, 'Alo, 13/18 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245
Vrnitev Sherlocka Holmesa: Prazna hiša, 1/11 del angleške nanizanke (do 0.1Ö)
G) RAI 1
6.50
10.15
Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Faccia da schiaf-fi (kom., It. ’69), vmes (11.00) dnevnik
Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik, nato nan. La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Film: Sam il selvaggio (vestern, ZDA ’63) Dok.: Centominuti Mladinski variete: Big!
I V Parlamentu Oddaja za avtomobili-| ste TG 1 Auto Dnevnik 1
Kviz: Patente da cam-pioni
Quelli del Giro Vreme, dnevnik, šport Nan.: Le awenture del giovane Indiana Jones Dnevnik 1
Aktualno: A carte sco-perte
Dnevnik in vreme
RAI 2
fr SLOVENIJA 2
n.oo
13.25
14.00 16.20
17.00
17.30
17.55
18.45
19.30
19.56
20.00 20.10
20.55
21.45
22.55
23.30 00.30
Tenis - Rolan Garros, Četrtfinale, prenos iz Pariza
Kvalifikacije za EP v košarki, M, Slovenija-Moldavija,
prenos iz Wroclawa
Tenis, nadaljevanje prenosa
Mednarodna obzorja: Razpeta Rusija
Zemlja in ljudje, ponovitev
Sova, ponovitev
Samci in samke, 7., zadnji del
Vrtinec, 13., zadnji del južnoafriške nadaljevanke
Iz življenja za življenje: Laična prva pomoč
TV dnevnik 2
Sport
Poslovna borza
Trije semestri (Three Terms), 2/4 del švedske nadaljevanke Osmi dan Videošpon Svet poroča
Tenis - Roland Garros, posnetek iz Pariza Kolesarska dirka Giro d'Italia
4 KANALA
7.00
Otroški variete
8.45 9.05 9.25
11.00
11.30
11.45 12.00 13.00
14.10
15.30
17.20
17.35
19.35
19.45
20.20
20.40
22.20
23.55
Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film:	II divorzio
(kom., It. ’70)
Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes, vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: Onassis, 1’uomo piü ricco del mondo Iz Parlamenta, vesti Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes šport vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: La storia ;spezzata (dram., It. ’91, i. B. De Rossi) Mixer in Pegaz ! Nočni dnevnik
'0.00
".00
'8.00
'8.45
'9.30
20.05
20.30
22.00
22.30
23.00 23.45
01.00
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
Dokaz nedolžnosti, ponovitev ameriškega filma
Drugačen svet, ponovitev 171. dela
Jazzbina, ponovitev 17. oddaje
MCM
Poročila
Ciklus slovenskega filma: Stane Sever Družinski dnevnik Jazzbina, 18. oddaja Pet minut za kulturo
Drugačen svet, 172. del ameriške nadaljevanke Astrološka napoved Video strani
H KOPER

^ Studio 2 magazin
^ RAI 3
6.45 11.00
11.45 14.00 14.20 14.50
18.50
19.30
19.50
20.30
22.30 22.45
0.35
1.10
2.10
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Tenis: mmednarodni turnir R. Garros Kratke vesti iz Milana Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sport: teniski turnir R. Garros, Športne rubrike, Derby Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti Dok.: Drobci Chi Pha visto?
Dnevnik ob 22.30 TV film: La strage di Birmingham (dok., VB ’91, r. Bob Ritchie) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Film: Perche uccidi ancora (vestern, It.)
_____KANAL A / NOCOJ OB 20.30_
Skrivnosti
družinskega dnevnika
Stane Severje v filmu Družinski dnevnik, ki je nastal leta 1961, odlično odigral vlogo zaskrbljenega očeta
p. Iz ciklusa filmov Stane-H ta Severja si lahko danes ogledate slovenski Crno-bel film Družinski Dnevnik režiserja Jožeta Galeta.
Gale je režijo študiral v ragL svojo kariero pa je za-cel leta 1949 kot režiser in
scenarist dveh uspelih kra-tkometražnih filmov Slo-v®nska drama in Partizan-sk’ dokumenti. Njegov prvi tgrani film Kekec je bil leta 1951 nagrajen na festivalu ntroskega filma v Benetkah. °leg otroških filmov je po-®nel kar nekaj uspešnih vo-läSkih filmov.
/ filmu Družinski dne-vnik, za katerega scenarij je napisal Ferdo Godina, pa se
Stane Sever je bil za svoje filmske in še posebej gledališke vloge večkrat nagrajen. Uspešno pa se je izkazal tudi kot režiser.
je lotil popolnoma drugačne tematike.
OCe Smrekar, ki opravlja delo sanitarnega inšpektorja, zaradi obilice dela zanemarja svojo družino. O dogodkih v družini ne ve skoraj nie. Ne ve, da bo hčerka diplomirala, sanja se mu ne o početju sinov. K sreči obstaja dnevnik, v katerega družinski elani zapisujejo dnevne dogodke in vtise. V dnevniku pa ni zapisano vse... Oce Smrekar se zaveda, da izgublja nadzor nad družino, zato je trdno odločen vzeti vajeti v svoje roke. Toda to ni tako lahko kot je sprva mislil...
V glavnih vlogah igrajo: Stane Sever, Vladoša Simčič, Anka Cigoj, Jurij Souček, Stane Potokar in drugi.
g? RETE 4
Ul Koper
DtO
Hrvaška 1
	Nanizanke		Crime Story, ameriška
	Nad.: General Hospi-		tv nanizanka
	tal, Marilena, Mila-		Življenje se začne pri
	gros, vmes (9.30) vesti		Štiridesetih, angleška
	Il pranzo e servito		humoristična nad.
	Nad.: Celeste		Nočni sodnik, am. tv
	TG 4 vesti		nanizanka
	Buon pomeriggio		Ponedeljkov športni
	Nad.: Sentieri, 15.15		pregled, ponovitev
	Grecia, 16.00 Anche i		TV novice
	ricchi piangono		Čarobna svetilka
	Lui lei 1’alfro, vesti		Car divjine, it. dok.
	Aktualno: C’ eravamo		film, 2. del
	tanto amati		Oscar Junior: Zdravo,
	Kviz: Il nuovo gioco		NLP
	delle coppie		Giovanni Segantini,
	TG 4 - o volitvah		Svic. dok. film, 1991
	Nad.: Micaela		Studio 2, pogovor z
	Filma: C’era una volta		gosti
	il West (It. ’69), 23.50		Primorska kronika
	Il dott. Stranamore		TV dnevnik
	(kom., VB ’64), vmes		Kriminalna zgodba,
	(23.30) vesti		am. tv nanizanka
|g| CANALE5
Na prvi strani Nanizanka nato film Verso il buio (dram.) Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L'arca di Noš - Itinerari Otroški variete, vesti Kviz: OK il prezzo š giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Renegade - Un osso troppo duro (pust., It. ’87, i. T. Hill) Nan.:Pappaeciccia Variete: Maurizio Co-stanzo Show, dnevnik
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI 3 Kolesarstvo 3 Variete: Unomania Studio šport Nan.: Tarzan, 18.30 Baywatch
Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Major League -La squadra piü scassa-ta della lega (kom., ’89, i. Tom Berenger) Sport: Girosera, 23.10 Torkov priziv (vodi M. De Luca)
Odprti studio, pregled tiska in šport
# TELE 4
Marino in morje, švic. film
TV dnevnik Tržaške skrivnosti N. Y.P.D.,serija Mali koncert
EMP0 Avstrija 1
Cas v sliki
Dick Tracy, ponovitev am. filma
Igraj z mano, ameriški film, Doris Day in drugi
Zabava z miško Sanjski kamen, 9. del risane serije Cas v sliki
Kopališki mojstri iz Malibuja: Nepozabno poletje, zadnji del Morski psi
Animo: O živalih in ljudeh
Drugi dom, 8. del
Sum (Suspicion), ameriška psihološka kriminalka, režija: Alfred Hitchcock, igrajo: Gary Grant, Joan Fontaine in drugi Poročila
TisoC mojstrovin
EKIP Avstrija 2
Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi
TisoC mojstrovin Stroj spremeni svet: V mreži datotek, 5. del Alf, serija Da ali ne, igra Regionalna poročila Cas v sliki Kultura
Zaigrali bomo, vodi Karl Merkatz Animo - o živalih in ljudeh
Reportaže iz tujine: Japonska Klub 2
Nepozabna ženska: Hladna Elena, 4., zadnji del Španske serije
Poročila
TisoC mojstrovin
Poročila
Zgodbe iz Monticella, 138. del Poročila TV sola
Ameriška angleščina, 25. lekcija Poročila
Ko se svet vrti, 138. del ameriške* nadaljevanke Monofon Poročila
Wynne in Penkowsky, 1/3 del britanske nadaljevanke Poročila
Učimo o Hrvaški: Ogrožena naravna dediščina: mufloni Malavizija
Hrvaška država in ljudje
Poročila
Santa Barbara, 418. del ameriške nadaljev. Dnevnik 1
CIA, 2/6 del angleške dokumentarne serije V velikem planu TV dnevnik Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja
Hrvaška 2
Zasedanje Župnijskega doma sabora R Hrvaške
Tenis, osmina finala, posnetek iz Pariza Dnevnik 1
Buntz z Beverly Hülsa, 8/13 del humoristične nanizanke Vi in vaš video Wynne in Penkowsky, 2/4 del britanske nadaljevanke, po knjigi Grenvilla Wyrma Mož iz Moskve
Miroslav Krleža: V taborišču, 2. del Brez toka
Q Madžarska
Alternativna medicina Cez dan
Draga Celine, 11. del francoske serije Prva ljubezen, avstrijski tv film Poročila
Priprave na maturo Popoldanski saldo Zakaj?
Igra
Northwood, 37. del kanadske nadaljevan-k
Svaki, reportaža Svet denarja Cez dan Za otroke Kolo sreče Katoliška kronika Dnevnik Carla, it. tv film Dnevnik

0©	TV SLOVENIJA 1	20.50		RETE 4	00.50	
	MAGIJA IN MODA, razvedrilna oddaja		DOKTOR STRANGELOVE, ameriški film	
V	svet čarobnih umetnosti vas bo prvi popeljal Wayne Dobson. Predstavo bo začel z meči, ki so nepogrešljivo orodje vsakega pravega čarodeja. Skrivnostno izginjanje kovčkov v hotelski avli bo skušal razvozlati Sam Shovel. Kako je ljubezen premostila praznino, ki je nastala po smrti enega izmed zaljubljencev, boste izvedeli v mansardi Aleistra Wychella. Posebni gost v oddaji pa bo mojster biljarda -čarodej Alex Hurricane Higgins. V	drugi polovici oddaje bodo obiskali Institut za oblačenje newyorškega metropolitanskega muzeja, se pogovarjali z mojstrom za barvanje las in spoznali modne smernice.		Dr. Strangelove or: How 1 Learned to Stop Worrylng.and Love the Bomb je Stanley Ku-brick posnel leta 1963. Film je črna komedija, s katero je Kubrick pokazal na ameriške strahove med hladno vojno		
QQ	RA SLOVENIJA 2	21.00		AVSTRIJA 1	23.25	
	ZGODNJA DELA, radijska igra		SUM, ameriški film	
Nova notranjost je radijski prvenec mladega avtorja Boruta Gombača iz Maribora, ki je bil leta 1989 nagrajen na skupnem natečaju revije Literatura in Radia študent. Tega leta je bil avtor s svojo kratko prozo prvič gost oddaje Zgodnja dela. Njegovo radijsko igro odlikuje izvirnost, s katero je izkoristil vse značilnosti abstraktnega radijskega medija. Vsebinsko pa se na prepričljiv način prepletajo seksualnost in smrt z elementi psihološke pronicljivosti in humorja. Nastopajo: Judita Zidar, Jernej Šugman in Aleksander Čolnik, glasbo je izbral Mitja Vrhovnik-Smrekar, tonski mojster je Jure Culiberg, dramaturg Goran Schmidt, režiser Primož Bebler.		Alfred Hitchcoc leta 1941 po rc llesa. Mlado dei .	’ ' „-A neje dosegel, < zgodbo.		:k je film Sum (Suspicion) snemal manu Before the Fact Francisa k/e (Joan Fontaine, na sliki) poroči plejboja (Car/ Grant) in kmalu zasumi, da jo hoče mož ubiti. Ker predstavniki RKO niso pristali, da bi Grant igral negativca, so med montažo, ko je bil režiser Hitchcock odsoten, izrezali vse prizore, ki so namigovali na Grantovo krivdo, tako da so film skrajšali na 55 minut. Hitchcock je poz-Ja so prizore ponovno vključili v
r
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00,.10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 9.05 Praznična matineja; 9.35 TurstiCni napotki;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz'tuje-ga tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Igra; 21.05 Premiere;
21.40	Intermezzo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Strokovnjak svetuje;
8.40	Koledar prireditev;
11.00	Glasbene novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept;
12.40	Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Sport na valu 202; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Glasbena matineja;
10.05	Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije;
11.05	Človek in zdravje;
12.05	Igramo in pojemo;
13.05	Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je...; 18.00 Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni veCer; 20.45 Iz koncertov;
22.05	Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 NoCni program RS.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servi-sne informacije; 9.00 Pe-
sem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroCe; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz ku-turnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve;
8.00	Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj;
9.50	Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih;
16.10	Promocija plošCe;
16.20	Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 NoCni program
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 ZvoCna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9.30 Glasbene novosti; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Stereofonski koncert;
11.30	Odprta knjiga: Vesele iz mojega dnevnika (Rado Murnik, pripoveduje Adrijan Rustja); 11.45 New Age; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 Made in Italy; 12.40 Primorska poje;
12.50	Orkestralna glasba;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Aktualnosti; 16.00 Mladi val (Tapu kviz); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slov. komorni orkester in Slov. komorni zbor - Mesija (F. Haendel, 2. del); 18.00 Drama: Črni galebi (Aleksij Pregare, r. Jože Babic, 2. del); 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 C'est la vie; 20,30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10	- 19.00 Železna Kapla: Od industrijske do turistične občine.


