3 nć. 117. številka. <▼ Trstu, ▼ četrtek zjutraj dne 30. septembra 1897.) Tečaj XXII. ,,KOinOIT» Uhaja pa trikrat na teden ▼ tastih ia-foajih ob tovklh, 6««»thih J" ■ObotBh. Z jutranje izdanje ia-haja ob 6. ur zjutraj, vedemo pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje atane: •a jed« ■«««<> . f. 1.-, i.Ten AvatrlJ« I. 1.50 n trt »«mc . . . 3.— . 4 so M poi let* : ; «:_ ; ; ; tableto .12,- I J MaraSalat Je piaftevatl aapraj aa aaraiha ■rai priložene a»7einlaa sa aprava aa azlra. Petaaiiine ite?ilke ae dobivajo t pro-aajalnioah tobaka *. lratu po M nvi. i«Ten Trita po 4 av< Oglaai ae račune po tarifu * petita; sa aaaloTe a delieliui črkami ao plaćaj« prostor, ko!ikor obaega navadnih vratie. Poslanu. otrartnica in javne zahvale, do-aaači oif>aii itđ. *n računajo po pogodbi Vai dopiai đhj ae poiiljajo aradnikua alica Caiermu. At. 13. Vaako pu-rao mora biti fraakovano, kor nefrankovana ae ac aprej3inajo. Rokopiai ae ae vračajo. Nazoinino, reklamacije in og'mae »prejema upravniit.vo ulica Molino vic« oolo bit. 3, II. nadBt. Naročnino iu oglate je plačevati loco Trat. Odprto rek!str* oije ao proate pofttnine, ,t mHM Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod V Izubijani, Dne 14. septembra 1897. (Dalje.) Zaključuj^ svoj govor je govoril gosp. Povše o narodnem gospodarstvu sledeče: Zakonodajstvo prčšinjeno nora biti po dolžnosti, skrbeti, za delujoče'stanove. Davki n»j se porazdele praviino,* močneji naj nosijo primerno več od šibkejih, obdačijo naj se osobito spekulativne trgovine, borza ; znižajo, oziroma preosnujejo naj se pristojbine, ki so prav pogostoma v hudo kvar in krivico osobito malim kmetovalcem; navajam pristojbine, ki se imajo plačevati od kmetij, prevzetih od starišev ali podedovanih; če sj Se tako zadolžene, tako, da je skoro več dolga, nego dejanske vrednosti, mora ae plačevati pristojbina od vsega posestva. Zato naj nadi poslanci tujajo od vlade, da predloži že večkrat obljubljeni pri-stojbinski zakon. Ogromen je izdatek nadih gospodarjev za obresti od dolgov, ki presega skoro trikrat svoto nadih davkov 1 Zato noramo skrbeti, da se povsod osnujejo posojilnice, osobito za personalni kredit z nizkimi obrestmi. Dežele pa naj skrbe za omogočen je konver-tovanja visokoobrestnih dolgov na nižeobrestne. Če le za jeden odstotek, in ob današnjem denarnem trgu je to mogoče, znižamo obresti, prihranimo našim zadolžencem na leto tisoče in tisoče! Deželni zbori naj storć glede tega svojo dolžnost in naj prav po vzgledu deželnih zastopov na Nižeavstrijskem in Moravskom v to svrho pospešujejo snovanje Raiffeisnovih posojilnic z zdatnimi nizkoohrestnimi posojili. Hvaležni moramo biti domoljubnim možem, ki so z ustanovitvijo posojilnic že dokaj pripomogli k temu, da se je naše ljudstvo redilo iz tujih rok. — Ako nadaljujemo iu popolni no to organizacijo, osvobodimo se od tujega kapitala, kar oas stori neodvisne od naših nasprotnikov, ki nas tlačijo. PODLISTEK 12 Lari-Fari. Spisal: Srakoper. Ivan Sraka je razložil v kratkih potezah program svojega bodočega delovanja na znotraj. Vodil je tisti večer zborovanje, ne prav spretno, posebno zato ne. ker se je ,mož trebuha' vedno mešal v debato sa svoji« .tako je". Radko Voda pa se svojiai vse prezirajočimi opazkami. Še gorenjski Joža sejeisešal včasih: .Pojdimo na kavico", toda njega je umoril zel6 duhovito njegov ožji znanec tovariš Bevica... Davno je že odbila na rotovžu jedna po po-lunoči, ko je Ivan Sraka zaključil oficijelni del seje, pozdravivši še jedenkrat navzoče goste, zastopnike slovaoskih akademiških društev, gospoda komisarja in — odsotne državne poslance. Zabavni večer je vodil zel6 spretno tovariš Otokar se svejitn deviškim srcem; izvolil si je najprvo funkcijonarje: kontrapika, debeli narodojak iz hoijulske fare, o katerim sta okaj „jorala" ; pri tej priči so ga prinesli bruci na njegovo častno mesto. To vam je bila peza 1 Fiškuži je izvolil zeleni car tovariše Vrana, Koša, Benko ta in Run-darja, slavnostnim govornikom Potupejusa z rude* čim, malo zakrivljenim nosom in tovariša Govedino ; klobasar je bil tovariš Bevica, kantuš mini- Zavarovalnice naj branijo naše imetje pred vničenjem, zato moramo skrbeti, da se zavarovanje proti ujmam, požaru, Živinskim boleznin razširi in tako uredi, da bo mogoče tudi revnejšim, zavarovati se, in naj v tem vrše deželni zastopi svojo dolžnost, ter naj uvedejo obligatorno zavarovanje. Osobito pa naj se država že loti zavarovanja delavcev za čas onemoglosti in starosti, ker s tem bo srečno rešen velik del našega socijalnega vprašanja ; ttežavna naloga to, pa vredna napora in žrtev, da ublažimo stanje naših pridnih delavcev; saj je prav ogromno število našega naroda, ki odpada na delavski stan. Za njega boljše stanje mora skrbeti država in naši poslanci morajo zahtevati od vlade, da potom zakonov vse stori v varstvo in boljie stanje delavcev. Žal, da naših pridnih delavcev delo kopiči zaklade nam nenaklonjenim ptujim kapitalistom-Zato bodi nan skrb, da varujemo interese tudi naših delavskih bratov. Zaradi pičlo odmerjenega časa, pol ure, ni ni mogoče razvijati nadalje naš gospodarski program, najperečeje stvari in naše zahteve sem onenjal. Moram hiteti k sklepu. Zbrani smo na ten veličastnem shodu sinovi vseh stanov. Skrajno