----- 396 ----- Slovensko slovstvo. * Zemljepisna začetnica gosp. Jesenko-ta. Slovensko zemljepisno polje, na kterem je prezaslužni gosp. Hicinger pred nekoliko leti že oral celino, našlo je zdaj sopet marljivega obdelovavca. Zemljepisna začetnica g. profesorja Jesenko-ta, ktero so že „Novice" in drugi naši časniki pohvalno v misel vzeli, ustreza zares živi potrebi. Ker je pa zemljepisna začetnica ta, kar se tiče terminologije, za vse Slovence nekako začetnica, po kteri naj bi se ravnala tudi dotična literatura, in ker, namenjena zlasti za šole, utegne, ako Bog dade, doživeti več izdateb; mislim , da bi bilo kaj koristno, če bi jo naši pisatelji pazljiveje pregledali in očitno presodili. Iz tega namena izvira tudi teh nekoliko suhoparnih vrstic. Ne bom pa se spuščal v to, da je šolski knjigi v pisavi več dolike in uglaje želeti, le nektere opombe bodem si dovolil tu pa tam zastran terminologije. ------ 397 ----- Po naključbi se moram ustaviti nad prvim izrazom od kraja ter vprašati, kaže li nam pisati (posnemaje g. Robida-ta): tela, dokler imate hrvaška pa češka po-četnica: telesa? Za „Weltall" osvetje ni prilično in dovolj razločno, bolje bode: ve s volj ni svet, ali po druzih slovenskih narečjih: vesmir. Za „Stembild" bi namesti: sozvezdje (kar je po češkem) jez raje rekel: ozvezdje. Pri izrazu osolnje za „Sonnensistem" (če ni tisk. pogr.) bode pač malokdo pomislil na solnce, recimo toraj vsakakor: osolnčje. Čemu svetlina? Za „horizont", obzor, ali še bolje: obzorje. Raba svojivnih prilogov (— in, — ov) od samo-stavnikov, ki pomenijo nežive stvari, kakor so: priroda, zemlja, svet, ne more se niti po stari niti po novi ju-goslovenščini nikakor opravičiti, ne velja toraj pisati: prirodin zemljepis, zemljino lice, svetova o s. Čemu nov izraz o bor za „Naturreich" ? Za „Windstille" naj bi se reklo brez ve trije ali brezveterje, ne pa brez vetje. Kar se tiče vetrov, imenoval bi jez „Passatwinde" stalnike, „Monsuns" prestopnike, „Landwinde" sušnike, „Seewinde" mornike. Obzemeljno morje, če že ne drugači, ne pa: o b-zemljino morje (str. 12). Suho za „Continent" ne velja, niti ga je potreba. Zemljina za „Erdtheil" ni potrebno niti dovolj razumno. Prilogi, kakor: celin ni (bolje prizemeljski, ali pa celinski) otoki,' širinne, daljinne stopinje (str. 14 in 63) nimajo vrstnikov v narodnem govoru, meni vsaj takošni niso znani. Ne: otočji, a, e, temuč: otošk. Ne: rečji za Fluss, temuč: rečni, ali je pa treba reč drugače zasukniti. Otočnato morje ali pa: otočišče. (Str. 15), Vse povodje (die ganze Wassermenge), bolje: vsa voda, vse vodovje, ker povodje je podobno porečju, pomorju, ki pomeni vse drugo. Členovje ali pa še bolje: členovitost; — za „vertikale Gliederung" pa menda ni potreba posebnega izraza, nikakor pa se na ličje, Hrvatom abichte Seite, ne prilega. Če za „Begriff" vzamemo besedo: pojem, skla-njajmo jo po hrvaško: pojem, pojma, pojmovi. Za „Lauf des Flusses" priporoča se tek reke, (Vuk\ tijek) ne tok, ker tok se uporablja za „Stro-mung" (morski toki). Tudi po Jes. mora tok vele-toka neprilično biti. „Quellengegend", vir je, vrhov in a; „Mundung", izliv, ustje (pri Vuku: utjecanje reke koje), ne pa iztok, ker to ima že drug pomen pri Slovanih. Poprečna posega za „direkter Abstand" ne vem, če bode obveljalo. Ravna daljina, naraznost, dolgost. „Binnen"- ali „Steppenfltisse", ponikvarice, ponor niče. Za „Thalweg", „Rinnsal" priporoča se: matica CVukO „Stufenland" imenujmo po češki in hrvaški počet-nici: stopnjevina (ali morebiti: gredovina, ne pa gredje). Gorstvo se meni zdi, da je „Gebirgssistem", ne pa „Gebirgszug", za kar bi utegnilo služiti: pogorje, ali vrsta, reda, vlak gord. Namesti: gorje nasvetoval bi jez gorovje in to za „Gebirg8gruppe." Zatišje ne bode ravno „Kesselthal." (Str. 64). Obala karpatov po napčnem, ker obala jo Hrvatom „Ufer", slovenska beseda pa menda ni. Moča je sploh mokrega kaj, v staroslovenščini pa še celo: močvirje, toraj utegne za „Niederschlag" bolje biti: padavina. Za „Ebbe" in „Fluth" recimo: oseka in plima. Samovladje (Monarchie), Ljudovladje (Republik.) Glede na zemljepisna imena pa ne bi vedel kaj očitati, samo da se pogreša doslednost v pisanji, ktera je pa tu res jako težka. Grška in latinska imena na os in us bi se imela z odbitkom teh končnic posloven] e vati. "Se naj