. c
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
08.00	Awake on the Wild Si-de; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Cola Cola Report, vodi Kristiane Bäcker; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 18.00 MTV Sports, pon.; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.15 MTV v kinu, vodi Ray Cokes; 00.00 Hit List UK;
02.00	Video; 03.00 Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid game; 12.00 Drzni in lepi;
12.30	Sokolov greben; 13,30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 19.30 E Street;
20.00	Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Murphy Brown;
21.30	Vse razen ljubezni;
20.30	Družinske vezi; 21.30 Vse razen ljubezni; 22.00 The trials of Rosie O'Neill; 23.00 Desi-gning Women; 23.30 Star Trek: The next generation
PRO 7
06.00	Serije, ponovitve; 10.00 Odongo, pon. britanskega filma; 11.35 Ulice San Francisca, pon,; 12.35 Show Billyja Cosbyja, ponovitev; 13.55 Kje je, prosim, pot na fronto, pon. am. komedije, 16.24 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja, 165. del; 19.05 Ulice San Francisca, 144. del; 20.15 Ljubezen je zasebna stvar; 22.10 Born to Fight, hongkonški akcijski film;
23.45	Neizprosna peterica: Nevarno okolje
PREMIERE
07.00	Romeo; 115.10 Homo Faber, nemško/fr. film; 17.05 The Commitments, irsko/ameriški film; 20.15 Mož s Častjo, ameriški film; 23.05 Utripanje srca, am./fr. komedija; 00.35 Premaknjen policaj, ameriški film
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Golf;
10.00	Evrogoli; 11.00 Tenis: odprto prvenstvo Francije, prenos; 19.30 Športne novice;
20.00	Plavanje; 22.00 Tenis;
23.00	Snooker; 01.00 Športne novice
3SAT
20.00	Tranzit, tv film po romanu Anne Seghers
SATI
09.05 Ponovitve serij; 13.30 Sence strasti, 97. del; 14,20 Sosedi, 232 del; 14.50 Pod kalifornijskim soncem, 75. del:
15.45	Maščevalca, 32. del;
20.15	Zlata lestvica domače glasbe; 00.10 Ohoho, moški
SKY MOVIES
111.00	Conagher; 13.00 The Lincoln Conspiracy; 15.00 Continental Divide; 19.00 Conagher; 21.00 Air America;
23.00	Steele Justice; 03.35 Captive Heart
RTL
09.00	Ponovitve serij; 12.30 Springfieldova zgodba, 1717. del; 15.00 Umor je napisala;
23.15	Zakon v Los Angelesu
__________________ J
ŠPORT
Torek, 1. junija 1993
ROLKANJE / NA PRVI TEKMI ZA ITALIJANSKI POKAL
Rolkaiji Mladine Resco zelo uspešni v Lentiaiu
Domov prinašajo eno prvo in dve drugi mesti
Iz Lentiaija pri Bellunu se rolkarji Mladine Resco vračajo še z enim uspešnim nastopom. Na 1. tekmi za italijanski pokal, ki je potekala v strmino, so se namreč še posebej izkazali v mladinskih kategorijah, kjer so osvojili po eno prvo in dve drugi mesti. Za ta dosežek so poskrbeli Mateja Bogateč, ki je zmagala med začetnicami, Jelka Bogateč, ki je bila v isti kategoriji druga in Tibor Drasic, ki je bil drugi med kadeti in je dejansko najbolj prijetno presenetil. Med mladimi velja pohvaliti še Danjo Košuta, ki je opravila svoj krstni nastop, Jan PrinCiC pa se je med začetniki ves Cas držal vodilnega in šele na koncu nekoliko zaostal za zmagovalcem.
Tudi Ivana Sullini je pokazala lep napredek, kar je posledica bolj intenzivnega treniranja, velike možnosti pa ima tudi Federico Cargnelutti, še posebej ko bo odpravil nekatere tehnične pomanjkljivosti.
Velja povedati, da je na tekmovanju nastopilo 170 tekmovalcev, med njimi pa je bil tudi Mau-rilio De Zolt, ki je zmagal med veterani in dosegel tudi absolutno najboljši Cas. Proge so bile dokaj zahtevne, potekale so navkreber in za ilustracijo, kakšna je bila strmina, je dovolj, Ce navede-
mo, da je na 7, 8 km dolgi progi za mladince, elane in veterane višinska razlika znašala kar 640 metrov.
Na društveni lestvici je Mladina Resco zaostala za Bassanom. Pri tem pa velja omeniti, da je Bassa-no dobil vse tekmovalce, ki ne nastopajo vec za Fo-restale Roma, in pa tekmovalcev društev, ki so prebehala z aktivnostjo.
Druga tekma za italijanski pokal bo 16. 6. v Bocnu. Potekala bo po ravnini, tekmovalci pa bodo startali v skladu z doseženim vrstnim redom in Časovnim zaostankom na nedeljski tekmi. Gre za podobno tekmo kot je kombinacijski zasledovalni tek na smučeh.
REZULTATI
Cicibanke (1 km): 1. Veronica Cavalar (GS Ca-lepiovinil) 5’37”1; 3. Danja Košuta (SD Mladina) 9T2”0.
Cicibani (1 km): 1. Mauro Zanette (SF La Mutera) 5’28”8; 5. Ivo Košuta (SD Mladina) 6’24”7; 7. Samuel Švab (SD Mladina) 6’35”6.
Začetnice (1 km): 1. Mateja Bogateč (SD Mladina) 5’16”4; 2. Jelka Bogateč (SD Mladina) 5’26”7; 5. Ivana Sullini (SD Mladina) 6T8”2.
Začetniki (1 km): 1. Cristian Toaldo (CS Bas-sano) 5’07”2; 4. Jan PrinCiC (SD Mladina) 5’23”0; 5. Jara Košuta (SD Mladina) 5’24”1; 8. Ivo Lachi (SD Mladina) 5’28”1; 10. Edoardo Di Felice (SD Mladina) 5’31”4.
Kadetinje (2.500 m): 1. Kezia DTncal (GS Castio-nese) 14’16”5; 4. Tatjana Kobau (SD Mladina) 17’37”2.
Kadeti (2.500 m): 1. Simone Buziol (SC Monte-belluna 11’45”3; 2. Tibor Drasic (SD Mladina) 12’06”0; 6. Mitja Tretjak (SD Mladina) 13’39”9; 9. Daniel Tence (SD Mladina) 15’30”9.
NarašCajnice (4.600 m): 1. Barbara Sartor (ES Vil-laga) 29’08”0.
Naraščajniki (4.600 m):
1.	Paolo Sartor (ES Villa-ga) 23’23”8; 9. Michele Lampe (SD Mladina) 27’42’T; 13. Aljoša Paulina (SD Mladina) 33’40”4.
Mladinci(7.800 m): 1. Omar Peruzzo (CS Bassa-no) 34’07”8; 3. Federico Cargnelutti (SD Mladina) 35’50”8; 9. Erik Tence (SD Mladina) 42’47”6.
Člani (7.800 m): 1. Cor-rado Meneguzzo (CS Bas-sano) 31’13”9; 27. Rajko ZeCeviC (SD Mladina) 42’43”9; 28. Ivan Vizzutti (SD Mladina) 44’29”2.
Veterani(7.800 m): 1. Maurilio De Zolt (GS VF Belluno) 31’02”8; 9. Gia-como Petozzi (SD Mladina) 41’22”9; 25. Enzo Cossero (SD Mladina) 48’01”1; 32. Boris Bogateč (SD Mladina) 53’28”6.
VRSTNI RED DRUŠTEV: 1. CS Bassano 820,
2.	SD Mladina 682, 3. SC Montebelluna 497, 4. GS Vera Da Pozzo 424; 5. GS Castionese 408.
KOŠARKA / DANES PRVE TEKME
TU naše ekipe na 10. turnirju Gjacomo Sarti
Že nocoj Jadran in Bor
Kar tri naše ekipe bodo nastopile na ze tradicionalnem turnirju »Don Giacomo Sard« v organizaciji' Don Bosca. Deseta izvedba tega poletnega turnirja se bo pričela že drevi, osem najboljših tržaških ekip (z izjemo Stefanela) pa se bo potegovalo za osvojitev prvega mesta po izločilnem sistemu (1-8, 2-7, 3-6, 4-5). Najvišje postavljeni Jadran Tkb bo že danes igral z Barcolano, ki je napredovala v D ligo, C hgaš Servolana Latte Carso bo jutrišnji nasprotnik Kontovela, letošnji zmagovalec D lige Don Bosco se bo pomeril s Sgt, zadnji par pa je In-termuggia Dino Conti -'Bor Radenska, ki sta med Cetrtoligaši pristala na sredini lestvice.
Glede naših ekip je jasno, da je Jadran glavni favorit za končno zmago, Čeprav bo naša združena ekipa pod vodstvom trenerja Andreja Vremca najbrž nastopila v nepopolni postavi (gotovo ne bodo igrali Klavdij Starc, Mauro Cuk in Martin Pertot), veC možnosti za igranje pa bodo imeli mlajši igralci. Vsekakor pa je Barcolana, kljub veliki zagrizenosti in borbenosti, prešibek nasprotnik za ekipo, ki je letos igrala tri kategorije
više.
V delno spremenjeni preobleki bo nocoj nastopil tudi Bor Radenska, saj trener Sancin ne bo mogel računati na nekatere posameznike (Smotlak je v ZDA, Bajc že dalj Časa ne trenira, Poretti pa je prenehal z igranjem). Najbrž pa bodo dopolnili ekipo nekateri cici-bonaši.
Peterko Kontovela, ki bo jutri pred skoraj nemogočo nalogo s Ser-volano, bo po vsej verjetnosti vodil trener Luka Furlan, ki bo najbrž tudi prevzel Banovo mesto v naslednji sezoni. Kontovelci bodo na tem turnirju nastopili v popolni zasedbi, saj smo na zadnjih treningih opazili tudi starejše igralce, ki so bili nekaj časa na oddihu.
SPORED TURNIRJA
Danes: ob 19.30 Jadran Tkb - Barcolana (A); ob 21.15 Mermug-gia - Bor Radenska (B).
Jutri: ob 19.30 Servolana - Kontovel (C); ob 21.15 Don Bosco -Sgt (D).
3.6: ob 20.30 Ali Starš Don Bosco - Ali Stars turnirja
8.3.	ob 19.30 polfinale A - B; ob 21.15 polfi-naleC-D.
9.3.	ob 19.30 finale za 3. mesto; ob 21.15 finale za 1. mesto. (VJ)
ODBOJKA / DEŽELNA FINALA UNDEITtIU'
Goričani za točko ob naslov prvaka
Borovke zadnje brez točke - Trener Pro Romansa Legiša o uspehu njegovih igralk
V nedeljo se je končal še zadnji deželni mladinski odbojkarski finale v kategoriji
uk
Fantje
CORDENONS - Kljub gladki zmagi v tekmi zadnjega kola proti tržaškemu prvaku Pallavolo Trieste so se morali odbojkarji Valpra-porja Soče CDG na deželnem finalu naraščajnikov zadovoljiti s končnim drugim mestom. Njihovo usodo je v bistvu krojila tekma prvega kola proti kasnejšemu zmagovalcu Cetveroboja Corde-nonsu oziroma natančneje nesrečni tretji set na tisti tekmi, v katerem so si mladi go-riški odbojkarji zapravili vodstvo kar s 13:8. Ce bi set osvojili bi bilo končni vrstni red pri vrhu obraten: Valpra-por Soča 8, Cordenons 7.
»Deželni finale je bil bolj na povprečni ravni«, nam je povedal pomožni trener naše šesterke Bojan Makuc. »Samo mi in Cordenons smo pokazali boljšo igro, ostali dve ekipi sta bila daleč preslabi. Cordenons je bil za vse pravo odkritje, v njegovih vrstah pa je nekaj visokih in tehnično zelo dobro podkovanih igralcev«.
REZULTATA ZADNJEGA DNE: Pallavolo Trieste -Valprapor Soča CDG (2:15, 6:15, 9:15); II Pozzo Prada-mano - Futura Cordenons 0:3 (4:15,3:15,1:15).
KONČNI VRSTNI RED: Cordenons 8, Valprapor Soča CDG 7, Pozzo Prada-mano 3, Pallavolo TS 0.
VALPRAPOR SOČA: Lutman, Mucci, Pellegrin, Braione, Černič, Lukeš, Frandolič.
Dekleta
ROVEREDO - Borovke so tudi v v zadnjem dnevu finala med dekleti izgubile s 3:0. Tudi za poraz proti Pro Ro-mansu našim odbojkaricam ne more ničesar očitati. Proti fizično bolj močnim nasprotnicam so pač naredile kar so mogle. Obramba in servis sta bila zadovoljiva, žal pa v napadu »plave« niso mogle uveljaviti svoje igre.
Res lepa je bila tekma med Cordenonsom in PAV Bressa. Navdušila je številne gledalce, teh je bilo okoli 300, ki so napolnili dvorano, nivo igre pa je bil tak, kakršnega smo si na Tržaškem v tej kategoriji letos lahko samo sanjali. In vendar je na koncu naslov prvaka osvojil Pro Romans, ki je imel na končni lestvici isto število točk od Cordenonsa in Bres-se, a je bil v seštevku točk, doseženih na posameznih tekmah, za eno točko (!) boljši od Cordenonsa.
Ce se borovke na tem finalu niso izkazale, pa je v naslovu vendarle nekaj slovenskega. Trener zmagovite šesterke Pro Romans je namreč Aleksander Legiša, igralec ekipe Naš prapor in nekdanji trener pri OK Val. Postavili smo mu nekaj vprašanj.
Kakšni so občutki ob tej zmagi?
»Resnično je nisem
pričakoval, tudi zato, ker imamo samo dve dobri tolkačici, ki sicer pomenita 80 odstotkov potenciala ekipe, druge pa so samo poštene igalke. Bal sem se predvsem ekipe iz Vidma, tudi zato, ker je bila fizično močnejša, v njeni pokrajini pa je bila konkurenca res huda. Nastopilo je kar 30 ekip b1 vse so bile zelo dobre.«
Sodeč po prikazani igr* vaša dekleta dosti trenirajo?
»Moram vas razočarati-Treniramo samo dvakrat na teden. Nekatere igralke stalno rasejo in bi jim lahko ostrejši tempo treninga škodoval.«
Kaj pa menite o borovak?
»So perspektivne, za zdaj pa fizično še nedorasle. So pa dobre v obrambi in ko bodo krepkejše v napadu, bodo resen tekmec tudi na deželni ravni Res škoda, da jih je sodnik prikrajšal za zmago v enem setu proti PAV Bressa, sicer bi lahko v naslednjih tekmah igrale bolj motivirano.«
REZULTATA ZADNJEGA DNE: Bor Friulexport -Pro Romans 0:3 (8:15, 7:215, 2:15); Pav Bressa -Cordenons 1:2 (12:15. 15:13,12:15).
KONČNI VRSTNI RED: Pro Romans, Cordenons in Pav Bressa 6, Bor Friulexport 0.
BOR FRIULEXPORT: Bogateč, Severi, Strnad, Toma-selli, Orel, Macho, F. in K-Mezgec, Flego, Sadlovvski. Rogelja, Furlani. (E.M-)’
KOŠARKA/PROPAGANDA
ODBOJKA / 1 ZENSKA DIVIZIJA
ODBOJKA / MEMORIAL BRESSAN ZA MLADINK^
Vročina in Scoglietto zdelala Kontovelce
Na Trofeji Jadran Bor tesno proti Poletu
PROPAGANDA
Kontovel - Scoglietto 27:51 (15:22)
KONTOVEL: Bukavec, Pavletič 10 (3:5), Brezigar 4 (0:4), Sirca, Grilanc 6 (2:6), Lupine 3 (3:8), Milič, Bogateč 2, Puntar, masten 2, trener Meden.
PON: Puntar in Sirca.
