plačana r antnvini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Ona posamezni št«*vilki Din 1-56. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Irt dvi strl Jo In obrt za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, ec ms vo m upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIT1. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 1. aprila 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 39. Banovinski proračun za Set® 1930/31. Današnji Uradni list objavlja prvi iproračun Dravske banovine za proračunsko dobo 1930/31. Proračun, ki stopi jutri, dne 1. aprila 1930 v veljavo, ravno glede taks in doklad, ni docela jasen. S proračunom se uveljavljajo razne nove davščine, ki obremenjujejo industrijo in trgovino, na primer davščina na premog, davščina na električen tok, davščine na alkoholne pijače, na sečnjo gozdov itd. v Gospodarski krogi so s tem proračunom postavljeni pred gotovo dejstvo. Znano jim je, da od jutri naprej veljajo nove davščine, ni jim pa znano, 'koliko te davščine znašajo, kako se računijo, kako se bodo pobirale i. t. d. V tem vidimo bistveni nedostatek, ..al ce tudi bi Ibilo pravilno, da se Jim odreka naravna pravica, pravica, ki se nam zdi razumljiva, da bi se gospodarske kroge predhodno zaslišalo, .v^ bneli priliko povedati svoje mišljenje in svojo sodbo takrat, kadar gre za dalekosežna nova bremena, ki so svojevrstna edino za našo banovino, kolikor moremo pregledati, ki se ne tičejo samo neposredno njih interesov, temveč celokupnega gospodarskega blagostanja v banovini, smemo vendar upravičeno zahtevati, da se izmera davščin in druge podrobnosti, katere rabi trgovec ali industri-jec za kalkulacijo, tako pravočasno objavi, da je vkalkuliranje mogoče. To je postulat, od katerega gospodarski krogi pod nobenim pogojem ne morejo odjenjati. Pričakujemo torej, da se bode to, kar se je zamudilo, čim preje doprineslo. Po novem proračunu znašajo takse in doklade banovine celotno 85 milijonov 680.000 dinarjev, to je 32 milijonov 410.000 dinarjev več nego so znašala vstrezna bremena obeh slovenskih oblasti v letu 1929. Na neposredne davke se bo pobirala 40 doklada, ki je v tej izmeri izdatno povišana napram oblastnim dokladam na neposredne davke, kajti oblastna doklada na družbeni davek je v letu 1929. znašala v obeh oblastih samo 25%, na pridobniino pa v ljubljanski oblasti 25% (na predpis leta 1929), v mariborski oblasti pa 50% na pri-dobnino iz leta 1928, ki je tvorila samo neznaten del pridobnine za leto 1929. Interesantno je v tem pogledu, da bo Savska banovina pobirala na neposredne davke samo 20% doklado, pa pri tem iz objavljenega proračuna izhaja, da se je Savska banovina ognila vseh taks na produkcijo, katere so nevarna predobremenitev za vsa tista trgovska in industrialna podjetja, ki ne delajo samo pod vaškim zvonikom, ampak morajo na oddaljene trge naše prostrane države. Proračun smo mogli samo v zadnjem trenotku dobiti. Ne moremo v detajle, a reči moramo, da pomenja obremenitev za dobrih 30 milijonov več nego je znašala obremenitev oblasti. V kritičnem času je to huda preizkušnja in Bog ve, kako jo bo prestalo naše izmučeno gospodarstvo. Narastli so posli banovine, a državna dotacija je kljub temu za 5 milijonov dinarjev manjša. Okolnost, da je zmanjšana državna dotacija, je bridka stvar in si tega zmanjšanja ne vemo prav raztolmačiti. Vsiljuje se nam misel, da bi utegnit biti minister za finance napram naši banovini zato tako neradodaren, ker je iz došlih mu predlogov iz dežele same videl, kako iznajdljivi so slovenski upravniki v iskanju novih bremen in fiskalnih virov. Ali ni zapeljivo za finančnega ministra mislit/, da se za take kraje dotacije najlažje priščipnejo. Obremenitev naše banovine bo izdatno večja, okoli 30 milijonov novih bremen, a pri tem trgovina, obrt industrija in promet niso imeli niti v banskih svetih niti drugod prilike pomeniti se o novih daven iti zahtevah. Jasno je, da je položaj neugodnejši nego je bil za časa oblasti j, ce tudi te niso dale rade gledati v svoje proračune. Zdi se nam pa, da ni prav, ako se odreka razgovor o tako važnih stvareh in zdi se nam, da ima prav oni, ki je napisal v Slovencu o ljubljanskem proračunu dne 28. marca 1930: »In to silno pomanjkanje spoznanja potrebnosti kritike! Brez kritike vendar ni nobenega napredka, ker samo kritika opozarja na napake. Vendar ne bo nihče trdil, da je občinsko gospodarstvo brez napak, saj so morali celo tisti, ki so glasovali za proračun, priznati, da so se delale in se delajo napake.