potrebno je, da okrepimo naš narodnostni temelj sigurnega obstanka iu ta temelj je zdravo, krepko narodno gospodarstvo. Organi-zujmo vse stanove po njih strokah v zadruge, ker le združeni bomo zamogli obraniti si svoj dom, katerega moramo celega ohraniti svojim sinovom in ne pedi prepustiti ptujcu nasprotniku, ki že sega po njem potom svoje zloglasne Sttdmarke. Duh združenja, katerega, žal, pogrešamo med nami, pa naj prešinja nas. Bodimo podvzetnejši; namesto da naše prihranke hranijo hranilnice, po-rabljujmo jih v skupna podvzetja; posnemajmo v ten naše brate Čehe in Francoze, ki skoro ves denar nakladajo v podvzetja, ki so pripomogla temu narodu, da je tako sijajno prebil Sedan! ster ,nož trebuha', venbacitelj pa tovariš Ma-slic. Pritisnivši desno roko na deviško svoje srce zapovedal je zeleni car, naj se mu funkcijonarji zahvalijo na podeljenih jim častnih službah po preteku petih krokarskih minut, med tem pa naj slavni Ronahar v verzih popiše zabavni del zad« njega občnega zbora, od nocojšnjega ga mora sestaviti tovariš Poper ali Prašek. „Tovariši 1 Nisem pesnik, zato se hočem poslužiti Gregorčičeve pesmi „V pepelnični nočiu, če van je prav"; tako je pričel Ronahar, potem pa izpraznil čašo plzenskega piva. Lepo te prosim, ljubezniva čitateljica, ne jezi se, da sem te popeljal sem, a da si bila ti nekdaj navzoča na zabavnem večeru dunajske Slovenije, bi pač veselo pripela peruti svojemu duhu, ki bi te prenesle v to družbo v „katolisehe Resourge*. Ako ti navedem samo zadnjo kitico za družbo prikrojene pepelnične noči, vem, da nabereš ustnice... ej, ko bi bil jas pri tebi, pritisnil bi nanje poljubček : kaj ne, da bi bila takoj zopet dobra ? Ronahar je predaval konec pesmi s posebno povzdignenim glasom: aLe krokaj, krokaj, narod moj, Doalej Se ne ugnan! Saj troja noč jo; — za pokoj Odločen ti je dan. Naša lepa domovina nudi nam dovolj bo gati zakladov v rudninstvu: omenjam bogatih skladišč premoga, železa, lepega stavbenega kamenja, tudi marmorja; v rastlinstvu, katero nam nudi poleg planinskih cvetlic, vse vrste žita, oljke in trte; v živalstvu, za katerega vspešno rejo imamo vse naravne predpogoje. Koliko je vodnih sil neizkoriščanih I Le izrabiti treba vse, kar nam nudi materinska zemlja, in ako bodeno podvzetni, umni in vstrajni v delu, vtrdimo si dom, na katerem bo mogel trajuo živeti srečen naš narod, ki bo čuval skrbno, da bo tu gospodar Slovan, zvest Bogu, domovini in cesarju svojemu. (Pride še.) Državne podpore povodom raznih nezgod. Poslanci raznih pokrajin stavili so že v prvi in drugi seji zbornice poslancev nad 50 ntgnih predlogov za podeljevanje podpor iz državnih sredstev onim, ki so oškodovani vsled raznih elementarnih nezgod. V tretji seji je predložila o. kr. vlada zakonski načrt v isti namen. Toliko poslanci torej, kolikor vlada uvidevajo potrebo, da se dado podpore. Toliko, kolikor zahteva vlada, bode dovoljeno gotovo. Da-li bodo poslanci mogli toliko uplivati na vlado, da d£ kaj več, to se pokaže morda že v današnji seji zbornice poslancev. Za današnji dan je postavljen na dnevni red vladni zakonski načrt in sicer na prven mestu. Po tem načrtu se dele podpore v glavnem na dvoje. Prvi del govori o podporah onim kraljevinam in pokrajinam, ki so v bedi vsled povod-nji neseca julija 1897. Tu se dovoljuje podpora 2,640.000 gld., katere ne bode treba povrniti, a 1,550.000 gld. brezobrestnega posojila. Jedno in drugo svoto dobe: Češka, Dolenja in Gorenja Avstrija, Solnograjska, Štajerska, Šlezija in Moravska. Razun tega dovole se 650.000 gold. za začasne uravnave rek v češki in Gorenji Avstriji. Nato pa je priletela s predsednikovega stola zapoved, naj se nu kantušminister zahvali s pesmijo, in ,mož trebuha' je ustal, pevci pa so zapeli: Kako, kako je bilo lepo, Ko deček hodil aent 2 njo..« Tudi Ivan je pel, toda ne do zaključka: spomnil se je Hermine; že tako dolgo ni slišal nič o njej! Pred kratkim je pač čital, da je ona predsednica ženskemu pevskemu društvu v X iu tedttf je bil izredno vesel... Tudi danes se je spomnil sreče, ki jo je u-žival na Vrhu, odstranil se je in prišel k Lovcu, dasi je bilo vedenje tega proti Ivanu, odkar je priSel Lovec s počitnic na Dunaj in našel Ivana čvrstega, resnega, nezauiraajočega se (vsaj iia zunanje ne) za srčna čutstva, nekako čudno : kako je pomelikaval France Loveči Danes, ko je čul, da, sam pel, kako je bilo lepo, prevzela so Ivana čutstva in rad bi bil izvedel kaj o Hermini... .No, ti kaj pišejo iz X?' je vprašal France Lovec s pomenljivim pogledon. Na videz miren, pravil mu je Ivan, da so mu slovenski časopisi pisma iz domovine. ,Čital sem, da so imeli v X veselico v korist slovenskim dijakom na visokih šolah. Si bil morda ti tam na počitnicah f ■ »Bil", kratek odgovor. (Pride še.) Drugi del zakonskega načrta govori o podporah, ki se imajo dovoliti za kraje, kjer je bilo drugih elementarnih nezgod, n. pr.: suda, toča, dolga in mrzla deževja itd. Takih nezgod je bilo ▼ raznih predelih mnogih pokrajin ; med temi sta tndi Istra in Trst. Povodom teh nezgcd daje se po hladnem zakonskem načrtu 300.000 gld. p Ipore za poškodovane predele vseli k okrajin. Ta podpira se ne povrne. Ista se po leli zlasti za nakupovanje hrane in semena ter v pomoč občinam in občinarjem, da bodo