Na predzadnjem srečanju v tej ligi so Kontovelci igrali na zunanjem igrišču ob dokaj neobičajni uri (ob 12.00). Pod pekočim soncem se
naši košarkarj nikakor niso znašli. Prisebnejši so bili gostje, ki so tudi povsem zasluženo zmagali. MIN1B ASKET TROFEJA NISTRI Polet - Ricreatorio Padovan 24:13 (8:2)
POLET: Iskra, Dolenc, Milič, Malalan, Cunja 2, Starec 6, Onim, Schillani 2, Daneu 2, Ferfolja 12; trener: Brundula.
V zadnjem kolu Trofeje Nistri za letnike 1984 in mlajše so Openci pre-
magali ekipo Ricreatori Padovan. Openci so bili skozi vso tekmo boljši, predvsem zaradi fizične premoči.
Ob koncu prvenstva bi pohvalili vso ekipo, ki je pokazala veliko navdušenje in lep napredek. (A. V.)
TROFEJA JADRAN
Polet - Bor 68:69 (32:36)
POLET: Kalc, Žagar, Milojevič, Špacapan, Taučer, Lakovič, Grego-ri, Ferluga, Piccini Grilanc, Vidali, Mi. Suhadolc, Ma. Suhadolc, Kocjančič, Bogateč, Pa-vat, Švab; trenerja: Vremec in Brundula.
BOR: Miralem, Pison, Corbatti, Smilovich, Ga-burro, Lombardo, Verri, Stokelj, Pitacco, Lovriha, Marzetta, trener Corbatti.
DELNI IZIDI: 22:17, 32:36,45:58, 68:69.
V	zadnjem kolu trofeje Jadran je Bor po razburljivi tekmi tesno premagal openski Polet. Tekma se je začela v znamenju »oranžnih«, ki so v prvi četrtini presenetili borovce s hitrimi protinapadi.
V	drugi in tretji četrtini so plavi z boljšo igro v obrambi nadoknadili zaostanek in povedli za 10 točk. Zadnja četrtina je bila najbolj razburljiva, borovci pa so bili prisebnejši in tudi zmagali.
Na tem srečanju so minikošarkarji obeh ekip povsem zadovoljili tako zaradi vloženega truda in zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti in bor-benosti. Občasno smo bili priča tudi dokaj kakovostni igri. Skratka, lepa in zanimiva predstava. (A.V.)
Obvestila
SD KONTOVEL - KOŠARKARSKA SEKCIJA prireja košarkarski tečaj za začetnike in mi-nikošarkarje letnikov od 1980 do 1987. Tečaj bo od ponedeljka, 7. junija do petka, 18. junija na igrišču na prostem na Kontovelu. URNIK: 17.00 - 17.45 (letnik 1986/87), 17.45 - 18.45 (84/85), 18.45 - 19.45 (80/81/82/83)
SD POLET
organizira drugi teden v juniju TEČAJ KOTALKANJA ZA OTROKE. Podrobnejše informacije na tel. št. 211758 po 18. uri.
JKCUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. St. 299858.
SD ZARJA - NOGOMETNI ODSEK vabi dečke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 in 86, ki jim je všeč nogomet in bi se hoteli pobliže seznaniti s to športno panogo, na "Teden v igrah”, ki se bo odvijal v športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi Športno društvo. Pohitite z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21. ure.
SK DEVIN - sekcija M.T.B.
obvešča, da je v teku vpisovanje za sezono 1993. Informacije na tel. St. 220423 (David).
ROKOMETNI ODSEK SK KRAS
prireja od 26. junija do 2. julija 1993 v Zgoniku poletni kamp za vse fante in dekleta, ki bi se radi priključili rokometu. Društvo sprejema vpisnine do 3 junija. Vsa pojasnila dobite v tajništvu športnokultumega centra v Zgoniku telefon 229477 v ponedeljek: 18. - 20.; sreda in četrtek: 14. -17; petek: 8.30 -12.30.
Brežanke končale bolje od Kontovelk
Sainova vrsta z zmagama na 5. mestu
Bor Friulexport bo igral v polfinalu, Koimpex pa je bil po slabi igri izločen
1. ZENSKA DIVIZIJA Breg Union Beton - Sant Andrea 3:0 (15.3, 15.10, 15.9)
BREG: Kocjančič, Glavi-na, Zeriali, Canziani, Bandi, Manmenval, Slavec, Sancin, Laurica, Kosmač, Giorgi, Pettirosso.
Gostje so nujno potrebovale zmago, saj jih predzadnje mesto na lestvici vodi naravnost v drugo divizijo. Tekma sama je stalno potekala v eno smer, tako da so morale naše samo paziti, da ne upočasnijo začetnega ritma igre. V treh setih so na igrišče stopile vse razpoložljive igralke, ki so dale odločilen doprinos k zmagi. (Sain) Breg - Prevenire 3:0 (15:7,15:4,15:2)
Kocjančič, Glavina, Zeriali, Canziani, Bandi, Manmenval)*Slavec, Sancin, Laurica, Kosmač, Giorgi, Pettirosso.
V zadnji tekmi prvenstva je Bregova postava gladko premagala šesterko Prevenire in pristala na končnem petem mestu. O zmagovalcu je tudi tokrat odločal predvsem servis, kjer so se naša dekleta izkazala in tako onemogočila nasprotnicam, da bi sploh stopile v boj za točke. Tudi tokrat so dober del tekme odigrale nestandardne igralke, ki so najbolje izkoristile priložnost, da se izkažejo. (Sain)
SGT - Kontovel 3:0 (15:11,15:3,15:13)
Sant’Andrea - Kontovel 3:0 (15:5,15:5,15:4)
KONTOVEL : D„ E. in K. Bogateč, Čeme, Blažina, Milič.
Kontovelke so za zadnji dve tekmi v prvenstvu 1. divizije komaj zbrali šest igralk, ker sta obe standardni podajacici, Bezini in
Od naših šesterk Brežanke (pete) letos uspešnejše
Odbojkarsko društvo Torriana iz Gradišča že nekaj let ob zaključku sezone prireja ženski mladinski odbojkarski turnir za memorial Magda Bressan v spomin na svojo igralko, ki je umrla v prometni nesreči pred nekaj leti. V prejšnjih sezonah se je tekmovanje odvijalo v dveh dneh, letos pa so ga krepko razširili in nanj povabili osem ekip. Razdelili so jih v dve izločilni skupini po štiri ekipe, ki so se po sistemu vsaka proti vaškemu pomerile med seboj v soboto in nedeljo.
Prvi dve iz vsake skupine sta se uvrstili v finalni del, ki bo na sporedu prihodnji konec tedna. V soboto bodo v Cervignanu izločilne tekme v nedeljo pa v Gradišču finalne. Poleg Koimpexa, ki je že stalni gost tega turnirja, so letos povabili tudi Bor Friulexport, vendar naši ekipi nista nastopili v isti skupini.
V prvi skupini sta bila poleg slogašic še Ausa Pav iz Cervinjaja in Sagrado, saj se je Porcia zadnji trenutek tekmovanju odpovedala. Slogašice so tako nastopile samo v nedeljo z dvema tekmama pa so tudi zaključile svoj nastop. Naše igralke so namreč popolnoma odpovedale in bi-
le le senca ekipe, ki se je med sezono v prvenstvu tako dobro odrezala. Od rox jim ni šlo praktično nič in povsem zasluženo so izpadle iz nadaljnjega tekmovanja.
Izidi: Ausa Pav Cervignano - Koimpex 2:0 (15:6, 15:13), Sagrado - Koimpe* 2:0 (15:8, 15:12), Sagrado - Cervignano 2:0.
Koimpex: Brisco, Ciocchi,. Ferluga> Fonda, Grgič, Kosmina, Milič, Spacal.
V	drugi skupini so prvo mesto pr®' pričljivo osvojile borovke, ki so v tej kategoriji deželne prvakinje. En set, drugega, so izgubile proti tržiškemu Pellinijm ki pa so ga v tretjem setu povsem nadigrale, gostitelj Torriana je bil za vse prešibek, najbolj pa so se morale plave truditi proti čedajskemu Asfjr.
V	polfinalu se bodo plave pomerile s Cervignanom.
Izidi: Asfjr - Torriana 2:0; Bor Friulexport - Fellini 2:1 (15:7, 8:15, 15:6); Bor Friulexport - Asfjr Čedad 2:0 (15:11’ 15:11); Fellini - Torriana 2:0; Bor Friulexport - Tomana 2:0 (15:2,15:7).
Bor Friulexport: Ažman, Gregori, Cah ligaris, Benevol, Cok, Vodopivec.
Stoka, poškodovani. Oba gladka poraza pa sta tudi posledica nemotiviranosti, saj so si Kontovelke obstanek ze zagotovile in so v bistvu bolj igrale iz dolžnosti, da regularno končajo prvenstvo. Slabše nastope pa je treba pripisati tudi dejstvu, da je Kontovel sredi prvenstva ostal brez dveh igralk, ki sta iz nerazumljivih razlogov zapustili ekipo.
OSTALI IZIDI 21. IN 22. KOLA: Virtus - Oma 1:3, Cus - Club Al tura 3:1, Altu-ra - Zaule Rabuiese 3:0, Prevenire - Killjoy 0:3, Kil-ljoy - Altura 1:3, Rabuiese -Cus 1:3, Club Altura - Virtus 3:1, Oma - Sgt 3:1.
KONČNI VRSTNI RED: Altura 40, Club Altura 36, Sgt 32, Killjoy 28, Breg Union Beton in Cus 26, Oma 24, Kontovel 14, Zaule Rabuiese in Virtus 12, Sant’Andrea 10, Pre-venire 4.
NOGOMET / TURNIR V OGLEJU ZA NAJMLAJSE
Primorje v velikem finalu za gol prekratko
Pri cicibanih so Prosečani v boju za tretje mesto zanesljivo premagali Gradese
NAJMLAJSI
Palmanova - Primorje 2:1 (1:0)
STRELEC ZA PRIMORJEfOta
PRIMORJE: Bergagna (Gruden), Tence (Jan Gregori), Bukavec, Milani, Sancin (Kariš), Lorenzi, Zornada (Blažina), Šušteršič, Pertot, Semec, Curman (Ota).
Na finalnem srečanju turnirja »Sverzut« v Ogleju našim ni uspel podvig, kajti nerodno so izgubili proti solidni ekipi iz Palmanove, ki je z dvema streloma na gol obakrat zadela! Srečanje je bilo enakovredno, velikih priložnosti za gol nismo videli in če je prvi polčas pripadal Furlanom, so naši v 2. delu dobesedno potisnili Palmanovo v njen kazenski prostor.
Prvo priložnost na tekmi je imel Pertot, ko je lepo ukanil obrambno vrsto, potem pa je bil »zrušen« v kazenskem prostoru, toda sodnik je dal znak, da se igra nadaljuje. To je bila tudi edina »zrela« akcija naših v prvem polčasu, nato so pobudo prevzeli Furlani. Gol je Palmanova dosegla bolj slučajno, ko je vratar Bergagna žogo nerodno z nogami odbil v lastno mrežo. Tudi po odmoru ni obetalo dobro, saj je Palmanova takoj podvojila s hitrim protinapadom, to je naše predramilo in
:elo se je oblegovanje vrat. Najpšrej je Šušteršič zadel
tar žogo onon m mtn uta je lartKomo aosege* e , ia do konca tedna je bilo malo časa in Palmanovi je jelo obdržati vodstvo do konca. Drugo mesto je lep ieh, za najboljšega igralca pa je bil izbran Giorgio Loži.
dICIBANI
Primorje - Gradese 2:0
DRIMORJE: Furlan, Antonini, Milič, Švara, Pilat, fo-zza, Kante, Suc, Puzzer.
STRELCA ZA PRIMROJA: Švara in Tomizza.
1/ malem finalu turnirja »Scaramuzza« so bili »rdeče-neni« s Proseka boljši od Gradeseja in zasluženo mjili tretje mesto. Zmaga ni bila nikoli v dvomu, vo-ni gol je dosegel Švara, potem pa je Tomizza rezulta ■avil na varno. Vsekakor bi si s prikazano igro in p° ložnostih za gol primorjaši zaslužili še višjo zmago-koncu turnirja je bil za najboljšega vratarja iglašden prav vratar Primorja Furlan. Naj omenimo da je prvo mesto osvojila Triestina, ki je v finalu pre'
opla Hnma^n Annilpin v 1-O fFl rTRfTTf^)
\
ŠPORT
Torek, 1. junija 1993
21
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP V WROCLAWU
Včeraj so slovenski reprezentanti »potopili« še Latvijo in si že zagotovili prvo mesto v skupini - Danes Drvaričev! varovanci z Moldavijo - Težave z avtobusom
Jure Zorcic iz Wroclawa
(gSkvBnijä-Utajä 116:92
T ^y^CLAW - Dvorana , ,ya» gledalcev 1000, .•Afrika Sudek (Slovaška] 111 mirovnik (Izrael).
, SLOVENIJA: Horvat 21 „'4k Gorenc 6 (1:2), Da-S®u 5 (1:2), Mirt 7 (2:3) A?.?vc 18 (2:6), Leban 2, ^begovič 21 (6:9), Kralje-
Djuris^s’ KOtnik 26 (4:5) LATVIJA: Stelmahers 5 IV1.). Melnik 16 (2:2) ^Ujznieks 16	(3:4)
jankovski 9 (2:2), Bogat-,lsll (3:4), Jaunzems 4, epa 6 (2:2), Sneps 4, Va-T . ° 3, Galvanovskis 2 4eidaks 6 (1:2).
Slovenski košarkarji sc °kazali, da so na turnirju pj?d najbolje pripravljeni-"j1- Slovenija igra dobro /ledno in preudarno. Z Bigo visoko zmago si je ® zagotovila prvo mesto v /Upini D, v polfinalu pe o bržčas igrala z zmago-aloern tekme Estonija-Ro-^Bnija. Tudi na današnji zadnji tekmi predtekmo-anja pričakujejo visoke
^ Eri fl tj o tv T>-f i rr/vl/-» n 1 Tv 1
fjorvat, Zdovc, Goren kotnik in DjurišiC je zaö Z®1° dobro, predvsem eprambi, proti kateri L: VlJci nikakor niso mo; pejti prave rešitve. Ze aobro je igral Roman H( VaL ki se mu je v napa< Priključil še razpolože kotnik. Jure Zdovc je k P° navadi odlično voc
ekipo, jo razigral in ukradel precej žog. Se najbolj »zaletava« sta Gorenc in Alibegovid, ki skoraj ne moreta igrati v eni peterki, saj oba komaj Čakata, da se jima ponudi najmanjša priložnost za novi točki. Zdovca na parketu dobro zamenjuje Mirt, uganite pa, v Cem je najboljši Dju-rišid? V obrambi, in sicer takrat, ko je treba »govoriti« in opozarjati soigralce na blokade, odpravljati luknje v obrambi itd. Tudi tokrat so igrali vsi naši, razen TuSka. Tekmeci skoraj niso mogli verjeti, da so se na igriSdu popolnoma izgubili in da je evropsko košarko igrala le ena ekipa. Pri Latviji je bil najboljši center Melnik, ki igra v tujini in ki vseskozi zelo slabo oponaša slovitega igralca NBA Charlesa Barkleya.
