Drobiž
O zemlji, Že v siarih časih so spoznali, da je zemlja krogla, ki plava prosto v zraku, V novejših časih so dognali, da ni ravno pravilna krogla, ampak bolj po~ dobna elipsi. (Elipsa nastane, če malo stisnete n. pr. žogo iz kavčuka-) Da se je pa zdela zcmlja kot krogla, so veliko pripomogla ogromna morja, ^* deloma enačijo vse zerael^ske neravfline, kajti pravo zcmeljsko površino si moremo predstavljati le tedaj, če si jo mislimo brez vsake vode, Potem kaže zelo čudne oblike, kajti ponekod doseže višino 8000 metrov in ponekod globino do 10.000 m. Vendar so vse te razlike pri tako ogromni površini, kakor je zemeljska, skoro nevidne, NajviŠ> gorovje na naši zemlji je Himalaja v Indiji (Azija). Naj-višji vrh je skoro 9000 m visok in ;e naj-višji na zemlji. A najvišji kraj, koder v Evropi sploh še prebivajo ljudje, je neka vas v Alpah, visoko 2540 m. V Ameriki obstojajo trajna bivališča tudt še mnogo višje. Četudi more človek na zemlji do-seči satno 8000 m, vendar se je zrako-p!ovom posrečilo, prodreti v še mnogo vrtoglavejše višine. Tako se je leta 1901. dvignil pro!. Berson — baje 10.000 m visoko, in nekt neznanec je v 1 uri in 7 minutah dosegel baje vižino 18.500 m. V primeri torej z najvijjimi zemeljskimi vrhovi in z višino, ki jo more človek doseči v zrakoplovu, so vse stavbe na zeml'i razmeroma prav malenkostnc. Že 25 let velja kot najviSja stavba Eifov
stolp v Parizu, ki je 300 m visok. Zani-mivo je, da snio dosegli z zrakoplovoro isto višino, kakršno globino je biio možno določiti v najglobljih morjih. L. 1912, so določili najgloblji kraj morja z 9780 m. Potapljači pa se morejo spustfli samo 75 m globoko. Kdo ve, kaj krijejo še one globine, ki ne rnore človek do DJih?
Visina morskiii valov, Stara resnica je, da višino valov vedno precenjujemo. To pa zato, ker jih gledamo od strani-Največji so tam, kjer so viharji dolgo-trajni in piha veter vedno v eno smer, n, pr, ob rtiču Hora v Južni Ameriki-Angleški učenjak Korniš je določil sle-deLo viSino: pri močnem vctru posta-nejo valovi visoki 4K* m, pri slabem vi-harju 5%, sredn;em viharfu 6J4, močnem viharju 11A, silnem viharju 9J4, pri or-kanu pa \i%. To je pa vendar že hiša. Neki drug učenjak je dobil nekoliko manjše številke, povprečno 6 metrov.
Železo, baker, zlato. Severoameriške države silijo vedno bolj na dan, Vsaka stvar ima tam velikanski obseg in na-predek. L. 1913. so nakopali nad 31 mi-lijonov ton surovcga železa, 1. 1916. pa skoro 40 milijonov, Tona je 1000 kg. Ni še dolgo, ko so pobirali baker. Kje ga je največ? Leta 19\4. so dobili okoli milijon ton, a več kot pol milijona samo v Severoameriških državah, ceUh 56 od-stotkov. Daleč zadaj so Japonska, Špafl-ska, Čile, Mehika, Avstrali;a, Kanada, Rusija in Nemčija, O bakru v bivši Av-striji pa skoro ni vredno govoriti: Ietno ga dobijo komaj 1000 ton, to sc pravi eno tisočinko vsega bakra na svetu, -—
Zlata so pa dobili leta 1916. za 2 mili-jardi in 300 nailijonov kron.   Skoro po-lovico je daia Južna Afrika, slabo dese-tino Avstralija itd.   Če upoštevamo, Či-gave so dežele, v katerih je največ zlata, vidimo, da so ž8- da^e angleške kolonije skoro dve tretjini, Zedinjene države eno petino,   Rusija   6 odstotkov   in   Mehika    m skoro tri. Sedaj spravijo na leto za 6000* M odstotkov več zlata skupaj kakor pred   m sto leti. V splošnem so dale Zedin;ene države in Avstralija  dosedaj več zlata kakor pa Juina Afrika, kajti tara so ga začeli pridobivati že leta 1847. in 1851., v Južni Afriki pa šele Ieta 1884.