mogli popraviti oškodovane predmete. Ta podpora sme se deloma upotiebiti tudi v to, da se izvedejo občno koristna javna dela ter da na ta način dobi zaslužka bedno prebivalstvo. Tu bi bile na prvem mestu gradnje cest in vodnjakov pri nas. V te podpore spadala bi tudi one, ki bi se dale pojedinim občinarjem za popravo n. pr. oškodovanih vinogradov. Vlada se pooblaščuje še, da potroši največ 225.000 gold. za ueprevidjene slučaje bede v onih deželah, katerim ne bi mogli priskočiti v pomoč z vstmi poprej navedenimi svotami. Nepovračljive podpore dele samo c. k. oblasti. Do teh se je torej treba obrniti onim, ki hočejo dobiti podporo, pri čemer je dokazati potrebo, dobro in čim točneje. Vsem dotičnim spisom o tem, kakor n. pr. prošnjam, ne treba koleka. Razun omenjenih zneskov dovoljuje se min!-sterstvu za notranje stvari povodom povodnji svota 415.000 gld. za popravo državnih cest in mostov, 600.000 za uravnavo rek, miuisterstvu financij 120.000 gld. za popravek aolin, ministerstvu poljedelstva 25.000 gld. za popravek državnih gozdov in rudnikov, ministerstvu za železnice 1,250.000 gld. za popravek železnic. ♦ * * C. kr. oblastim bi morale biti poznane škode, provzročene vsled raznih nezgod skoro vsej Istri in tržaški okolici. V dotičnem nujnem predlogu posl. S p i n č i ć a, dra. L a g i n j e in tovarišev so navedene vse glavne nezgode in povdarjane škode ter beda, ki čaka prebivalstvo Istre. Temu prebivalstvu treba pomoči, ako nočejo, da isto tako rekoč umre od glada. Tudi od poprej, iz prošenj raznih občin, iz govorov in predlogov naših poslancev mora biti znano c. kr. oblastim, kje bi trebalo kaj zidati in s tem nuditi zaslužka prebivalstvu. Zato mora vlada nuditi podpore tudi brez ozira na zakonski načrt, o katerem smo govorili tu. DOPISI. Podgrad, 18. sept. (Izv. dop.) Iz današnje seje našega občinskega zastopstva). Predseduje župan Jenko. Vlado zastopa c. kr. okr. glavar Fabiani. Po razuih nazuaailih predsedništva, se je prešlo na dnevni red, 1. Poročilo o prinašauju občinarjev k troškom za vzdrževauje konja, potrebnega g. kapelanu na Pregarijah. — Župan je prečital dotični predlog. Vladni zastopnik se je izrekel deloma proti predlogu in je vtemeljeval svoje menenje v daljšem govoru. Enoglasno se je sprejel predlog nespremenjen, kakor je bil prečitan. 2. Poročilo o všolauji Sobonjskih otrok v Podgrad. Župan je konstatoval, da pričaknje že od 24. maja t. 1. rešitev v tej stvari od c. kr. okr. šolskega sveta in je prosil vladnega zastopnika kakor predsednika c. kr. okr. šolskega sveta za pojasnilo. Ta je izjavil, da je stvar v rokah šol- j skega nadzornika iu v zvezi z novim urejenjem -šolskih okrožij. Zbor se je izrekel za ušolanje SoboDjcev v Podgrad. 3. Poročilo o pritožbi zaradi nedovoljenega plesa pred Vičičevo gostilno v Podgradu. Župan je omenjal na kratko znanega upora proti občinski oblasti, ker se je pred Vičičevo gostilno plesalo navzlic prepovedi. Poročal je, da je moral brzojavno zahtevati orožniško pomoč, da c. kr. poštni nrad ni hotel sprejeti brzojavke, da se je ta morala poslati v Trnovo na Kranjsko za oddajo in da je odgovor došel stoprav ob 3. uri zvečer. Vladni zastopnik je izjavil, da je on takoj dovolil asistenco in da je bila brzojavka oddana na Voloskem ob 4. uri popoludne. Potožil se je tudi, da je bil v „Edinosti« krivično napaden, češ, da je ou rekel nekim pri toži tel j em : „kakoršnega župana ste si jzvolili, takega imate'. On da niti na Voloskem i ni bil, ko so bili pritožitelji tam. Župan je izjavil ( na to, da se j« ta vest takrat raiflrfala po onih j pritožiteljih iu da bi bil, ako je bila neresnična, j moral c. kr. okr. glavar kazensko postopati proti j širiteljem. Vladni zastopnik: E, kaj hočete!-- Razvila se je na to oblima razprava o plesih, v kateri se je naglaialo vse slabo, ki izhaja is i njihj; posebno, ker brezvestni agitatorji vporabljajo ( ta!;1 prilike, da zavajajo občinarje h pijančevanju in razgrajanju, kakor se je to golilo posebno t krat, ko jr> bilo občinsko zastopstvo razpuSčeno , in ob ča-^u raznih volitev. Posebno je naglasi odbornik Rogač, da bi razgrajale! in Uporniki ne imeli takega poguma, ako bi se strogo postopalo proti njim. Tako \ a menijo, da jim je dovoljeno vse, tudi to, da se smejo nekažnjeno upirati proti oblastnijskim na-I redbam. Zastopstvo je enoglasno zavrnilo pritožbo, : odobrilo postopanje županstva in sprejelo nasvete, i kako je postopati v bodoče. 4. Župan je zaključil sejo in naznanil, da bode 4. točko dnevnega reda občinsko v družbi s cerkvenim zastopstvom in pod vodstvom c. kr. okr. glavarja razpravljalo kakor konkurenčna ko-I misija iu sicer glede poprave zvonika župne cerkve j v Hr ušici. Na tej lazpravi konstatovalo se je, da se je stvar zavlačevala že 6 let, da je zvonik v nevarnosti, da se podere, in se je potem sklepalo, na \ kak način naj se zavaruje zvonik preko zime ter da se mora s popravljanjem pričeti v spomladi. PoUtlike vesti V TRSTU, dne 29 septembra 1897. K položaja. O shodu deželn'h in državnih j poslancev ter zaupnih mož čeških poročajo iz Prage : O položajn je poročal dr. Herold. Za soboto seje nadejala parlamentarna komisija večine, da bode i čula kaj konkretnega iz ust grota Badenija. Pa je puiel vmes dvoboj z Wolfom. Toda nadejati