Pred tekmo proti Latviji so imeli naši igralci in vodstvo rahel »uvod«, saj so jih hoteli organizatorji od hotela do dvorane najprej peljati v istem avtobusu kot pribaltiške košarkarje, vendar jim to ni uspelo. Stari avtobus se je pokvaril, Slovenci so hitro poklicali nekaj taksijev, ki niso ravno poceni, in se odpeljali do dvorane. Ka-.sneje so na tekmo prišli tudi Latvijci, tako da se je zadela s Četrturno zamudo. Slovenski mednarodni sodnik Iztok Rems svoje delo opravlja odlično, saj
je v tekmah Poljska-Litva in Ukrajina-Slovaška spet pokazal, da je najboljši sodnik v Wroclawu.
V taboru slovenskih košarkarjev je vse skupaj precej mirnejše, zlasti po dveh zares odličnih igrah v prvih dveh tekmovalnih dneh turnirja. Visoki zmagi sta še bolj dvignih samozavest in vzdušje v ekipi, ki je enkratno in skoraj neponovljivo. Selektor Drvarič in vedno zgovorni Vilfan imata vse razloge za zadovoljstvo. Latvijci že napovedujejo veliki finale med Hrvaško in Slovenijo. Na vsa usta hvalijo zares odličnega »playmakerja« Jureta Zdovca, opazili pa so tudi napredek Gorenca, Horvata in Alibegovida.
Rezultati zadnjih nedeljskih tekem: Poljska-Litva 99:102 (44:53), Romu-nija-Hrvaška 86:119 (44:61).
Rezultati 2. kola: Mol-davija-Ceška	69:126
(39:62), Ukrajina-Slovaška 79:69 (38:33), Makedonija-Romunija 75:87 (45:42), BiH-Anglija	112:81
(62:34), Litva-Belorusija 80:88 (42:43), Hrvaška -Estonija večerna tekma.
Današnji spored: Ukraji-na-BiH (ob 8.30), Latvija-Ceška (ob 10.30), Slove-nija-Moldavija (ob 12.30), Hrvaška-Makedonija (ob 15. uri), Estonija-Romunija (ob 17. uri), Belorusija-Poljska (ob 19. uri), Slo-vaška-Anglija (ob 21. uri).
Boris Gorenc včeraj 6 košev proti Latviji (Foto Tomi Lombar/TRIO)
TENIS / V PARIZU PRPIČ VSTAL OD MRTVIH
Brugusra spel v treh nizih
Prvi in drugi nosilec v formi
Jaka Lucu
PARIZ - Jim Curier je v pravem peščenem dvoboju premagal zelo dobrega Avstrijca Thomasa Mustarja. Čeprav je serviral slabo in je Muster napadal z vso močjo, a s prekratkirm žogami, je bil Curier spet dovolj močan in na tiskovni konferenci spet »raznovrsten«: »Vse je v redu, igra, forma, vreme, vse.«
Tudi prvi nosilec Pete Sampras je bil zanesljiv, celo boljši, kot je bilo pričakovati. V njegovi igri je Čedalje manj »down« trenutkov (ko igralec izgubi koncentracijo) in Čedalje veC nepretrgane dobre igre. Zato tudi Malivai Washington, ki so ga gledalci spod-bujah z »dajmo Boli« (strelec zmagovitega Olimpiqueovega gola v nogometnem finalu evropskih prvakov), ni imel pravih možnosti. Tako kot Göllner proti Medvedevu, pa Čeprav je osvojil tretji niz. Ukrajinec je bolj vsestranski tenisaC in igra racionalnejši ter duhovitejši tenis kot Nemec. Toda s kapo, obrnjeno nazaj, in nabijanjem brez razmišljanja je Göllner osvojil mnoga mlada teniška srca.
Sergi Bruguera je po zmagi proti brazilskemu kvalifikantu Meligeniju edini v moški kokurenci, ki še ni izgubil niza, Morda bo v Četrtfinalu Samprasu vendarle uspelo.
Ce se na isti dan na pariškem letališču Orly med nepregledno množico kovčkov po tekočem traku pripelje tudi par Čevljev in Ce Goran Prpič premaga Mihaela Sticha, Iva Majoli izjavi, da bo drugo leto peta na lestvici WTA, Se-leševa pa sporoči, da ne bo igrala niti na turnirju US Open, potem je ta dan Čuden.
Goran Prpič je letošnjo sezono začel na 66. mestu lestvice ATP in v Pariz prišel kot 181. igralec na svetu. Se v začetku maja je v Domžalah zatrjeval,
da je tenisa sit, da je psihično povsem na tleh in da bo nehal profesionalno nastopati. Na sedmih turnirjih pred Parizom se je samo dvakrat uvrstil v drugo kolo in le zaradi velikih simpatij, ki jih goji do turnirja Roland Garros, je v Parizu tudi nastopil. V prvem kolu se je mučil z domačinom Rouxom, v drugem mu je šlo proti Japoncu Macuokt že bolje, čeprav je med zadnjo igro trdil, da ga je tako strah, »da mu iz ušes leze drek«. Potem je umiril Nemca Kar-bacherja in v četrtem kolu že četrtič na pesku tudi devetega nosilca Sticha. Danes po tihem razmišlja o Gomezu leta 1990 (ekvadorski veteran je takrat osvojil Roland Garros) in o ustanovitvi teniškega centra v Zagrebu: »Ce zmagam, ma dajte no, saj ne morem zmagati. Da me le Courier v četrtfinalu ne bi nabil na ničli. No ja, če vendarle zmagam, bom v ponedeljek, 7. junija 1993, nehal nastopati in bom v Zagrebu pionirje in mladince učil živeti od tenisa.«
Ko je 30. aprila psihično bolan navijač Grafove, Günther Parche, z nožem zabodel Moniko Seleš, se je začel plesti misterij okoli njene vrnitve na teniška igrišča. Najprej je odpovedala turnir Grand Siam v Parizu in nato še v Wimbledonu, v nedeljo pa je njena agentka za stike z javnostjo Stephanie Tolleson sporočila, da je poškodba hujša, kot so predvidevali. »Monika bo počivala vsaj štiri mesece, saj do danes ni niti dvignila loparja.«
IZIDI
Moški: Sampras (ZDA/l) - Washington (ZDA/16) 6:3, 7:6, 6:1, Courier (ZDA/2) - Muster (Avt/15) 6:3, 2:6, 6:4, 6:2, Medvedev (Ukr/11) - Goellner (Nem) 6:4, 6:4, 4:6, 6:3, Bruguera - Me-ligeni (Arg) 6:3, 6:1, 7:5, Edberg (Sve/3) - Haarhuis (Niz) 6:4, 3:6, 6:3, 7:6; Prpič (Hrv) - Stich (Nem/9) 6:3, 6:2,1:6,6:2.
NOGOMET / PO VELIKEM SLAVJU
PREDAH NA GIRU / POGOVOR Z VALTERJEM BONČO
NOGOMET / SNL
NOVICE
Vse mineva Milan ostaja
Silvio Berlusconi optimist
MILAN - Veliko slavje po 13. osvojenem državnem naslovu je v Milanu trajalo vso noC: igralci, vodstvo, stroko-V1ii štab so »scudetto« proslavljali v znani restavraciji, navijači pa so dajali duška svojemu yeselju po ulicah. Z tgralci in vodstvom so Proslavljali »trinajsto veliko zmago« tudi Predstavniki ostalih športnih disciplin velike Berlusconijeve »Športne družine« (-Brgby in odbojka).
V središču pozornosti je bil seveda predse-doik Silvio Berlusconi, M je v dolgem pogovo-f11 s časnikarji orisal, Lako bo odslej izgledal - novi Milan.
»Sedaj bomo predvsem ovrednotili tiste nogometaše, ki so bili v tej sezoni poškodovani nb so manj igrali, kot so Boban, Simone in Savi-Oevič, ki naj bi bili stebri bodočega Milana. Odhod Rijkaarda bo seveda dokaj boleč, nogo-tnotaš, ki bi ga lahko nadomestil, pa je Boban. Tudi Effenberg je na našem seznamu,« je začel Berlusconi.
»Gullit je spet izrazil željo, da bi menjal društvo...«, so namignili časnikarji.
»Pravi gentlemani nikdar ne pustijo svoje zaročenke, temveč napravijo tako, da jih ona zapusti,« jim je odvrnil Berlusconi.
Nato je še dejal, da je “apin »nedotakljiv«, da le »Maldini najboljši bramlec na svetu«, da Milanu ni uspel podvig, da bi osvojil drža-- vni naslov in pokal pr-
vakov le zaradi zvrhane mere smole.
Glede odnosov z In-terjem pa je Milanov predsednik dodal: »Z Interjem nisem v sporu. Vsi Interjevi igralci se niso veselili našega poraza v Miinchnu. Glede polemik iz Firenc zaradi neodločenega izida z Brescio naj rečem le to, da bi bil seveda zelo zadovoljen, če bi zmagali in če bi dosegli več zadetkov. Očitno pa so se nogometaši na igrišču sprijaznili z delitvijo točk, kar je legitimno in razumljivo.«
Milanov trener Fabio Capello pa ni bil pretirano vesel. Spodrsljaja iz Münchna ni mogel preboleti tudi ob tem velikem slavju.
»Ni kaj, nikakor se ne morem sprijazniti z dejstvom, da smo izgubili pokal prvakov. Mislim pa, da je tudi lep podvig to, da smo dvakrat zaporedoma osvojili državni naslov. Zato sem tudi razočaran nad poročanjem dela italijanskih medijev. Večkrat so me primerjali s Sacchijem. A Milan je Milan. Časi Liedholma, Sacchija in tudi Capella bodo minili, kot so minili časi Rivere in sedaj Rijkaarda ter Gullita, toda Milan bo ostal čvrst. Trenutno lahko računamo na štiri tujce, imamo zelo dobre igralce, kot so Maldini, Costa-curta, Albertini in drugi. Mislim, da je Milan edini italijanski klub z angleško osnovo, v kateri so ekipa, vodstvo in navijači v perfektnem soglasju.«
»Več pričakujem od gorskih etap«
RIM - Prva velika preizkušnja na doslej kratki profesionalni poti Valterja BonCe je slovita kolesarska dirka po Italiji. Trenutno edini slovensld profesionalni kolesar gre po sledi Polončiča, Čerina in Pavlica in je torej četrti slovenski udeleženec Gira. Primož Čerin je z njim vsak dan v telefonskem stiku ter s svojimi dragocenimi izkušnjami Valterju, ki si šele pridobiva izkušnje, da marsikateri koristen nasvet.
Med profesionalci je Bonča startal na letošnjih klasičnih kolesarskih dirkah ter za novinca dosegel solidne uvrstitve. Tako je bil na primer v dirki po Romandiji 24., dirko po Trentu pa je končal na 30. mestu.
Včerajšnji dan počitka je ekipa Jqlly componibili preživela v okolici Rima. Valterja Bončo smo zmotili pri počitku, vabilu za daljši pogovor pa se je rade volje odzval.
Kakšen je bil pravzaprav prvi vtis, ko ste začel nastopati kot profesionalec?
»Spomnil sem se obdobja, ko sem iz mladinske selekcije prestopil v člansko. Zdelo se mi je Cisto nekaj drugega, dirke so bile znamo daljše, težje in hitrejše. Enak občutek sem doživljal ob prestopu iz amaterizma med profesionalce.«
Kako ocenjujete nastope pred Girom, Id so verjetno služili kot priprava na Giro?
»Slo mi je kar dobro, upoštevajoč dejstvo, da sem prvič startal med profesionalci. Malo sem presenečen, da sem se tako hitro znašel. Na teh tekmah sem se poskušal malo v Sprintu, to mi sedaj ne dela veC preglavic, v bistvu pa smo uigravah ekipo za Giro. Kakšnih drugih posebnih priprav pa nismo ime-
li. Giro je prva moja »prava« dirka, td mi res mnogo pomeni.«
Kakšni pa so vaši vtisi po prvem tednu kolesarjenja po Italiji?
»Prvi teden favoriti v glavnem niso napadali, naprej so puščali mlade kolesarje. Čakajo nas še težki vzponi in povsem nesmiselno bi bilo, če bi porabili veliko energije na najlažjih etapah. Sam sem s prvim tednom zelo zadovoljen.«
Kako pa je bilo na peklensko vroči Siciliji?
»Meni vročina ne povzroča večjih težav, tuen lani sem kar dobro vozil pri visokih temperaturah. Na 200 km dolgi progi smo porabili veliko vode in zato smo večkrat morali do spremljevalnih vozil po vodo, kar je povzročalo veliko gnečo, potem pa smo morali spet dohiteti glavnino.«
Kakšno pa je razpoloženje v vaši ekipi?
»Naš glavni cilj je bila zmaga na eni etapi. To je dosegel Dimitrij Konišev, še vedno pa imamo možnosti, saj so v naši ekipi
dobri šprinterji, kot Leoni, ki je včeraj prezgodaj začel šprintati in že drugič po nesreči izgubil etapno zmago. Med seboj pa se zelo dobro razumemo, kar je osnovni pogoj za dober rezultat.«
Po tem uvodu lahko lažje napoveste vašo končno uvrstitev.
»Prejšnji teden nisem kaj posebej napadal, ker hranim moči za gorske etape. Ta teden bom poskušal obrdžati stik z vodilnimi, pričakujem pa uvrstitve okrog 20. mesta.«
Imate možnost za etapno zmago ali uvrstitev med prvih deset?
»Ce bom dirkal za generalno uvrstitev, bo to težko. Ce v etapi ciljaš na 1. mesto se moraš potruditi, Ce pa porabiš preveč moči, ti jih zmanjka za naslednji dan. Ce bi bil danes npr.,10., bi jutri lahko zaostal za 5 minut. Poskušal bom, toda ne za vsako ceno.«
Mnogi napovedujejo končno odločitev v Seni-galliji, drugi pa v zadnjih gorskih vzponih. Kaj pa vi?
»Menim, da bo odločilnih 55 km vzpona na kronometer pri Sestrieresu, ki sta ga Chiapucci in Indu-rain pred Girom večkrat prevozila.«
Kakšen je dan na Giru?