se omeni, da „Thorn" je Torun, da „Pe-tersburg" nima slovanskega imena (torej ne: Petrograd); Nizozemelje, Nizozemsko, ne pa: Nizozemlje, Nemen, ne Memen. Gora Balkan se imenuje bolgarski Stara planina, toraj bi bilo dobro to ime pristaviti. Pan-Čevo, ne Pančeva. V drugem pa se zlagam večidel z gosp. pisateljem. Dodatek. Ko je bilo to napisano, prišel mi je v roko 91. list „Slovenca", ki ima nektere opombe gosp. Ogrinca k ti zemljepisni začetnici. Veseli me, da je gosp. Ogrinca pri pretresovanj? knjižice vodila enaka misel kakor mene. Nekterim teh opomb bi tudi jez pritegnil, vendar mislim, da „zvezda" je bilo in bode sploh to, kar je Nemcu „Stern", da za „Mond" imamo mi Slovenci dve imeni mesec in luna, v tem ko ne-kteri izmed Slovanov imajo samo eno ime; in zadnjič, da se izraz: truplo (trup) ne da nikakor uporabiti za, „(Himmels-)Korper", ker pomeni po slovensko, še bolje pa v drugih slovanskih jezikih „cadaver" (k večemu še: truncus), torej ravno kaj organičnega ali kar je organično bilo. Telo, ki po Miklošiču pomeni izvisno „imago", ima vendar več pomenov in se pri drugih Slovanih že rabi tudi na tem mestu. Cigale. * Ilirski Primorjan. Podučiven, omikaven in kratkočasen list za slovensko ljudstvo. Tako bi se imenoval list, ki bi ga jez rad na svitlo dajal v prihodnjem letu vsak mesec dvakrat po eni poli čednega papirja. Plačilo bi znašalo zanj v Trstu in v njegovi okolici le en goldinar in dvajset soldov na leto, tedaj 10 soldov na mesec in 5 soldov za vsak list posebej, zunaj Trsta in njegove okolice pa 1 gold. in 44 soldov na leto, ali 12 soldov na mesec in 6 soldov za vsak list posebej. Pač majhen strošek^! Njegov zapopadek bi se natančno in ostro ravnal po razumni moči, in pa po pravi potrebi našega ljudstva. Pisal bi se prosto, sicer pa v čistem slovenskem jeziku, bistro, razumljivo in primerno naravi našega lepega, gladkega in bogatega jezika, kakor se tudi spodobi. Ker pa izdavanje omenjenega lista mi je le mogoče , ako se poprej oglasi zadostno število bravcev (čitateljev), da se opravljajo stroški, se čutim prisiljenega iskati in zagotoviti si prej njih zdatne podpore , da ne delam v en dan ali na srečo, in pa morebiti sebi v škodo. Ljubi domorodci! podpirajte me, in pospešite napredek naše narodnosti, da se izpolni v omenjenem oziru moja, in pa želja še tudi drugih tukajšnjih Slovencev. Naročite se tedaj, iščite še drugih naročnikov, in dajte mi jih, brž ko bo mogoče, na znanje. (Pisma se bodo oddajala za-me v Trstu pod nadpisom: „Giovanni Piano presso il famiglio della Scuola maschile ali' Acquedotto" ali pa „in časa Svetina N. 28 I. piano Via Farnedo in Trieste"). Pošiljajte mi, če je le mogoče, tudi kak primeren sestavek, zlasti kako lepo pripovedko, kako važno novico, kako posebno pesem, ki se poje med ljudstvom, ali kaj dru- ----- 398 ----- zega, ki bi utegnilo zanimati bravce. — Prosim tudi ob enem, naj se mi naravnost in brez pomisiika pove, Če bi se v listu kake reči pogrešalo, da se temu v okom pride. Vam se priporočim. — Z Bogom! V Trstu 24. listopada 1865. Ivan Piano, Senožečan, učitelj v tržaSki okolici. * Jezičnih ali pomenki o slovenskem pisanji. Spisal J. Marn. III. leto. V Ljubljani 1865. Natisnil in založil J. Rudolf Milic. Kar smo v pohvalo rekli prejšnjima dvema letnikoma, velja tudi temu, čeravno je „Jezičnik" hud nasprotnik „Novicam" o r-u samoglasniku. Ker pa vemo, da niti „Jezičnik" niti „Novice" ne bojo razsodile pravde te, prepuščamo to prihodnosti, ki je marsi-ktero slovstveno pravdo djala „ad acta" od abcedne vojske Metelkove do priljubljenega iga, imu itd. Priporočamo „Jezičnika" vsem, ki radi premišljujejo bistvene stvari lepega našega jezika, pa še posebno tudi pisateljem začetnikom. * Palček. Koledar za leto 1866. Dal And. Praprot ni k. V Ljubljani natisnil in založil J. R. Milic. Drobna pa mična stvarca je ta „koledar", ki ga je v lični obliki na svetlo dal marljivi gosp. Praprotnik. Zraven navadnih reči, ki so last vsaki pratiki, ima ,,Palček" v dokladici „kaj imena pomenijo?" imenovanje domačih društev in domačih časopisov, pa mali kruhek ženinom in nevestam. Ker je „PaIČek" zraven „Koledarja društva sv. Mohorja" in „Pratike" letos edini koledar slovensk (Hicingerjevega obširnega neradi pogrešamo!) bojo naši Slovenci in Slovenke gotovo tem bolj segali po njem.