seje, , da grof Badeni čim prej ugodi zahtevam Cehov. Položaj Čehov v parlamentu je označil dr. Herold ugodnejim, nego je bil minolo leto. Shod je vspre-; jel 4 resolucije. Prva pozivlje poslance, naj store j vse možno, da se izpolnijo zahteve naroda češkega, j ozirom na državno pravo, narodne pravice ter po« \ litiška in sociialna vprašanja. — V drugi resolu-, ciji priznava shod potrebo, da se v trdne vrste | združijo vse stranke, stremeče po avtonomiji in po j narodnem pomirjenju; odobruje pridruženje čeških • poslancev strankam na desni na podlagi programa, j načrtanega v načrtu adrese. Ta resolucija pooblašča češke poslance, da postopajo solidarno z desnico, v kolikor se bode ista potezala za avtonomijo in za narodno jednakopravnost. — Ozirom na sedanji položaj in na obstrukcijo Nemcev proti celokupnosti kraljestva češkega in proti pravicam čeških manj-I šin prepušča shod v tretji resoluciji poslancem j svobodo za izbiranje primerne taktike, pri čemer j naj imajo vedno pred očmi program češki in v tem j zmislu naj uravnajo svoje postopanje v parlamentu in nasproti vladi. — V četrti resoluciji izraža shod nado, da zastopniki naroda češkega ostanejo zvesti dosedanjemu vedenju. Oglasil se je nov pošteni — mešetar. Neki dopisnik v .L. Volksblattu" nadeva katoliški ljudski stranki nalogo poštenega mešetarja. Glede pogajanja z Ogersko naj se prepusti s prvega inicijativa parlamentu in vlada naj bi stopila malo na stran. Jezikovno vprašanje naj bi se uredilo zakouitim potom in ne administrativnim. Omogočilo naj bi se centralistom in avtonomistom, da bi se postavili na to podlago. To vprašanje naj bi se rešilo potom zakona in vsporedno od straui parlamenta in deželnih zborov. Parlament naj bi izdal splošni drž. zakon, katerega naj bi potem popolnili dež. zbori primerno potrebam posamičnih pokrajin. Poleg tega naj bi se izdal zakon v varstvo narodnih manjšin. O tem predlogu da je že razpravljala katoliška ljudska strank«. Tako — mešetar, ki bi hotel napraviti tako, da bi dobil prav — vsaki nekoliko. 8vojo zahtevo, da se jezikovno vprašanje reši potom posebnega zakona, se je približal stališču Nemcev in socijalnih demokratov. Mož pa ni pomislil, da zakon, ka-koršnega mislijo Nemoi — proglašenje nemščine državnim jezikom — nd bi znači! rešitve, nego nove boje. In ako bi nastal potem mir, bil bi to mir na slovanskih — grobovih. Mir na gro- . bovih / To je sicer sreti mir, ki spominja na več-I nost, ali narodi, ki hote živeti na tej zemlji, si ne morejo želeti takega miru. Nadalje je pozabil pošteni mešetar, da prav za prav imamo že prav dober jezikovni zakon: naših osnovn:h zakonov člen XIX., ki ima pa to jedino napako, da se ne izvaja! Toda ta napaka bi se dala odpraviti in v ta namen so se ravno izdale jezikovne naredba za Češko in Moravsk . Tudi mi sni) takega menenja, I naj se pravice narodom ne dajejo z naredbami, ki se lahko izdajejo in preklicujejo. Ali jezikovna ravnopravnost je že u z a k o n j e n a v Avstriji ! in vladam je celo dolžnost, da tudi z naredbami j delajo na to, da se bode izvrševal za vse jednako že obstoječi zakon. Potem je napravil pošteni mešetar svoj poklon pred deželnimi avtonomisti, češ, deželni zbori naj bi populnjevah splošni jezikovni zakon po razmerah v dotični pokrajini. Ubogi mi potem, ko* bi nam prikrojevali jezikovni zakoni deželni zbori v Gradcu, Celovcu, Trstu in Poreču! Toda tudi nas se je spomnil pošteni mešetar ! in je hitro izrekel željo po zakonu v varstvo narodnih manjšin. Tako bi bilo ustreženo vsem 1 Ali ne bi bilo lepo ? Dež. zbor v Celovcu n. pr. bi najprej priredil jezikovni zakon, ki bi ne poznal potrebe slov. jezika v deželi Koroški, torej v zmislu nemškega gospodova, potem pa bi ob enem izvajal zakon v varstvo slovenske manjšine, torej proti nemškemu gospodstvu I! 1 Ne, ne, gospoda 1 To ne bi bila nikaka rešitev, k ve.čemu da bi Italijani in Nemci nehali biti to, kar so. Ali je nade k temu? In tako prihajamo vedno in vedno do one točke, o kateri je govoril poBl. Puvša na vseslovenskem shodu. Prepiri se nehajo ša le putem, ko bode sleherni narod sam udlodeval o svojih kulturnih potrebah potom posebnih zastopov. O takih za« zastopih prinesel zadnji „Slov. Svet" jako poučen članek, katerega ponatisnemo, čim nam bode dopuščal prostor. Le narodna avtonomija, uvedena vsporedno z deželno avtonomijo, bi značda rešitev narodnih prepir o? v A v s t r i j i l Bolgarsko brodovje. Princ Koburžki je jako slavohlepen človek. Ker se mu je posrečilo zlesti na bolgarski prestol, se ondi počuti tako dobro, da ga v jednomer napadajo tajne želje po „še več". Kako dolgo že sanja o bolgarskem kraljestvu, čegar žezlo iu krono naj bi nosil, ako že ne on sam, pa vsaj njegov .prestolonaslednik", princ Boris, to je znano menda že v°emu svetu. Saj je baje svojemu sinu v neki proroški slutuji dal ime poslednjega bolgarskega kralja, češ, prvi pa naj bode zopet Bsris. A Ferdinand obrača, car pa obrne. Tako mu je zopet prišla nova želja po — bolgarske« brodovju, seveda na stroške bolgarskega naroda. Ia iz tega namena se je bqe pričel že kar naravnost pogajati z francoskimi ladjestavbenicami. A ruska vlada ga je še v poslednjem času opozorila na to, da po sklepih be-rolinskega kongresa smeta v Črnem morju brodariti z vojnimi