»Vstanemo zgodaj, takoj po zajtrku se odpravimo na start, večkrat prevozimo 200 km na kolesu potem pa še 200 km v avtomobilu. Po tekmi je na vrsti večerja in takoj nato počitek. Ni časa niti za masiranje, kar je največji problem, ki ga najbolj občutijo starejši kolesarji. Sedaj je najtežje mimo. Danes imamo do pozno popoldne čas za počitek, zveCer pa bomo že 2 do 3 ure preživeli na kolesih.«
S. Marchi/Freepress
SCT Olimpija že prvak, negotov boj za drugo mesto
Četrti potnik v 2. ligo še ni znan
LJUBLJANA - Nogometaši, v prvi slovenski ligi so odigrali 32. kolo, ki le dve koli pred koncem še vedno ni odgovorilo na vsa vprašanja o tem, kakšna bo liga prihodnje leto. Dve stvari pa sta že kristalno jasni. Nogometaši SCT Olim-pije^prerojeni pod vodstvom novega trenerja Prašnikarja, so si že dve koli pred koncem priigrali svoj drugi naslov, ki so ga še dodatno začinili z rekordno zmago v prvenstvu. Drago leto bodo naš nogomet spet zastopali v pokalu državnih prvakov. Prav tako so že znane tri ekipe, ki zapuščajo prvoligaško konkurenco. Nogometaši Nafte, ISS Železničarja in Steklarja se bodo morali najmanj eno leto kaliti v dragi ligi, Četrti »sovrstnik« pa se jim bo bržkone pridružil v zadnjem kolu. Četrtega nesrečnika bo treba poiskati med ekipami ETI Elektroele-menta, Potrošnika, Gorice in Belvedurja Izole. V najslahšem položaju so gotovo igralci Elektroele-menta, ki se bodo v prihodnjem kolu doma pomerili z Izolani, neposrednimi tekmeci za obstanek v prvi ligi. Zagorjani morajo torej zmagati, če hočejo ujeti priključek 28 točk, ki jim teoretično še zagotavlja upanje na obstanek. Slabo se piše tudi Potrošniku, ki je doma presenetljivo izgubil z Muro in bo moral točko ali obe iskati na gostovanju pri Rudarju. V malce boljšem položaju sta oba primorska ligaša Izola in Gorica, ki sta si s prepričljivima zmagama doma zagotovila točkovno prednost pred zasledovalci in mirno nadalje-
vanje, prav gotovo pa si izpada ne zaslužita. Predvsem to velja za Izo-lane, ki bi si z morebitno zmago ali vsaj z remijem proti Elektroelementu že zagotovili obstanek v ligi, saj bo 30 ali pa celo 29 točk zadostovalo za mimo spanje. Se bolj negotov je boj za drago mesto in uvrstitev v pokal UEFA, saj lahko mrtvi tek Mure in Maribora pripelje tako daleč, da bosta ekipi prisiljeni odigrati dodatni tekmi. (P. Butoln)
Rezultati 32. kola: Kompas Holidays - ETI Elektroelement 2:1 (1:0), Maribor Branik - Mavrica 2:0 (1:0), Koper - AM Co-smos Ljubljana 1:1 (0:0), Gorica - Rudar 3:1 (2:0), SCT Olimpija - ISS Železničar 10:1 (6:1), Nafta
-	Publikum 3:1 (2:1), Studio D - Steklar 3:0 (1:0), Potrošnik - Mura 0:1 (0:0), Belvedur Izola - Živila Naklo 3:0 (0:0).
Vrstni red: 1. SCT Olimpija 49 točk, 2. Mura 44, 3. Maribor Branik 44, 4. AM Cosmos Ljubljana 40, 5. Studio D 36, 6. Živila Naklo 36, 7. Kompas Holidays 34, 8. Koper 33, 9. Rudar 31, 10. Mavrica 30, 11. Publikum 30, 12. Belvedur Izola 28, 13. Gorica 28, 14. Potrošnik 27, 15. ETI Elektroelement 26, 16. Steklar 21,17. ISS Železničar 20, 18. Nafta 19 točk.
Pari prihodnjega kola (6. junija): Koper - Nafta, AM Cosmos Ljubljana -Maribor Branik, Mavrica
-	Gorica, Rudar - Potrošnik, Mura - Studio D, Steklar - SCT Olimpija, Železničar - Kompas Holidays, ETI Elektroelement - Belvedur Izola, Živila Naklo - Publikum.
NBA: Seattle izenačil
SEATTLE - Moštvu iz Seattla je z visoko zmago doma proti Phoenixu uspelo izenačiti stanje v zmagah na 2:2 in tako so Supersonicsi spet v polnem teku za vstop v veliki finale zmagovalcev posameznih konferenc.
V vrstah domaCe peterke sta bila najuspešnejša Shawn Kemp in Derrick McKey (oba po 20 točk), 19 toCk je dal Sam Perkins, odlično pa je vodil igro svoje ekipe playmaker Eddie Johnson (12 točk). IZID IN STANJE V ZMAGAH Vzhod: Chicago Bulls - New York Knicks 1:2 v zmagah (90:98, 92:96 in 103:83)
Zahod: Seattle Supersonics - Phoenix Sims 2:2 v zmagah (91:105, 101:99, 97:104 in 120:101) (V.Jo-gan)
Powell z rojaki v Evropo
LONDON - Svetovni rekorder v skoku v daljavo Mike Powell je na Čelu skupine ameriških atletov, ki bodo jutri na Slovaškem otvorili evropsko atletsko sezono. Med pomembnimi gosti mitinga v Bratislavi sta še svetovna prvakinja na 200 metrov Gwen Torrence in nosilec bronaste kolajne v teku na 100 metrov Dennis Mitchell. Evropski grand prixi se bodo začeli v soboto v Sevilli, naslednji grand prix pa bo 9. junija v Rimu. Sledilo mu bo ameriško prvenstvo v Eugeneu v zvezni državi Oregon od 15. do 19. junija.
Miting v Bratislavi, največji v vzhodni Evropi, je privabil res bogato udeležbo. Med prijavljenimi sta tudi Češki metalec kopja Jan Zelezny in olimpijski prvak na 110 metrov z ovirami Kanadčan Mark McKoy. Elitni Santa Monica Track Club bo odšel v Evropo šele po ameriškem prvenstvu, in sicer na mitinge v Lozani, Stockholmu, Oslu, Ziirichu in Montecarlu, nato pa je na vrsti že svetovno prvenstvo v Stuttgartu.
SAK premagal Šentvid 4:0
CELOVEC - V predzadnjem kolu koroškega nogometnega prvenstva so nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) slavili 20. zmago. Ekipa trenerja Ivana Ramšaka je v gosteh brez težav premagala Šentvid s 4:0 (2:0), nasprotnik pa je bil izredno slab, tako da bi se rezultat lahko glasil tudi 6:0 ali še višje. Gole za SAK so dali Gross (18., 67.), Blajs (35.) in M. Sadjak (75.). Sentvidžani so po tem porazu - skupaj z FC Mölltal - prvi kandidat za izpad iz koroške lige. SAK igra zadnjo tekmo konec tedna doma proti WAG, 12. junija pa je na sporedu prva kvalifikacijska tekma za vstop v 2. zvezno liogo. Prvi nasprotnik je prvak Zgornje Avstrije, ki pa še ni znan. drugo tekmo pa igra SAK doma proti štajerskemu prvaku. (I. L.)
Ostali rezultati 29. kola: TSU Matrei - ATSV Wolfsberg 1:3, WAC - SVR Lienz 0:1, Pliberk - Treibach 0:0, Breže - Trg 0:0, VSV/Beljak - Velikovec 4:0, FC Mölltal - Vemberk 1:0, Austria Celovec - Wieter-sdorf 0:1.
Vrstni red po 29. kolu: 1. SAK 47, 2. VSV/Beljak 36, 3. Wietersdorf 34, 4. WAC 32, 5. ATSV Wolfsberg 32, 6, Breže 32 7. Pliberk 30, 8. Treibach 29, 9. Matrei 28,10. Trg 28,11. Lienz 26,12. Vemberk 25, 13. Velikovec 25. 14. Austria Celovec 24, 15. FC Mölltal 17,16. Šentvid 15.
ČRNA KRONIKA
Zlomljena krila
NOVA GORICA - Predzadnji dan maja je mimoidoči v gozdu pod Trnovim našel truplo neznanega jadralnega padalca. Kriminalisti so ugotovili, da je umrli bil 32-letni moški (imena nam niso posredovali) iz Oseka pri Novi Gorici. Preiskava je pokazala, da je letalca verjetno dan prej med poletom neugoden veter zanesel v vejevje visokega bora. Mož je obvisel na drevesu, si odpel padalski pas ter padel z višine okoli 15 metrov na skalna tla. Kraj je osamljen, tako da ga nihče ni videl ter je zaradi poškodb umrl. (V.K.)
Z nožem na telefon
DOMŽALE - V petek okoli 16. ure je v stanovanju v Domžalah prišlo do prepira med možem in ženo, ki se je konCal tragično, s smrtnim izidom. Smilja D. (34) je v kuhinji pripravljala kosilo, ko je zazvonil telefon. Z nožem v roki je odšla do telefona, mož pa ji je hotel preprečiti, da bi se pogovarjala s hčerko, ki je klicala. Zato se je žena obrnila proti možu in ga z nožem zabodla v levo stran prsi, naravnost v srce. Mož je bil zaradi težke poškodbe na mestu mrtev, ženo pa so naslednji dan izrocib preiskovalnemu sodniku. (L. G.)
Prodala sta najeti avto
LJUBLJANA - Po daljšem postopku so kriminalisti ugotovili, kaj se je zgodilo z osebnim avtomobilom R5, ki sta ga 18. maja v podjetju Prizma Comerce najela Mladen S. (20) in Igor Z. (26). Z njim sta se mladeniča še istega dne odpeljala Cez Avstrijo na Madžarsko, kjer sta ga prodala neznanemu kupcu. Naslednjega dne pa je Igor Z. v italijanski Gorici lažno prijavil, da je bilo vozilo ukradeno v Italiji. Oba domiselneža so ovadib. (L. G.)
Razposajenost???
LJUBLJANA - Policisti so ugotovili, da sta eksponate s SuStarskega mostu v Ljubljanico zmetala Borut L. (29) iz Kopra in Jovan L. (29) iz Ljubljane, oba gradbena inženirja. V nod iz 22. na 23. maj sta omenjena namreC s svojimi nekdanjimi sošolci praznovala obletnico diplome v ljubljanski Sestici. Tam so ostab do polnoči, potem pa so se razkropib po Ljubljani. Borut L. in Jovan L. sta si pred slovesom zaželela Se skodebco kave in sta se napotila proti stari Ljubljani. Na SuStarskem mostu sta zagledala skulpture, za katere »nista vedela, kaj pomenijo«. Vinjena in razposajena sta predmeta prevrnila in jih potem vrgla v Ljubljanico. Zagledala sta ju pobdsta in ju legitimirala, vendar takrat še nista vedela, kaj sta veseljaka vrgla v reko. Pozneje so ugotoviti, da gre za eksponate učenčev delavnice akademskega slikarja Zmaga Modica, vredne 50 tisoč tolarjev. Škode na skulpturah ni bilo, pobiranje iz Ljubljanice pa je bilo vredno 30 tisoC tolarjev. (L. G.)
IZ SODNIH DVORAN / DRŽAVA PROTI JELINČIČU
»Gospodje, lov na Slovence je odprt«
Zmago Jelinčič je kriv, ker je prekoračil silobran - Jelinčič: »Danes je v Sloveniji zmagala Jugoslavija« - Pritožba obrambe in tožilsiva
LJUBLJANA - Ce ponovimo Jelinčičevo naslovno trditev, se je vCeraj ob 12. uri in 20 minut odprl lov na Slovence. »Danes je v Sloveniji zmagala Jugoslavija; od danes ne verjamem veC v slovenski sodni sistem; danes je na zatožno klop sedlo moje politično prepričanje in prepričanje 120 tisoC Slovencev - mojih somišljenikov, ki verjetno svoje pravice (Ce in ko bodo napadeni s strani tujcev) ne bodo veC iskati na sodišCu, ker mu ne morejo veC zaupati,« je takoj po sodbi v nabito polni, zadušljivi sodni dvorani Ljubljanskega temeljnega sodišča pred razburjenim občinstvom dejal prav tako razburjen obtoženec - prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič.
Sodnik Primož Safar ga je namreC - po konCno pravi glavni razpravi (pravi zato, ker so bile prejšnje okrnjene ati prestavljene, ker ni bilo vseh poklicanih prič) - spoznal za krivega, ker je prekoračil silobran v prepiru s skupino Neslovenscev marca lani v Tržiču.
Naj na kratko obnovimo sporni dogodek: po zboru stranke (SNS) se je Jelinčičeva skupina na poti k svojim avtomobilom srečala s skupino glasnih (pijanih) Neslovencev - Muslimanov, ki so preklinjali Slovenijo (tako Jelinčič in njegovi). Pr-
vak SNS jih je opozoril, da se na slovenskih tleh govori Slovensko - to pa je sprožilo pričkanje, udarec in streljanje. Jelinčič je namreC po udarcu, ki mu ga je prima-zal Musliman, izvlekel pištolo, jih opozoril, da je oborožen in naj se umaknejo, ker pa se niso, je dvakrat ustrelil. Sodnik Safar je v obrazložitvi sodbe sicer dejal, da se ima vsak pravico braniti, Ce je napaden, vendar pa je Jelinčič, ki je po njegovem mnenju s svojo pripombo spor izzval, v tem primeru z obrambo pretiraval. Olajševalne okoliščine zanj pa so, da ga je res napadel pijani Musliman, zato se je tudi odločil za milejšo obliko kazni (sicer mu je grozilo do šest mesecev zapora), to je 100.000 tolarjev in še plačilo sodnih stroškov v višini 37.500 tolarjev ter sodne povprečnine 30.000 tolarjev.
Sicer pa je včerajšnja zaključna glavna obravnava prvič potekala pred množico (prejšnjih smo se udeležili v glavnem priCe in novinarji) razgretih, potrpežljivo poslušajočih in v oprostilno sodbo upajočih pristašev Jelinčičevega boja za Cisto Slovenijo. Kakih 60 se jih je stlačilo v sodno dvorano v drugem nadstropju ljubljanskega sodišča in le z občasnim mrmranjem odobravanja ali neodobravanja poslušalo zaključne boje
Vlado Kadunec
obrambe in tožilstva. Nastopiti sta še zadnji dve priči Jelinčičeve skupine, ki sta v glavnem povedati isto: Muslimani so biti glasni in so po opozorilu vodje SNS napadli, njihov Zmago pa se je hranil. Na vprašanje tožilstva, zakaj je hodil okoli s pištolo, je Jelinčič povedal, da se je počutil ogroženega, zato je tudi tako reagiral. Ogroženega? Da, saj je le nekaj dni pred dogodki v Tržiču prebral v Gorenjskem glasu grozilno pismo, da je treba take, kot je on, pospraviti - likvidirati. Omenjenih je bilo 30 slovenskih politikov, med katere je po njegovem mnenju sodil tudi on.
Zbor SNS je bila idealna priložnost za obračun z njim, kar bi lahko nakazovati tudi raztrgani plakati po mestu, ki so napovedovali ta zbor, zato je tudi imel s seboj orožje. Da pa je ogrožen, dokazuje še nedavni napad nanj oziroma bomba pod njegovim avtomobilom. Jelinčič je tožilstvo vprašal, ali naj bi po njihovem počakal, da ga ubijejo, potem pa se pritožil.
Jelinčičev zaključni govor je pospremil glasen aplavz, sodišče pa je, kot smo že zapisati - po pol urni nestrpni pavzi - tudi povedalo svoje.
Pritožila se bo obramba: ker meni, da ni šlo za prekoračitev silobrana, temveč
za - nekaznivo - samoobrambo.
Pritožilo se bo tudi tožilstvo: ker meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje prekoračitve silobrana. Slo je namreC za Cisto kaznivo dejanje. Zahtevati bodo preklic sodbe in ponovno obravnavo, nam je povedala namestnica Javnega tožilca Barbara Brecelj.
Da se bo razčiščevanje Jelinčičeve krivde pri (Čezmerni) obrambi (jezikovne) CistoCe naše dežele nadaljevalo, je napovedovala tudi manifestacija Zmagovih pristašev, ki so s transparenti, strankarskimi zastavami SNS in ostrimi besedami po končani razpravi zbrani pred sodiščem obljubiti nadaljnji boj za...
Mali
piromančki
LJUBLJANA - V Kudu France Prešeren na Karunovi je v soboto okoli 20. ure prišlo do požara. To se je zgodilo v podstrešnih prostorih, kjer imajo garderobe in hranijo rekvizite in obleko. V požaru, na katerega so opozorili gostje bližnjega gostinskega lokala, je bila uničena obleka v dveh (od treh) sobah. Po posredovanju gasilcev, ki so ogenj pogasili, so policisti ugotovili, da so krivci trije otroci (trinajst, deset in sedem let). Ti so namreC splezali do odprtega okna in tako prišli do podstrešja. V eni izmed omar so našli veC pirotehničnih sredstev in vžigalnik, s katerim so si svetili po temnih podstrešnih prostorih. Pri tem se je vnela garderoba. Otroci so se prestrašili in po isti poti, kot so prišli, zbežati. S seboj so vseeno vzeli nekaj zažigalnih snovi in odrskih rekvizitov. Naslednji dan so se skupaj z drugimi otroki zbrali na dvorišču osnovne šole Trnovo, posuli zažigalno snov po tleh in jo prižgali. Eksplozija, ki je pri tem nastala, je ranila enega izmed navzočih otrok. Na Univerzitetnem kliničnem centru, kamor so ga odpeljali, so ugotovili, da je dobil opekline druge stopnje po obrazu in rokah. Skoda, ki je nastala s požarom v Kudu France Prešeren, pa znaša dva milijona tolarjev. (L. G.)
2. junija
2. junija leta 1882 je na svojem otoku CaPr® umrl italijanski morna ’
pirat, gverilec, vojak, re volucionar, vojskovodj
in borec za združlt®v.l lije, Giuseppe Ganbaidr
Garibaldi se je rodil .
junija 1807 v Nici. Nekaj časa je bil navaden mo nar, 1. 1833 pa se N
vključil v sardinsko km Ijevo mornarico. Kot pa triot in republikanec J hitro našel stik z voditeljem italijanskih nacionalistov in revolucionarje
Mazzinijem, prišel v spo z oblastmi in pred smm1 ^ obsodbo pobegnil v u žno Ameriko. Tu je
najprej pirat, potem pa J
sodeloval v gvenh m s‘ pridobival potrebne i u šnje.	.
V revolucionarnem letu 1848 se je vrnil v Italijo, vendar njegov Cas se ni prišel in se je moral umakniti v rodno Nico-Ze naslednje leto se Je ponovno vključil v doga janje v Italiji. Uspehi na bojnem polju so mu Pn nesli velikanski ugled v
kah. Zmagi m praviloma sle-
njkanju intele-ine in temu, da
KOZMETIKA
Po barvo v senco
Vida JhPAN Vol«
Ni občutljiva samo naša notranjost, ampak tudi naša koža saj je v njej vse polno Čutilnih celic. Spremembe na koži pa povzročajo različni povzročitelji.
Tako je tudi zlato sonce v zadnjih letih izgubilo kar nekaj svojega leska, saj nam nekajurnega poležavanja na soncu nihče veC ne priporoča . Zdravniki, predvsem dermatologi, opozarjajo na škodljivost pretiranega sončenja, tudi v kozmetiki je že nekaj let mnogo bolj Čislana intelektualistična bledica kot pa ogo-rela polt. Mnogi bodo sledili tej modni zapovedi, a ne ker bi si to želeli, temveč zato, ker si počitnic na morju enostavno ne morejo privoščiti.
SonCni žarki pa nas ne dosežejo le na morju, temveč povsod v naravi, celo na balkonu. Ker naša koža ne mara hitrih sprememb, morate paziti, da se ne opečete. Spomladansko sonce še zdaleč ni tako nedolžno, kot se zdi. Seveda pa je prilagodljivost organizma tudi pri sončenju različna, precej je odvisna od vrste kože. Mastna koža je gotovo tista, ki ima od sončnih žarkov največ koristi. Sonce fiamreC kožo osuši, prekrvavi in pripomore k odvajanju strupenih snovi iz telesa. Normalne kože žarki ne poškodujejo tako hitro, vendar vseeno pazimo nanjo in je ne izpostavljajmo predolgo sončnim žarkom. Tudi v senci boste porjaveli, pazite le, da bo
telo toplo, slabo prekrvljena koža namreC ne porjavi tako hitro. Predvsem pa se v senci in na soncu CimveC gibajmo. Odpovejmo se poležavanju.
Seveda je dobro vedeti, da je moC sončnih žarkov odvisna od površine, okolice, letnega in dnevnega Časa, od nadmorske višine in Čistosti zraka. Vodna površina namreC odbija dvakrat veC žarkov kot zelena površina. Se posebej previdni pa morajo biti na soncu vsi tisti, ki imajo občutljivo in suho kožo, npr. otroci. Previdnost v prvih dneh sončenja prav gotovo ne more biti odveC, srCni bolniki, ljudje, ki imajo težave s krvnim obtokom ter živCni bolniki pa naj se sončenju raje odpovedo.
Tudi dojenčki sonce slabo prenašajo. Otroku
po enem letu starosti pa lahko zgodnje dopoldansko in pozno popoldansko sonce tudi koristi, saj preprečuje rahiti-Cnost. Sončna svetloba omogoča tvorjenje vitamina D, s pomočjo katerega telo lahko izkoristi kalcij, ki ga dobi s hrano. Sonce je koristno tudi pri zdravljenju aken, luskavice in različnih ekcemov. Seveda tudi v teh primerih nikakor ne smemo pretiravati. Ultravijolični žarki namreC lahko poškodujejo globlje plasti kože, in Ce ne drugega, se na tako poškodovani koži kaj hitro pojavijo ne le gubice, ampak gube. Koža se začne pospešeno starati, vidnih znamenj staranja pa si prav gotovo nihče ne želi. Morda bo to dovolj tehten razlog, da se bostetudi sami odrekli pretiranemu poležavanju na soncu.
SLOVENCI KUHAMO
Tofove
češplje
Lučka Lesnik
»Se enkrat manj jem kot pred leti, pa še zmeraj se redim,« je pred dnevi potožil Tone Fornezzi-Tof. Morda tudi govori veliko manj, a za nekatere še zmeraj preveč ...
Prepričan je, da pojemo preveC, saj bi za preživetje in zdravo počutje zadoščala že polovica ali tretjina tega, kar v resnici zaužijemo. Prehranjevanje je zanj svojevrstna razvada. Se dobro, da se veliko giblje (tri- do štirikrat na teden teče vsaj po šest kilometrov) in tako ohranja primerno težo ter zdravo telo.
Kadar nanese pogovor na dobro hrano, se naš sogovornik zmeraj spomni svoje pokojne mame. Bila je poklicna kuharica, nekoC je imela celo svojo restavracijo, in bolj kot kuhati ga je naučila dobro jesti. In kaj je zanj dobro? Najraje ima solate in ugotavlja, da nikjer po svetu nimajo tako dobrih kot pri nas, Čeprav so posute s sladkorjem ali prelite kdo ve s Cim. Kadar solato pripravlja sam (loteva se le jedi, ki jih je mogoCe hitro pripraviti, saj nima prav veliko potrpljenja s kuharijo), ji doda še narezano korenje, Čebulo, trdo kuhano jajce, rdeCo redkev, veliko Česna in še kaj, kar ima pri roki. Posoli jo in okisa, olja pa doda zelo malo, in še to neprečiščenega. Posuje jo z različnimi začimbami, ki jih kot zbiratelj prinaša z vseh koncev sveta.
^Najbrž niste preseneCe-
Tof s svojim »najboljšim prijateljem« (Foto: A.P. -TRIO)
ni, da je Tof ljubitelj pikantne hrane. Nekako si pae mora pomagati, da so njegovi Moped showi na Valu 202 zmeraj znova ostro zacinjeni. Tofov delavnik se ponavadi zaCne že zelo zgodaj - z žlico medu, da ga ne preganja vrtoglavica zaradi nizkega pritiska. Potem si privošči banane, sok iz svežih pomaranč in limon ter skodelico kave. To je prvi del njegovega zajtrka, potem zaCne pisati (večinoma ustvarja zjutraj). Cez kakšno uro svoj jutranji
obred hranjenja nadaljuje s kruhom, siri ali še raje s suhimi salamami. Obožuje mesnine, posebno domaCe prekajene, Čeprav jih v sodobni prehrani kar se da odsvetujejo.
Tofova redna prehrana se konca z zajtrkom, saj Cez dan skuša jesti Čimmanj. Doma poje sadje (ko sva se pogovarjala, je »zmazal« kilo Češenj) ali solato, Ce pa zaide v lokal, izbere najraje kitajsko restavracijo (nekdanjo gostilno Nace v Ljubljani). Včasih je zelo rad
hodil v dobre picerije (najboljši v Ljubljani sta po njegovem okusu Vija-vaja in Artičoka), zdaj pa ga je bolj kot pica privlači pivo Črni baron. Tudi z njim si je mogoCe potešiti lakoto. Ena od jedi, ki bi jo Tof kljub skrbi za vitko linijo jedel sredi noči in si jo pripravi celo sam, so Češpljevi smoki.
Takole pravi: Nara-butaš ne preveC zrele Češplje, vsaj šest naj jih bo. Skuhaš tri srednje debele krompirje in iz njih pripraviš testo: olupiš jih in stisneš, dodaš malo moke, eno jajce (ne klopotec), šCe-pec neosvinčene morske soli in malo vode. Vse gneteš, dokler se ne naveličaš. Dobiš zmes za cmoke, ga zvaljaš za prst debelo in razrežeš, denimo v romboide, velike 5x5 cm. Nanje položiš po eno Češnjo (namesto pečke daš vanje po žličko neprečiščenega rjavega sladkorja). Češplje zaviješ v testeno kepo. S cmoki se ne kepaš, temveč jih položiš v slan krop in jih kuhaš - vendar ne toliko Časa, da bi razpadli. Zložiš jih na krožnik in poliješ s segreto in oplemeniteno margarino (v kozici in na ne premočnem ognju stopiš žlico margarine, dodaš sladkor, drobtine in vse rahlo premešaš).
Tako pripravljeni cmoki so božanski, res pa je, da niso namenjeni tistim, ki hujšajo. Sicer pa se je tudi za to poslastico treba spokoriti: za vsak cmok - kilometer hitre hoje.
JEDILNIK
pisana zelenjavna juha Čebulna bržola krompir s kumino motovilec z jajcem biskvitni zvitek z džemom
Slavko Adamlje
Krompir s kumino
SESTAVINE:
kg krompirja, maslo, sol, kumina CAS PRIPRAVE: 40 minut
Krompir okrtacimo in operemo, odcedimo m razpolovimo. Obrezane površine premažemo z maslom in potresemo s soljo in kumino. Pečemo ga v pecici na namaščenem pekaču približno 30 do 40 minut pri srednji vročini. Krompm s kumino se prilega čebulni omaki.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Pred^
prekmurska gubanica rabarbarin kompot
Prekmurska gibanica
SESTAVINE: (za 10 oseb)
500 g vlečenega testa, kuhano maslo, 200 g sladkorja, 4 dl kisle smetane, 150 g orehov, 400 g jabolk, muškatni cvet ali pi~ met, 50Q g sirčka, sok 112 limone, 100 g maka
I
J
i
Ive plasti različnih nadevov.
grami siaaKorja; poi pn potresemo po irelijemo s smetano, pol pa jih prihranimo Se mo plast. Pokrijemo jih s plastjo testa in potema z maslom.
ibolCni nadev: jabolka olupimo in bolj tanko trgamo ter zmešamo s 50 grami sladkotja m imetom ali v prah zdrobljenim muškatnim . Pol jabolčnega nadeva potresemo na
. Z  1„r z. j.    7 J ~	o nrt at Čl Tl O •
lenega nadeva prihranimo, irčkov nadev: sirček gladko zmešamo s 50 ni sladkorja, z limoninim sokom in snieta-Naslednjo plast testa namažemo s polovico eva, pol pa ga prihranimo. Sirčkov nadev rijemo s plastjo testa, testo pa premažemo z lom.
lakov nadev: mak zmešamo s preostalim 'korjem in smetano. S polovico nadeva na-
,11IV
drugim delom vsakega od nadevov nama-i Se po eno plast testa. Nazadnje gibanico ijemo s testom, polijemo s smetano in peCe-mbliZno eno uro pri 190° C.
-OBLETNICA / PRED 50 LETI
Zavezniki so dobili bitko za Atlantik
LONDON - V teh dneh
ineva 50 let, odkar je Pnslo do preokreta v prid ^yezniskih sil v bitki za ci Bitka je v resni-rrajala skoraj vso drugo V?tovno vojno, tako da ekateri zgodovinarji raje 0 bitki govorijo o voj-i na Atlantiku, kot reče-0 Pa je maja 1943 prišlo njej do odločilnega spo-Pada med silami osi in ^antskimi zavezniki v Prid slednjih - in prav ta T^godek so v teh dneh °vesno komemorirali v , ngleseyu v Wallesu v VeIiki Britaniji.
T bitki za Atlantik so osi, se pravi v glav-Uern nemške in italijan-Podmornice, napadle 30 konvojev, ki so iz BA prevažali živila in Orožje v Veliko Britanijo ®r drugim zaveznikom v Vropi. Napadalci so po-topili 565 ladij z obo-^°ženim spremstvom in ■100 brez njega za sku-PPo 12 milijonov ton. umrlo je kakih 30 tisoč JnomarjeVi tocja 96.977 anijam je le uspelo pre-Pbrti Atlanstki ocean in 2agotoviti zavezniškim suam v Evropi dobave, ki s° bile odločilnega podana za njihovo konCno Prevlado nad fašizmom 111 nacizmom.
. b)a bi kar se da omejile [zgube, so zavezniške *adje v teku vojne Čedalje yedkeje plule posamično [n so se združevale v konvoje z oboroženim
spremstvom, nemške in italijanske podmornice pa so jih zato Čedalje pogosteje napadale prav tako povezano, in sicer združene v »trope volkov«. Tako se je zgodilo tudi maja 1943, ko sta se dva takšna tropa spravila nad tri zavezniške konvoje, toda brez uspeha. Nasprotno. Zavezniki so podmornicam prizadeli izredno hudo škodo, tako da jim je admiral Dönitz 24. maja naposled ukazal, naj se umaknejo. Odtlej sile osi niso veC zmogle prave iniciative na Atlatnskem oceanu.