ladijami samo dve velevlasti in ti sta — Rusija in Turčija. Balkanske države imajo torej le dovoljenje, graditi si brodovje na Donavi. To pa bi — dostavlja Rusija skoro ironično — njemu, knezu Bolgarije, malo hasnilo, ker bi Be njegovo brodovje, tudi ako bi je imel, moralo smatrati le kakor del turškega brodovja pod turško zastavo. Ta opazka ruske vlade je Ferdinanda iz rodu Koburžanov, sedaj kneza Bolgarov, precej poparila in Ferdinand gotovo pisano gleda gori v ta .mrzli" Petrograd. Seveda, kakor se čuje, pra-bal je brž po tiho v London*, ali bi se ne dali sklepi berolinskega kongresa vendar zasukati nekako tako, da bi obveljala njegova, kuezova. Anglija, kakor .prijateljica" Rusije, je seveda takoj porabila to priliko in obljubila najprvo povprašati v Rimu in na Dunaju. Potem se bode že videlo nadalje. Ali n: to tako nekako, kakor z igračo razposajenega dečka, kateremu je ne dovoli strogi in razumni oče, pa gre skrivaj k mamici in se prime njenega predpasnika ? Oj ta Ferdinand! Najbolje bi pač storil, da bi lepo ubogal one, ki hočejo le dobro, če tudi ne njegovi osebi, pa gotovo — Bolgariji. Različne vesti. Mar to U pripisave za bodoča volitve ? I Kakor znamo, ^e ooii dovršili te dai dve dopolnilni volit vi za nas ui< a tai oair. deželni zbor, to je, za I. in III. ra/.red. To priliko ao pa porabili go spotfjs na naštm usagistratu, da ao .rektiflclrall* vse Ihte vseh ranedov^; kako? tega menda ne treba praviti. Tako so n. pr. brisali iz L razreda 11 volilcev. Kakor so razmere v tem rairedu, je to število jako potiicmbiio o volitvah. JZa okolico so tudi „rektificirali" ; v prvem okr«ju so upisali 8 volilcev, brisali pa 23, v drugem okraju ; upisali 7, brisali pa 27 ; \ tretjem okraju upisali 4, brisali 34; v četi te tu okraju upisali 2, brisali pa 14; v petem ^okiaju upisali 2, brisali pa 17 ; v šestem okraju upisali 1, brisali pa 18. Summa aumutaiuai so jih zaJ okolico upisali celih 24, brisali pa 133. Štetilo volilcev okolice se je torej zmanjša lo za le po š t e v i 1 c e 109 1 Tako se dogaja pri nas, ko se na vseh straneh z elementarno silo pojavlja tendencija po razširjanju molilne pj-avice. Tako delajo pri nas gospodje, ki se imenujejo — liberalne t Drugod streme za tem, da bi se javno menenje pojavljalo na čim .širši podlagi, pri nas pa Sžajo to podlago, kalikor se le dal Taka je gospodovalna stranka, proti kateri moramo biti tu i toli ljuto borbo, kar pa ne zadržuje izvestnih ljudi, ki sv radi imenujejo socijaliste, da bi se nam ne mletali v hrbet ravuo tedaj, ko imamo prtd s t-loj sovražnika nele naših naroduih," ampak tudi splošnih pravic našega ljudstva 1 Da so ti ljudje i ta socijal stj, da jim je^res za to, da široke mase pri nas pridejo do političnih pravic, da so res prijatelji jednakosti vseh, združili bi se z nami za ukupuo borbo proti stranki, ki se redi jedino ob praksi, dijametralno nasprotni prvi in glavni točki socijalistiškega pragrama! Da so res to, za kar se izdajejo, da res iskreno mislijo se svojim programom za pairn tne socijalne reforme, ue bi se nam zaganjali v hrbet na vsakem shodu, dočim molče kakor ribe o izvestnih, človeštvu le predobro poznanih predstavitelji visoke finance iu plutokra* cijeli O prijatelji: to vaše neprestano zaganjanje na jedno stran, iu trdovratno molčanje na drugo stran, to govori cele knjige! Morda pridejo tudi naši delavci še do tega, do pogledajo malce, kaj govore ty knjige. No, od naših voditeljev se nadejamo, da ne bodo molčali o gori opisanem „ popra vijanju" volilnih listin. Gospo ii na magistratu treba pokazati ob priliii, 1 "endar ne smej > delat! prav vsega, kai bi ho tli. Naprej za rurtačn zastavo ! Relata refero, Ako pa ni res, prosimo že v naprej za zamero. V nedeljo so imeli socijalisti shod pri sv. Jakobu. Nekdo, ki je bil na shodu, nam pripoveduje, da je vsklik-nil jeden govornik: „Nekdaj se je zbiralo na taborih na tisoče iu tisoče našega ljudstva. Po dovršenem zborovanju je bila navada, da so peli: Naprej zastava tir.ve ! Danes pa vam kličem : N a-prej za r u d e <5 o zastavo, naprej za delom! Nikdo bi nam ne mogel zameriti, ako bi si domnevali, daje dotični govornik zagrmel ta vsklik v krivem domnevanju, da je rudeča barva— barva .slavne" obstrukcijske biče Schonererjtv, kaiti zavezništvo med to hišo in socijalistiškimi poslanci v zbornici na Dunaju bilo toli skladno do sedaj da na vse zaduje res ne bi bilo čudno, ako bi imeli akupao rndečo ustavo: .slavna- hiša SchO nererjev in socijalisti. Toda denimo, da rečeni govornik ni bil v takem krivem donir.