Kot reCeno, so ta dogodek v teh dneh slovesno obeležili v Angleseyu na zahodni britanski obali in v Liverpoolu. Sodelovalo je na desetine ladij iz kakih 20 držav ter na stotine letal, prisotni pa so bili predstavniki britanske krajeve hiše s kraljico Elizabeto na Čelu, pa tudi visoki gostje iz drugih držav, med njimi norveški kralj Harald. V Liverpoolu se je zbralo tudi kakih 3 tisoC veteranov iz najrazličnejših koncev sveta in korakalo po mestnih ulicah ob vzklikih domačinov. Morje pa je bilo tako razburkano, da je večkrat spravilo v težave plovila. Mnogi veterani so povedali, da so valovi butali kot v tistem maju pred 50 leti.
BRAZILIJA
Tu ne vlada ne človeška in ne božja zakonodaja
Olivero Plimano / Ansa
MONTE SANTO (SEVEROVZHODNA BRAZILIJA) - V osrčju »sertaa«, pustinjskega severovzhodnega dela Brazilije, stoji sveto mesto, ki ga ne najdemo v turističnih vodičih in za katero se po trditvah njegovih prebivalcev še vedno bijeta bog in hudič. To je Monte Santo, »Assisi cangaceirosov«, ki ga je leta 1785 ustanovil menih iž Umbrije in je vse do današnjih dni ostalo nezdružljivo področje svetnikov in razbojnikov. Z vse »caatingä«, z grmičevjem porasle savane, ki se na stotine kolometrov širi v notranjost Bahie, je nad Monte Santom videti temno goro, ki jo seCe bel križev pot z 21 kapelicami in 14 postajami. Pot je pred veC kot 200 leti začrtal menih Apollonio iz Todija, frančiškanski misionar, ki ga je zaneslo v tamkajšnjo puščavo. Sedaj to pušCavo pesti suša, kot je ne pomnijo in je zato morda še bolj grozna kot je bila za Časa Apollonia.
»Oce Joaquim naj pazi, sicer mu mačka lahko zarije kremplje v obraz.« To so na trak posnete besede, ki jih je oddajala neka krajevna radijska postaja in so namenjene župniku Monte Santa, nekemu 45-letnemu Portuu-galcu, ki je prišel s »Consolate« v Turinu. On je tisti Joaquim, ki mu eden od bratov Pinto, krajevnih »gospodičev«, neprikrito grozi na ultrakratkih valovih. »Tukaj ne moremo ostati veC kot dve leti,« pravi duhovnik, »postane prenevarno. Pred dvema tednoma je neki “fazendeiro” s traktorjem nalašč zmečkal kmeta, ki je bil brez koščka lastne
zemlje. Nihče ni Črhnil.«
Monte Santo in njegovih 42 zaselkov so bili vedno področje, na katerem so se stoletja spopadali veleposestniki in sestradan-ci. To pa niso bili edini grozljivi trenutki v tamkajšnji zgodovini. Natančno pred 100 leti je vizionarski pridigar Antonio Con-selheiro okrog Monte Santa ustanovil veliko versko skupnost, ki je živela v mesijanskem komunizmu. Poslali so kar štiri vojaške ekspedicije, predno so v krvi zatrli »Republico dos Canu-dos«, a danes je umetno jezero, ki so ga zgradili med nedavno vojaško diktaturo, zakrilo še zadnje ostanke upora. »Ljudje pa so ohranili tisti uporniški duh,« pravi oCe Joaquim. »Pred dvema letoma se je 70 razcapancev, oboroženih s krampi, z maloštevilnim primitivnim orožjem, uprlo “grileiroju”, ki se je s 15 "jaguncosi” skušal polastiti zemlje nekega manjšega kmeta.« Grileiro v krajevni govorici pomeni lastnik terenov, ki svoje premoženje širi s silo, jaguncosi pa so njegovi oboroženi Čuvaji. »Dva njegova stražarja,« nadaljuje Joaquim, »sta v spopadu ■ izgubila življenje. Odtlej noC in dan živimo v terorju.«
Dona Edviges, z roji muh stalno prekrita 87-letna ženica, ki živi v kolibi iz blata za cerkvijo, pripoveduje, da se Časi Lampiaa, »kralja cangaceirosov«, ki je s
svojo tolpo divjal po sertau Monte Santa, niso dosti razlikovali od današnjih.
»Videla sem Lampiaa,« obuja spomin, »gledala sem ga iz gošCave caatin-ge, kamor me je skril oCe. Bila sem mlada, pravijo, da sem bila lepa. Naslednje leto so mu odrezali glavo, kot so jo odrezali njegovi ženski Marii Bonito in njegovim banditom.« A drugi banditi so ostali in ponoči se tovornjaki, da bi se izo-gniuli smrtni nevarnosti, samo v koloni spustijo po državni cesti BR407, ki pelje proti Salvadorju. »To so bajke,« trdi župan Monte Santa, Ariston Andrade, ki jih ima na plečih okrog 50: mnogi pravijo, da je vodja fazendeiro-sov. Po njegovih besedah so nasilje, uboji samo »fantazije« mi-sionarjev: »Ce je kdo v Monte Santu, ki mu grozi smrt, potem sem to jaz.« Pri tem omenja neko »italijansko večnacionalno družbo iz Carrare«, ki bi ga rada videla mrtvega, ker ji je pred nekaj tedni ustavil 15 tovornjakov, naloženih z večbarvnim marmorjem iz bližnjega kamnoloma. »NoCejo plačevati ”royalties”«, se pritožuje, »mislijo, da tukaj nihče ni prisiljen spoštovati zakona, a se motijo.« Umrli Glauber Rocha je v umetnini brazilske kinematografije, »Deu e o diabo na terra do sol«, trdil, da niti človeški niti božji zakoni ne bodo nikoli vladali v Monte Santu in v njegovem sar-tau.
»Iz Italije mi pošljite podobico sv. Antona,« je vprašala Dona Edviges, ki ji je pomanjkanje globoko nagubalo kožo, »tukajšnji svetniki nie ne pomagajo.«
ŠPANIJA / ZAMENJALI VLOGI
Bikoborec
Mariano Jimenezje lahko srečen, da jo je še poceni odnesel, ko ga je bik med madridskim bikoborskim festivalom San Isidro vrgel v zrak, saj bo okreval v nekaj dneh (AP)
TAJVAN / SVETOVNI DAN
Proti kajenju tudi z ironijo
ustrahovalnih statističnih podatkih o škodljivosti kajenja so se v Tajvanu spomnili, aa kdaj bolj zaleže ironija in humor kot pa strah pred neizbežno smrtjo (Telefoto AP)
____RUSIJA / ISKANJE »DOMAČE« LOKACIJE_
Kazahstansko izstrelišče Bajkonur bodo »upokojili«
Moskva noče z Alma-Ato deliti vesoljskih prihodkov
MOSKVA - Po skoraj 40 letih delovanja bodo baje zaprli nekoC sovjetsko in sedaj rusko vesoljsko iz-strelišCe Bajkonur. Ruska vlada namreč preučuje vrsto predlogov za lokacijo in gradnjo novega vesoljskega izstrelišCa, ki sta jih predložili vojaško vodstvo ter Ruska vesoljska agencija.
Bajkonur se nahaja na prostrani planoti v osrednjem delu Kazahstana. Ko je 31.decembra 1991 SZ razpadla, se je izstrelišče nenadoma znašlo v tujini. Moskva in Alma-Ata sta dosegla sporazum za skupno uporabo struktur v Bajkonurju in za leto 1993 namenih 28.400 milijonov rubljev za finansbanje vesoljskega centra.
Ruske vesoljske raziskave trenutno potekajo v Bajkonurju in Plesjet-skemu. Ta center so v vojaške namene zgradili v petdesetih letih v pokrajini Arhangelsk. Vodstvo Ruske vesoljske agencije je zato vladi predlagalo, da bi zgradili nov vesoljski
center, tokrat na ruskih tleh.Uradni viri niso razkrili, kje ga bodo postavi-li. Strokovnjaki, ki jih navaja dnevnik »Kommersant Daily«, menijo, da imata najboljše možnosti raketno izstrehšCe Kapustin Jar, severno od Kaspijskega morja, oznoma kraj v okolici sibirskega Krasnojarska.
Načrt za upokojitev Bajkonurja pogojujejo tako politični in kot gospodarski razlogi. Prvi so nedvomno pomembnejši, saj bo Rusija z upokojitvijo preprečila Kazhstanu dostop do politično, ekonomsko in vojaško silno pomembnih področij. V glavnem gre za satehtsko monito-ražo naravnega bogastva in ukrepov za sanacijo ekološko skrajno prizadetih ozemelj. Ce bo dovolj denarja, bodo do leta 1994 najbrž poslati na vesoljsko postajo »Mir« ekološki raketni modul »Priroda« v okviru daljnoroCnega programa za razvoj iskanja rude m meteorologije.
Namestnik direktorja Ruske vesoljske agencije Jurij Milov je izjavil,
da je njihov cilj do leta 2000 ustvariti sistem, ki bi z vesolja pomagal nadzirati okolje, v korist porabnikov Skupnosti neodvisnih držav in izven nje. Pri tem pa bo potrebno upoštevati ekonomske težave, zaradi katerih so že nekoliko omejili vesoljske naCrte.
Doslej se še niso pomenili o stroških in naložbah za izgradnjo novega vesoljskega izstrelišCa. Moskva gleda z velikim zanimanjem na gospodarsko plat tega načrta. Računa namreč, da bodo tujci z uporabo ruske vesoljske opreme prinesli vse večje dohodke. Vojaški strokovnjaki, ki jih omenja »Kommersant Daily« menijo, da bodo morali izstreliti v vesolje tri ali štiri satelite lemo, zato da bi bila vesoljska dejavnost donosna. Strokovnjaki v Ruski vesoljski agenciji pa imajo še bolj ambiciozne naCrte in računajo na kakih 12 do 14 poletov lemo. Jasno je, da Moskva ne namerava tega premoženja deliti s Kazahstanom.
NOVICE
Ostal samski ker je samo kače
PEKING - Li Honzghong, 41-letni kmet iz vasi Cuizhenbao v kitajski pokrajini Liaoning, je ostal samski, ker se že dvajset let brani izključno s kačami in ga nobena ženska ne mara. Nankinški dnevnik je zapisal, da ta kmet le vCasih popestri svoj jedilnik s prgiščem riža. Da bi bila mera polna, kaC ne skuha, tako da si jemlje s seboj na polje kar »živo matico«. V njegovi hiši dobesedno mrgoli kaC, ki ga do sedaj niso še pičile.
Zgrešil je vozni pas:
6 mrtvih pri Frankfurtu
BONN - Kar 25 kilomebov je vozil po zgrešenem avtocestnem pasu in povzročil pravi preplah med nasproti vozečimi avtomobilisti, preden je končal svojo blazno vožnjo in v Čelnem trčenju ugonobil petčlansko družino, ki je odhajala na dopust. Za nemške avtoceste precej pogosta nesreča se je pripetila vCeraj ob 3.18 na avtocesti, ki pelje na frankfurtsko letališče. Zaman so vozniki telefonirati policiji v upanju, da bi ti preprečili trčenje, ki je bilo tako silovito, da so v hipu obe voziti zajeli plameni.
Na Japonskem niz potresnih sunkov
TOKIO - V noCi na ponedeljek sta polotok Izu južno od Tokia prizadela dva poteesna sunka 4, 5 in 4 stopnje po Richterjevi lestvici. Žrtev nista povzročila in tudi gmotna škoda je omejena. Od srede, ko so zabeležiti prvi potresni sunek v Tokiskem zalivu je to območje prizadelo že 80 večjih potresnih sunkov.
Pripravlja: Silvo Kovač
lili
	1	2	3	4	5		6	7	8
-	9					10			
	11				•	12			
	13			•	14				
	15		•	16			•	17	
	18		19		•	20	21		
		22			•	23			
I	24				•	25			26
:	27		•	28	29		•	30	
	31		32			•	33		
	34				•	35			
	36				37				
	38				39				
									
Vodoravno:
I.	površina, območje, 6. španski pisatelj (Eugenio d’), 9. nosaC krste pri pogrebu,
II.	ovoj, 12. Cigani, 13. kraj na hrvaškem otoku Pagu, 14. mesto severovzhodno od Krasnojarska v Sibiriji, 15. začetnici pesnice Novy, 16. stalno prebivališče, 17. začetnici pesnika Kajuha, 18. glavno mesto Norveške, 20. latinski naziv za kocko, 22. brst, poganjek, 23. konec sukanca, 24. mesto in reka v severovzhodni Franciji, 25. tur, 27. naša pisava srbske in hrvaške črke 1, 28. biblijski očak, 30. avtomobilska oznaka Peji na Kosovu, 31. poklic, obrt, metier, 33. pod, 34. oCe dvojčkov Ezava in Jakoba V svetem pismu, 35. mesto pod Fruško goro v Vojvodini, 36. prodajalna rib, 38. luka v Izraelu, 39. razvaline mogočnega gradu pri Begunjah na Gorenjskem.
Navpično:
1. tip ameriške vesoljske ladje, 2. jezik
vzhodnoevropskega naroda (dve besedi), 3. ime avstrijskega slikarja Schieleja, 4. ime ameriškega satirika Buchwalda, 5. avtomobilska oznaka Leskovca v Srbiji, 6. reka v Mongoliji in Rusiji, ki skupaj z Ingodo tvori Silko, 7. nekdanje vojaško zdravilišče z radioaktivnimi vrelci v dolini Savinje, 8. mesto zahodno od An-nabe v Alžiriji, 10. italijanski arhitekt in slikar, ki je razvil klasičen slog visoke renesanse (Donato), 14. avtomobilska oznaka Črnogorskega Kotorja, 16. prebivalka slovenske pokrajine, katere središče je Novo mesto, 19. rimski hišni bog, 21. lijak, livek, 24. avstrijski nogometni klub, 26. nekdanji ameriški predsednik (Ronald), 29. tuj dvoglasnik, 32. egiptovsko letovišče na Sinajskem polotoku, veC let pod Izraelsko okupacijo, 33. rekreacijski tek, 35. ime nemške književnice Seidel, 37. kratica mednarodne humanitarne organizacije.
•uaurejj ‘e>[v ‘BDiuieqij ‘Siq ‘3[ezi ‘ep ‘ajiaui ‘aj ‘aofq ‘[p ‘ioa} ‘aiiy ‘Jiu ‘pq ‘eaje ‘°IsO ‘GDI ‘mop ‘jqq ‘ustre^ ‘unq ‘imoa pouio ‘spuqaigod ‘siq qeaie muAeropoyv
Aaiisan
a I) c d e f g h
^ Naloga 191 Naloga 192 ^
	
•M«, m mum m	
a b c d e f g it
Šahovska naloga št.: 191 Talj - Uhlmann / Moskva 1971
Črni je na račun nagrabljenega materiala precej zaostal v razvoju figur. Tudi Črni kralj je ostal sredi šahovnice, kar predstavlja belim figuram lep motiv za napad. Talj, ki je na potezi, je na poučen naCin kaznoval pohlep vodje Črnih figur in po linijah ter diagonalah odločil partijo!
Šahovska naloga št.: 192 Talj - Hübner / Montreal 1979
Po odigrani otvoritvi (Caro - Kann) se je Črni uspešno branil in na prvi pogled je pozicija dokaj izenačena. Tudi vezava na diagonali b8 - h2 ni videti nevarna. Toda Talj, ki je na potezi, je prav v podobnih pozicijah nepredvidljiv in s prekrasno poanto že po nekaj potezah prisili Črnega k vdaji!