^v^njn. Potem ga pa vprašamo: s kako pravico ustvarja on nekako nasprotstvo med delom in našo stranko? Ali ni narodna stranka vsikdar navajala k deln naše ljudstvo?! Ali smo je kedaj navajali k lenobi? Ali ne daje Lasa stranka najlepši vzgled delavnosti za javno blaginjo : snovanjem posojiluic in hranilnic in podpornih draštev ? Kdo navaja našega okoličana do racijo-nalnega poljedelstva ? — In to je mend: tudi delo! Čegava zasluga je v prvi vrsti, da se je v Nabrežiui zasnovala klesarska šola, kateri je namen, da vzgaja dobrih delavcev ? Čegava je za« sluga, da sti se na Prošeku in v Rojann otvorili pripravljavnici, s katerima je došlo okoličauom sredstvo, da se mogo pripravljati za nadaljnji napredek in se usposobljati za tekmovanje, torej za —- delo!! Kje je torej nasprotstvo med našim pro- gramom, našo zastavo, in delom ? ? Ni ga, ampak ravno na naši zastavi je zapisano delo, ravno naš program je program: delal Seveda: ako le zabavljanje na raznih shodih i na narodno stranko znači delo, potem so govorniki najpridneji delavci! Naprej za — rudsčo zastavo ! Morte ai s' ciavi! Abbasso i s' ciavi! Kakor je znano sploh, a najbolje še a v i t i c o 11 u r i, sta ta vsklika vzrastla posebno bojno na drevesu, ki je pognalo izza zadnjih volitev v drž. zbor. Teh le vskliltov na Slovence in Hrvate poslužuje se veliko in malo, mlado in staro, berač in gospoda, ali le tf daj, ko so v množini, ali pa, ko ni navzočega slov. hrvatskega lica, ki bi znab pokazati zobe. Da so ti junaki zajčje narave, to vedo predobro sami; dovolj je zanja slamnati mož v proso, da se razškrope na vse štiri glavne vetrove — če že nočemo upoštevati junakov, a la Menelik, Ma-konen in Alula, ki so jih namazali, da »diše* še dandanes prav intenzivno. Ker jim lice v lice rado leze srce v hlače, primorani so bili vreči se na drugo polje. Da pokažejo svetu, da so i oni kava lir j i, iztuhtale so modre (?) buče, da ie še najbolje, če se sovražnika napada potajno, za hibtom. V tem pa so res mojstri! Pregovor pravi, da, kdor govori o meni za hrbtom, ta ne govori o meni, ni z menoj...... Scienti pauca supersunt ( Prepovedano je žaliti narodnost, kakor tudi posamičnika ; gospoda ve za to gotovo, eppur n o n si muove....... Da, zakon je tu, ali kdo se briga zanj ? Ako bi se kdo brigal zanj, ne bi prisustvovali dan na dan sramotenju najlojalnej-šega naroda v Avstriji, kakoršno sramotenje se pojavlja tu in drugedi. Laški tduh" izziva slovenski narod na vse mogoče načine — a ni ga, ki bi mu zaustavil drzni posel. Ne, motim se, nehaj tacega se je bilo vendar dogodilo. Dva laška kolesarja sta bila na potu iz Senožeč v Postojino. Bilo je v bližini Razdrtega, kmalo po volitvah. Kolesarja sta frčala po cesti. Ker nista imela druzega posla in da ne pozabita na izzivanje — loro sistema di vita — sine qua uon — tulila sta zaglavni psovki na vse grlo. Srečavala sta ljudi, a med temi ni bilo ni-jednega veščega laščini, ki bi bil razumel, kaj sta apila nepridiprava. Pregovor pravi, da hudič zna našuntati človeka v greh, a osvoboditi iz greha, pa ne! Oba della patria di da vanire — naletela sta na kupico brhkih fantov. Od teh eden, bivši vojak, razumel je par besed jezika, v katerem toli radi preklinjajo Boga in Svetce njegove. Dejanje ni smelo ostati brez plačila. Obkolili so nesramna Laha in naklestili oba prav tehtno, kakor se spodobi za dela enaka. Kdor išče, najde ! Babji „Piccolo" ni bleknil ni besedice o tem dogodku, Čeprav ima dopisnikov v samih Senožečah. Da bo imenik laških mučenikov bogatejši za dva — nadeli smo si mi brigo za to. Kam dovaja „avita coltura"! Prosit! Kaj pa ho nekateri laški in nemški koleaarjii, to povemo v kratkem. O d n o š a j. Cesarjev dar. Nova latinska patrijarhalna cerkev v Carigradu je dodelana in bode blagoslovljena v teh dueh. Za to cerkev je dal cesar Fran Josip I. na lastne stroške napraviti veliki oltar. Stanje grofa Badenija. Z Dunaja se brzo-javlja: Stanje ministerskega predsednika grofa Badenija je povoljno. Noč je bila mirna. Minister-ski predsednik je izven postelje. .Mattinu" brzojavljajo z Dunaja, da je sv. oče pooblastil kardinala Gruscho, naj da odvezo grofu Badeniju na kršenju cerkvenih zakonov po dvoboju. Ravnatelj spljetske gimnazije postane profesor Ivan K o s v Pulju. Pogreb ubitega Jakoba Štruklja je bil jako lep. Udeležilo so ga je veliko Ijudij, ki so skazali tako svoje sožalje starišem, bratu in sestri in mladi udovi. Kakih posledic ima včasih prepirlji-v ost v igri ! Kraljeva dvojica romunska je dospela v Budimpešto včeraj ob 2'30 popoludne. Na kolodvoru iso pričakovali visoka gosta. Njeg. Veličanstvo nai cesar, nekateri nadvojvode in nadvojvodinje in iMogo državnih dostojanstvenikov. Blagoslovljene zvonov. 01 sv. Ivana nam pišejo dne 29. t. m.: Danes zjutraj je bil naš sveti Ivatt lepo okrašen z narodno slovenskimi zastavami, ki so kaj radostno vihrale v lepem solnčnem jntru. Ob 7. uri se je pripeljal milostivi škof iz Trata monsignor Šterk ter je daroval sv. mašo ? novi žnpni cerkvi. Po sv. maši je bil sprevod do nekdanje cerkve na starem Bregu, kjer so se blagoslovili nooi zvonovi. Ljudstva je bilo ogromno. Več o tej slavnošti sporočimo še pozneje. Vse rodoljube iz Trsta in okolice vabimo, da se udeleže velikega koncerta z bazarjem, ki bode v nedeljo dne 3. oktobra pri Sv. Ivanu. Tu pa podajamo še enkrat zanimivi razpored : 1. Schneider: »Kviško zastava!' koračnica, godba. 2. M. Brajša : .Istarskim Sokolom", možki zbor. 3. Suppe: Ouvertura k operi »KakaduM, godba. 4. Dr. Ipavic: „Pozdrav Gorenjski", mešan zbor. 5. Dunizetti: Cavatina „Maria" di Rudenz, godba. 6. A. Nedved: »Prošnja", čveterospev, poj<5 gg. Katalau, Ražem, dr. Slavik in Nabergoj. 7. Kalensky: „Chautaut", valček, godba. 8. Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta11, godba. 9. Volarič: .Divja rožica", dvoglasni ženski zbor spremljevanjem glasoviija. 10. Valverde: Diver-tissement iz opere »La gran via", godba. 11. J. Aljaš: „Triglav", možki zbor. 12. Wodrdžka: Iu »Nah uud Fern", potpouri, godba. 13. J. La-harnar: »Ženin kos", mešan zbor. 14. Friedrich: „Charlotte", inazurka, godba. Blagajna in »bazar" odpreta se že ob 3. uri popoludne. Veselica se bode vršila ob vsakem vremenu. Naša pošta. Pišejo tiain: Danes sem vzprejel tri priporočeua pisma s slovenskimi naslovi. Na teh pismih pa si je dovolil nekdo na pošti »Salo", katere ne razumemo mi Slovenci, in si jo tudi prepovedujemo enkrat za vselej. Pred besedo »gospod" je bilo namreč zapisano po drugi roki „Herrn14. Da ni odposiljatelj, namreč c. kr. okrajno sodišče v Sežani, si dovolilo take neumne šale, o tem menda nihče ne dvomi. Stvari j ai mogoče razlagati drugače, nego da je kak poštni organ zapisal to besedo, hotć s tem preprečiti, da se mi izda nemško-sloven^ki oddajni list, k*jt po višem vkazu izdajajo se nn nemš e naslove ueniški-laSkl oddajni listi. Res čulno je, da imajo nekateri gospodje na pošti toliko slobodnega časa. Vele-spoštovani g. poštni ravnatelj storil bi dobro, da bi tudi temu posvetil nekoliko pozornosti: dotični kuverti mu stojć na razpolago in imajo nastopne številke tukajšnje pošte: 26.677, 26.682. 26.683. Prebivalstvu občine Miljske. Kakor znano, je bila v okolici Miljski navada, da so odsluženi vojaki nekoliko vižbali novince, predno so ti le odšli v vojake. Pri tem so rabili tudi orožje. Naši čitatelji se še spominjajo, da je bil pred par meseci židovski „Piccolo" zagnal silen hrup radi takih vaj in je stvar — seveda — pretiraval in zasu-kaval po svoje, da bi ščuval proti ondotuemu prebivalstvu. Sedaj je politična oblast strogo prepovedala vsa taka vežbanja in zadene kazen vsakogar, ki bi se ne pokoril tej prepovedi. Oporoka umrlega goriškega nadškofa dr. Zorna. Govorilo se je, da umrli goriški nadškof ni zapustil nikake oporoke. Nasproti temu se je izvedelo, da je goriški notar dr. D e 11 a B o n a našel v neki knjigi cerkveuega kneza na jeden listek napisano oporoko dr. Zorna v nemškem je« ziku. V tej oporoki je rajni nadškof zapisal svoje premožeuje, ki pa ni bilo izdatno, goriškemu alri-janskemu semenišču. — Toliko posnemamo v tej stvari iz „Triester Zeitung", ki ima to vest iz »Corriere di Gorizia*. Iz Bazovice smo prejeli daljše poročilo o lepi slavnosti, ki 9e je vršila tam minole nedelje. Toliko cerV.vena slavnost, kolikor tudi posvetna siavnost popoludne in vse okrašeoje vasi so pričali o veliki ljubezni in spoštovanju ki je vživa zlatomašnik župnik Vouk. Dopis priobčimo čim prej. »Brivca" no prodaja več Grego na oglu v Barieri, ampak dobiti ga je od danes naprej v tobakarni nasproti kavarne bizantino. Kontrolna zborovanja. Vojaki in pomorščaki, ki so v Trstu na dopuatu ali v rezervi in dopolnilni rezervi, morajo priti letos na kontrolna zborovanja v mornarsko kasarno v Lazzaretto vecchio: 1, 2, 3 in 4. oktobra vojaki vojne mornarice in sicer po črkah: 1. okt. od A do E, 2. okt. od F do K, 3. okt. od L do Pt 4. okt. od Q do Z. 5, 6. in 7. otobra pešci po črkah : 6. oktobra črke A do H, 6. I do P in 7. Q do Z. Dne 8. oktobra se morajo predstaviti vsi dragi: lovci, konjiki, topničarji, vojaki ienije, vozniki, vojaki sanitete itd. Dopolnilno kontrolno zborovanje bode: dne 10. novembra črke A do E, 11. F do L, 12. H. do R, in 13. S do Z. Zborovanja se bodo pričenjala ob 9. uri pred-poludne. Odveza od te dolžnosti se dovoljuje le v slučajih, ko govore zato posebni izredni oziri. Zločin v Gorici. V nedeljo po veliki maši zgodil se je v Gorici nezaslišan zločin, kateri priča o skrajnem zdivjaojn. Ko so šle po maši usniljene sestre domov, streljal je nanje neki U. iz samokresa. Dal je šest hitcev in jeden hiteč je zadel sestro Anakleto v nogo. Dva mimoidoča sta hudobneža razorožila in ga izročila policiji. U. je storil to baje iz maščevanja, ker je bil zapoden baje iz mestnega oskrbovališča potom crada, a ne po prizadevauju sestra. Da so ga zapodili, si je najbrže zaslužil s surovim vedenjem, katero nrav je seveda zopet pokazal na cesti. Take zveri je poslati kam drugam, a ne v oskrbovališče. Radi bi znali pa, kako ime se skriva pod črko tU.w, katero je zamolčala ,Eco del Litorale* ? Velikanski nalivi v Bosni in Hercegovini. Dne 21. t. m. okoli 6. ure zjutraj je navalil strašen oblak nad Bosno in Hercegovino, ki se je utrgal nad Ritinom selom do Začke in je raztrgal vse mostove in je voda nanesla za 4 metre visoke nasipe. V isti čas je v Fojnici ubil grom v neki koči 6 oseb in v drugi jedno osebo. Na drugem kraju je strela užgala 6 hiš, ki so pogorele do tal. Cvetočo jablano je videti te dni na vrtu g. Hirschmana v Radovljici na Gorenjskem. Malo drevesce nosi poleg več cvetov tudi dva sadova. Zares redka prikazen za Gorenjsko o tem času in znači menda, da ne bode še kmalu zime. Izpred del sodišča. 