Rešitev naloge št: 189
Smislov se ne vrača s skakačem, temveč aktivno poseže v črno pozicijo s potezo l.Sf7:! Sf7 : 2.Lb6H Poanta zamisli belega. Napadena sta dama in lovec, prav tako pa lovec in dama nadzorujeta točko f7. V partiji je še sledilo: 2...Dd7 3.Ld8: Kh7 4.Lf7: Dd8: 5.Lg6+ Kh8 in črni se je obenem vdal! Po 6.De5: ima beli prednost dveh kmetov!
Rešitev naloge št: 190
Pasiven položaj belih figur Smislov izkoristi z nenavadnim skokom skakača l...Se3! Napadena je trdnjava na fl. Na 2.De3: sledi 2...Dc6 z grožnjo mata na polju g2 in jemanju trdnjave na a4. 2.Tfal Sc4 3.Sg3 Le7 4.Sfl Dc6 črna dama je končno na veliki diagonali! 5.Tc4: Dhl+ 6.Kg3 h5 in beli se vda!
24
Torek, 1. junija 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NA ZAHODU SPREMmUlVO
ALPE JADRAN / SONČNO IN ZELO TOPLO	K
LOKALNI VETER

Vremenska slika
Nad severozahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska, nad Alpami pa se je zgradilo območje visokega. V višinah priteka k nam s šibkimi južnimi vetrovi spet toplejši zrak.
topla
fronta
hladna
fronta
S
okluzija
C A
srediftCe srediSOe ciklona anticiklona
OBLAČNOST
pod 10%
DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 5
44 **
10-30%	5-10
30-50%
10-30
********
50-80%
O
nad 80%
VETER
30-60
*** *** *** ***
nad 60
NEVIHTE
1
5-10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	17/23
TRST....... 20/25
CELOVEC.......	14/20
BRNIK...... 16/22
MARIBOR.......	17/22
CEUE....... 20/23
NOVO MESTO....	17/24
NOVA GORICA..	17/25
MUR. SOBOTA...	17/23
PORTOROŽ......	17/23
POSTOJNA......	13/22
IURSKA BISTRICA.	12/24
KOČEVJE.......	13/21
CRNOMEU.......-	17/24
SLOV. GRADEC..	16/21
BOVEC...... 15/21
RATEČE........	12/17
VOGEL.........-	11/-
KREDARICA.....	2/3
VIDEM...... 20/24
GRADEC........	16/24
MONOŠTER......	14/21
ZAGREB........	20/22
REKA...1... 21/24
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.......... 6/19
STOCKHOLM.....	8/14
K0BENHAVN.....	11/17
MOSKVA........	11/17
BERUN............. 13/24
VARŠAVA.......	9/21
LONDON........	11/17
AMSTERDAM.....	13/20
BRUSELJ........... 12/21
PARIZ............. 11/21
DUNAJ............. 16/27
MÜNCHEN...........13/25
ZÜRICH............ 12/24
ŽENEVA............ 10/21
RIM............... 18/28
MILAN............. 17/28
BEOGRAD.......	15/30
BARCELONA.....	15/22
BUKAREŠTA.....	15/27
ISTAMBUL......	16/26
MADRID............ 10/23
UZBONA............ 13/21
ATENE............ 20/33
TUNIS............. 19/33
MALTA............ 20/31
KAIRO............. 18/32
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.15 in zašlo ob 20.45. Dan bo dolg 15 ur in 30 minut. Luna bo vzšla ob 17.28 in zašla ob 02.51.
SETVENI KOLEDAR
Lima je v znamenju Škorpijona, element voda. Sejete lahko prvo endivijo in glavnati radie in presajate zelje, ohrovt, cvetačo ali brokuli.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
jadransko morje: Koper 20,SC, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 21,90C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 20,4°C, Hvar W,2°C, Vis 20,2°C, Hvar 16°C.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (RadeCe) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suhaj 10,9°C, GradaSCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PUMOVANJE
Danes: ob 2.24 najnižje -48 cm, ob 8.41 najvisje 20 cm, ob 13.51 najnižje -20 cm, ob 20.05 najvisje 52 cm. jutri: ob 3.02 najnižje -57 cm, ob 9.27 najvisje 26 cm, ob 14.38 najnižje -19 cm, ob 20.42 najvisje 54 cm.
Slovenija: Danes bo sonč- Sončno bo in zelo toplo, no, najvišje dnevne temperature bodo od 23 do 28°.
Sosednje pokrajine:
V Sloveniji: V sredo bo še Obeti: V četrtek bo spre-sončno in zelo toplo, proti menljivo do pretežno večeru bodo posamezne oblačno s krajevnimi pa-nevibte. Pričel bo pihati davinami,deloma nevih-jugozahodnik.	tami.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so na posameznih odsekih Se vedno mokre in spolzke. Promet je redek in tekoč. Na mejah ni Čakanja za prestop.
Veter v kotlini in v dolini
Tone Planinšek
Meja med hladnim zrakom pri tleh in toplim nad njim je stabilna in preprečuje izmenjavo zraka med plastmi pod in nad inverzijo.
V takšnih razmerah se uveljavi cirkulacija, ki je posledica tokov zaradi reliefa in cirkulacija zaradi mestnih toplotnih otokov. V primeru, da obravnavamo vir emisije, ki je v dolini, lahko z veliko verjetnostjo računamo, da v nočnem času piha veter po dolini navzdol s hitrostjo okoli 1 m/s. Prav tako piha na pobočjih nad kotlino.
Na dnu kotline imamo navadno cono stekanja vetrov. Njena lokacija je odvisna od dimenzij kotline ter od višine in strmine pobočij nad njo. Nad takšno cono stekanja se pojavijo šibki vertikal-
ni tokovi. V širokih dolinah in večjih kotlinah se pojavi mean-driranje zračnih tokov. To pomeni, da se tok zraka po dnu doline zvija podobno kot struga rek po dolinah, njen tok pa se s časom spreminja.
Posebna cirkulacija se pojavi okoli meta ali večjih industrijskih virov, ki v tehnologiji uporabljajo veliko toplotne energije in so zato precej toplejši od okolice. Mesto v toplejši polovici leta čez dan vpije veliko sončnega sevanja, ki se kot toplota akumulira v cestah in stavbah. Ponoči to toploto oddaja in segreva zrak. Pozimi je mesto toplejše predvsem zaradi človeške dejavnosti, ogrevanja, prometa in industrije. Toplejši zrak nad mestom se dviguje, pri tleh ga na-
domešča zrak iz okoli' ce tako, da se steka z vseh smeri proti središču mesta. Zaradi Šibkih nočnih vet reov je ta efekt mnogo močnejši od splošne dolinske cirkulacije. Pr' vsakem posegu v prostor, kjer je pomemben veter, je treba ta efekt upoštevati, ko uporabljamo izmerjene podatke.
V Ljubljani imamo meritve vetra za Bežigradom, ki je na severovzhodni strani mesta. Tam ponoči prevladujejo šibki severovzhodni vetrovi. Ce pa študiramo vpliv mestnega smetišča na Barju na bližnja naselja, ne smemo uporabiti podatkov, ki so v Ljubljani za daljše obdobje edini na voljo, ampak moramo vedeti, da tam predvsem ponoči prevladuje jugozahodni veter.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
V
OVEN 21-3/204: Delo, ga trenutno opravljate, se vam je že priskutilo. Razlog niso mlinska opravila, pač pa sodelavec, ki se vtika v vsako vašo odločitev.
BIK 21-4/20-5 : Zadnje čase se zelo dobro počutite med ljudmi, ki vas očitno obožujejo in z upanjem pričakujejo, da jim boste naklonih nekaj svoje pozornosti. Ne izkoriščajte jih!
DVOJČKA 21-5/21-6 : Ostanite čim bolj realni pri ocenjevanju svojih novih službenih zadolžitev in predvsem potrpežljivi, čeprav se vam bo zdelo, da so nove naloge izraz nezaupanja
RAK 22-6/22-7 : Ce rečemo, da vas bo bolela glava, je to le neznaten opis napetosti, ki se stopnjuje v vas. Bali ste se slabe finančne poteze in zato ste se napačno odločili.
LEV 23-7/23-8: Danes nikakor ni najbolj primeren dan, Ce bi želeli s svojim nadrejenim govoriti o vasem napredovanju in novih zadolžitvah. Počakajte do konca tedna!
DEVICA 24-8/22-9 : Čeprav se vam bo zjutraj zdelo, da bo dan minil v številnih sporih in na-petosith, boste tokrat s svojim šarmom že vnaprej razorožili nasprotnike.
TEHTNICA 2&9/22-10: Končno ste dobili dolgo pričakovano denarno nagrado in čeprav vsota ni zanemarljiva, vam je bolj pomembno to, da so izbrali vašo idejo kot najboljšo.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Najbrž ste do sedaj že pomirili svojo vročo kri, čeprav s tem ne priznate poraza in se Se niste vdali. Brez potrebe dvigujete preveč prahu.
STRELEC 23-1T/21-12 : Težavno obdobje v službi je mimo in končno so zadeve stekle tako, kot ste pričakovah. Pametno boste ravnah, če 2e zdaj začnete načrtovati za naprej.
KOZOROG 22-12/20-1 : Sporna zadeva, ki vas je pestila ze lep čas, se bo končno rešila v vašo korist, vendar ne v celoti, kot ste Zeleh. Sprejmite vsaj ta korak kot znak prihajajoče sprave.
VODNAR 21-T/19-2 : Odgovornost ste Zeleh prevzeh nase, sedaj pa vas dogodki spravljajo ob živce, saj vam vse uhaja iz rok. Včasih imate velike oči in zalogaj morate pogoltniti.
RIBI 20-2/20-3: Dobro se boste spočili in si vzeli čas za drobnarije, ki vas veselijo. 2e danes se morate začeti pripravljati na težke dneve, ki vas čakajo v službi.
1909 Dirkališče Indianapolis Motor Speedway v Indiani, je bilo odprto 19. avgusta za tridnevno tekmovanje.
B Na njem so potekale avtomobilske in motociklistične kratke dirke, pa tudi tekmovanja z baloni. j w	Cestišče so zgradili z več kot tremi milijoni kock in ga dokončali šele za naslednjo tekmo, ki je bila 18.
-♦l- * decembra Velikost dirkališča je ostala nespremeniena do danes.
1950 Dill Vukovich je zmagal dvakrat zaporedoma v letih 1953 in 1954. Vukovich je umrl naslednje leto v nesreči, ko je v 57. krogu vodil svojo tretjo dirko Leta 1952 je zmago osvojil 22-letni Troy Ruttman,
zaeraion-1 nompson	-y	'	'
Special 1964	A	najmlajši zmagovalec vseh časov.
Zadnji »roadster«, avto s prednjim motorjem, je zmagal v letu 1964.
| A.J. Foyt je zmagal v letih 1961, ’64, '67 in '77. Bil je prvi, ki je osvojil štiri zmage.
B.. 1965 je Jim Clark postal prvi tuji zmagovalec po Gastonu Chevroletu v letu 1920.
1970 Začeli so izkoriščali vpliv tal na hitrost in avtomobile so opremili s spoilerji.
Veter so preusmerili tako, da se je avto »prilepil- na cestišče. Pri izdelavi avtomobilov so uporabljali zakona fizike in aerodinamike. Naprave so lahko popravljali celo med dirko.
BAI Unser je trikrat zmagal v tem desetletju (1970-71-78), svojo zadnjo zmago pa je osvojil leta 1987.
Bi 976 je bilo zadnje leto, ko je prvi privozil na cilj avto z najpopularnejšim motorjem offenhauser, ki je od 50-tih let dominiral na tej dirki. Cosworth je postal najpomembnejši motor.
Pennzoil z-7 Penske Ctievmlet, 1988	198O Računalnik postane del opreme.
BTehniki s pomočjo računalnikov ugotavljajo ' - porabo olja in temperaturo vode.
- I H" 1 Vse ugotovitve opravljajo na daljavo.
Bl. 1988 zmaga Rick Mears tretjo dirko. Proglasijo ga za drrkača desetletja.
BChevrolet postane najpomembnejši motor.
INDIANAPOLIS
Nora
dirka
INDIANAPOLIS -Brazilec Emerson Fitti-paldi je v nedeljo dobil najpomembnejšo ameriško avtomobilsko dirko v Indianapolisu. Tuji dirkači so se uvrstili na prva Štiri mesta in s tem pritegnili mednarodno pozornost. 46-letni Fittipaldi je po razburljivi borbi za prvo mesto prišel na cilj 2, 8 sekunde pred Holandcem Arie Lu-yendykom. Fittipaldi se je dirke udeležil osmič, tokrat pa se je že drugič potegoval za prvo mesto.
Britanec Nigel Man-sell, sedanji prvak Fl, ki je tokrat prvič tekel na tej progi, se je uvrstil na tretje mesto, medtem ko je bil Brazilec Raul Boesel četrti. Na peto mesto se je uvrstil Američan italijanskega porekla Ma-
rio Andretti, njegov nečak John pa je bil deseti. Američani so zasedli le štiri od desetih prvih mest, vključno z obema Andrettijema.
Letos je bila 77. obletnica dirke. Zaradi novih varnostnih ukrepov tokrat, prvič v zgodovini dirke, ni prišlo do nesreč.
Mansell je tu Se enkrat pokazal, da je pravi prvak, saj je dirko vodil kar trikrat. Pri tem pa je treba podčrtati, da so ga pred tremi tedni operirali zaradi poškodbe hrbta, ki jo je zadobil pred slabima dvema mesecema.
Dirki je sledilo kar 450.000 gledalcev. Policija je izjavila, da je aretirala nekaj manj kot 200 oseb, večinoma zaradi prestopkov v zvezi s pijančevanjem.
Emerson Fittipaldi slavi svojo drugo zmago v Indidna-polisu (Telefoto AP)
Zlata knjiga
Poprečna
Leto Zmagovalec hitrost (kmh)
1993	Emerson Fittipaldi	253,103
1992	AI Unser Jr.	216,511
1991	Rick Mears	284,095
1990	Arnie Luyendyk	299,429
1989	Emerson Fittipaldi	269,805
1988	Rick Mears	233,142
1987	AI Unser	261,101
1986	Bobby Rahal	274,862
1985	Danny Sullivan	246,301
1984	Rick Mears	263,415
1983	Tom Sneva	261,008
1982	Gordon Johncock	260,866
1981	Bobby Unser	223,925
1980	Johnny Rutherford 230,007	
	V	ICITIQ						
$1.200.000				O				
1.100.000	Al	i ii	na;		aic	a		4 I:
1.000.000							Zy	
900.000						-i	992: $■	.244.18	
800.000								
700.000	-] Sk na	SMr' *7.527.450						
600.000								
500.000								
400.000	11911: $14		LOGO					
300.000	/ /	/						
200.000	//							
100.000 01								
1. svet. vojna
2. svet. vojna
AP/EdDeGasero