19letna Rudolf Zlobec in Ivan Potokar sta dobila radi zločina tatvine po 3 mesece težke ječe. Kradla sta vrvi svojemu gospodarju. Anton BenvejUti iz Izole, ki je kupova vkradeno blago, je pa prejel dva meseca. HOletai Josip Fonda je vjel dva meseca radi javnega nasilstva, storjenega nevarnim žuganjem nekemu gostilničarju na Vrdeli. Tega obtoženca je branil odvetnik dr. Gregorin. Kako bi bilo to mogoče? (pogovor med Mihcem in Jakcem) Nasvet grofa Badenija, naj bi se laški poslanci avstrijskega Primorja pobotali se svojimi sodeže-lani slovanske narodnosti in Ž njimi živeli v pre potrebni slogi na jednih in istih tleh, dal je povod sledečemu dijalogu med Mihcem in Jakcem gori ob magistratni uri. Mihec (je udaril po zvonu in pogledal Jakcaj: kaj meniš, bratec, ali pojde to? J a k e c. Kaj da bi šlo ? Mihec. No, da bi se pobotali med seboj ti Slovenci in Lahi tu doli pod nama. J a k e c. Ne vem, kako bi to šlo. Saj veš, da hočejo jedni vladati, drugi pa nočejo hlapče-vati. Italijani kar ne morejo razumeti, zakaj naj bi Slovenci, ki so vender revno ljudstvo, uživali tiste pravice, ki se dobivajo za denar, katerih pa morejo deležni biti le bogataši. Mihec. Seveda, saj tacih pravic Slovenci niti ne zahtevajo. Oni menijo, naj bi imeli Lahi in Židje svoj denai-, le nam naj bi pustili, kar je našega. Saj to Se niti težko ni, ako so složni Italijani in Slovenci tam — doli. Oboji so potrebni, kakor midva. Glej, ti biješ četi ti" — Jakec. Dobro in — — Mihec. In jaz „uro." Prav za prav bijeva «>ba .četrti' in samo jaz „uro." Iz tega sledi, da so Slovenci in Italijani potrebni, da teče čas, oboji so v podporo drug drugemu v malih rečeh, v velikih pa, ej saj vešl Udariva! Jakec. No: dink — Mihec. Dank! (bijeta polnoči.) Bučele, označevalci zime. Bučele so jako občutljive žmliče. Ta njihova občutljivost jim daje zmožnost, da naznanijo človeku, da-li bode zima huda ali mita. Ako ima biti zima huda, za- zidajo bučele svoj panj debelo a voskom in puste le tako malo luknjico, da se komaj vidi; ako pa ima biti zima mila, pustijo bučele panj odprt. Zaman bi bilo povpraševati, od kod izvira ta bučelin instinkt, dobro pa bi bilo, ako bi se o resničnosti povedanega prepričali. Iz Kano]e prihaja nekako čudna vest o stanju mohamedancev na Kreti. Tamošnji mohame-danski prvaki so poslali naravnost ministrom vna-njih stvari vseh velevlasti, in specijelno Turčije, brzojavko, v kateri pravijo: „NaSe položen je je neznosno. Zima se bliža. Nas je veliko tisoč družin brez ležišča, brez strehe, d&, skoro nagih. Naša hrana je moka, katero nam pošilja turška milosrčnost. Naši krščanski sorojaki požigajo še nadalje oljkine gozde in skoro ne bode lesa več na otoku. Ukljub kordonu, kateri nas duši, kradejo nam še to malo črede, ki jo imamo. Čas žetve se prične z oktobrom. Ako se ne povrnemo domov, kako bodemo živeli do bodoče žetve ? Javna dobrotvor-nost je žrtvovala že čez jeden milijon". — Ali se ne glasi to nekako tako, kakor volčji jok, ker ne more v hlev do ovac ? Neka) o človeških žarkih. Marsikaj kar se je smatralo v dobah človeške nevednosti naravnost za čudeže, se je pojasnilo na znanstven način. Mnogo je razkrilo dušeslovje, potem teorija človeškega magnetizma in — kemija v svoji velikanski vedi. Tako se je prišlo menda tudi na sled uzroku o človeških žarkih. Neki francoski fotograf je našel po svojih eksperimentih, da je zdrav Človek zmožen, izsevati iz svojega telesa svitle žarke in je to tudi dejanski dokazal. Ob enem se je prepričal ta francoski učenjak po imenu dr. Luys, da slabotni in boleh ni ljudje ne dajo nobenih žarkov lz sebe. — Književnost. „Peronospora, ali strupena rosa ter način, kako se tq bolezni obraniti*. Govoril dne 27, maja 1897 na poučnem shodn središkega bralnega društva .Edinost" Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središču. Moribov 1897. Založilo bralno društvo .E-dinost". Natisnila tiskarna sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Že naslov tej kujižici kaže, da je ista vredna razširjenja med vinogradniki; vrhu tega pa je knjižica pisana v jako poljudnem zlogu ter jo smemo priporočati naj topleje i našim primorskim vinogradnikom. Iz knjižice, ki stane posamično naročena borih 10 novč., ki pa se v večjih naroČilih dobi le ceneje, se naši viničarji zamorejo natanjko poučiti o navedeni trtni bolezni in o načinu, kako se iz-nebiti iste. Sezite torej po njej, vinogradniki in proučite jo dobro, saj je le v vašo orist. Dobi se knjižica pri prisatelju A. Kosiju v Središču na Štajerskem. Najnovejie vesti. Pariz 29. Glasom nekega poročila v „Figaro" iz Aten vlada ondi prepričanje, da zbornica potrdi mirovno pogodbo. Demisija vsega kabineta je neizogibna. Prejšnji ministerski predsednik Delyanis pride najbrže zopet na krmilo. Kanea 28. Včeraj o polunoči je poskusilo Sf dem jadrnic pol turško zastavo izkrcati vojaštvo na obali Krete. M^jnarodno brodovje, ko je bilo o tem obveščeno, zabranilo je izrkrcanje. London 29. Poročilom neke brzojrvke „Standardu* iz Carigrada je izdal Sultan iradč, s katerim je zabranjen Armencem prosti u*top v Turčijo. Trgovinah« braajAVk« in vsaafl. pteu;«* a«jeaon 11.82 11.83 Pfteniea spomlad 1-598 11.57 do 11.5$ Oves aa jesen 6.80 6.85. — iu iit joaen 8.40 8.42. Koruza oktober 1897. 4.40 4.42 l>uanioa nova od 78 ki!, f. 12 45—12.05 vi 79 Vilo 12-45 12 60 oJ 80 kil f. 12.85—12 40 , od 81. Kil. t. 12-56 12-60, oo 82 kil. for. 12.66 12.70. J»6iaea6-15 9 — [. ri>rio 6 80 6 50 Pšenica: Srodne ponudbe, mlini resorvirani, trg mlačen. Prodaja 10000 uit. st., 10 uvu., ceucju. Vtciue : lopo. rrcta. NftratinirMni sUdaur for. 12.37 do —-—. Za notranji trgovini : Centrifugal f. 36.— ConoaBse f. 37, Cetrorni f. 37'/,, v glavah f. —-•— ilavre. Kn»a onutoa good .»verama za sept. 42.50 jr januar 42.75 Hamburg. Hsotoa t