« Mutatis mutaodis velja to tudi za banovinski proračun. Nad 20 milijonov Din izgube! (Piše dr. Ivan čeme, Gospodarska pisarna v Ljubljani.) Jedna velikih težav naših ljudi na deželi so njihovi nakupi vrednostnih papirjev na obroke. Nekatere tako-zvame »bankovne tvrdke in radnje« so preplavile naše kraje v svojimi agenti, ki so z najrazličnejšimi obljubami in lažmi zavedli tisoče in tisoče v nakup raznih srečk za pretirane cene. Par teh tvrdk je prišlo v konkurz. K ob jo vi č je bil prvi med najbolj poznanimi ter je zapustil mnogo lahkovernih kupcev, ki šele isedaj vidijo, da tudi velikim oglasom v listih in lepim potrdilom o izvršenem nakupu ni verjeti. Druga taka beograjska tvrdka je Jakov C. Zumbolovič, Kralja Petra 52, Beograd, ki se zove sicer samo: prodaja vrednostnih papirjev-, a je bila najagilnejša med vsemi. Kolikor vem, ta tvrdka ni še v konkurzu, vendar se ovadbe proti njej pri državnem pravdniku v Ljubljani množe v toliki meri in oškodovani nastopajo v tolikem številu, da bo težiko kaj s tvrdko, ki na vse pozive in tudi ovadbe pri državnem praiVdniiištVu samo molči in ,ne odgovori ničesar. Še jedna taka tvrdka je I ra n jo Pecha v Zagrebu, Bankovna ra dinja, Jurišičeva 21. Tudi od te ni dobiti že plačanih vrednot. Dolgo sem poizvedoval, koliko imajo naši ljudje škode pri teh svojih kupčijah ter sem prišel do zaključka, da so te izgube naravnost ogromne. Gotovo znašajo mnogo nad 20 milijonov Din, samo na tem kar so preplačali na tečaju, ko so kupovali na obroke po 600, 700, celo preko 800 dinarjev en komad Vojne škode, 120 do 160 Din za en komad Srpskega rdečega križa ali tobačne srečke. Koliko pa je milijonov izgubljenih, oziro-roma prav rečeno, proč vrženih pri enih kupčijah, kjer so kupci prenehali po prvem, drugem ali tretjem obroku ter so izgubili pravo na vsako povračilo plačanih zneskov! Skoro po- lovica, gotovo pa tretjina vseh teh obročnih kupčij se konča na-ta način, da se kupec premisli in opusti daljne plačevanje. Srečni, ki so to storili že pri prvem obroku, mnogo jih je pa, ki so nehali šele pred zadnjimi obroki in so izgubili vse. C e vzamen v poštev, koliko je finančna uprava vnovčila kuponov Vojne škode, sodim, da se nahaja na slovenskem ozemlju skoro 150.000 komadov tega papirja. Lahko rečem, da je dve tretjini kupljeno na obroke, torej 100.000 kosov, ki so bili preplačani z 200, 300 in tudi 400 Din nad njihovo pravo tečajno vrednostjo, če vzamemo, da je bil preplačan samo z 200 Din vsak kos, dobimo številko 20 milijonov Din, kje pa so one izgube kupcev, ki so predčasno nehali z obroki? In kje so oni milijoni, ki so izginili s Konjovičom? Koliko je izgub pri Zumboloviču in drugih takih tvrdkah? Baje je Zumbolovič od svojega podjetja vtaknil več milijonov v neko keramično podjetje, pa sedaj manjka njemu, da ne more kupcem že plačanih papirjev izročiti, ker jih najbrže nima več, ali pa so v kaki banki kot jamstvo za posojilo. Kako bi bilo obvarovati naše ljudi v bodoče takih izgub? Z nasvetom, ne kupujte pri agentih na obroke, napodite vsiljivce, kakor so delali pred vojno kmetje na Krasu z agenti neke češke banke, iko so jih ponovno krvavo pretepli in se s tem oškodovali za izgube? To ne gre, ker zadenemo tudi nekatere solidne tvrdke, ki se pečajo s tem poslom. Kaj torej! Novi zakon o obročnih kupčijah nam je nujno potreben. Z njim bodo izginile take nesolidne tvrdke in njihovi agenti, s strogim nadzorstvom tega posla bo dana gotovost in zaupanje v zakon tudi neukim ljudem, da ne bodo izročeni na milost in nemilost vsakemu goljufu, ki zna sladko govoriti. Seveda pa je potrebno predvsem že takoj sedaj poučiti ljudi, da naj bodo previdni pri nakupu vrednostnih papirjev na obroke tor naj prevdarijo, da samo ,z 2/s .zneskov, ki jih izdajo za obroke, kupijo n. pr. jedrno obveznico Vojne škode, ako hočejo v tem papirju naložiti svoje prihranke. Banke bi pa morda tudi posamezne komade Vojne škode po dnevnem tečaju oddajale takim malim kupcem, ki ne zmorejo jednega sklepa. S tem bi se marsikdo obvaroval izgube, ki jo sicer utrpi pri obročni kupčiji. Glavno je pa: nov zakon o kupčijah na obroke, posebno v kolikor zadeva nakup vrednostnih papirjev! Ugled naših prvovrstnih državnih papirjev zahteva to predvsem in pa varstvo naših ljudi pred zlorabo. Naši ljudje so izgubili dosedaj že preveč denarja pri raznih polomih in preveč je danes jrda za zaslužek, da bi mogli biti odločujoči krogi ravnodušni proti nadaljnim izgubam še pri teh ljudeh, ki marljivo štedijo za svojo starost. So to večinoma najmanjši ljudje in predvsem potrebni zaščite. POŠTNE NAKAZNICE V AVSTRIJO. S 1. aprilom se je zopet pričel poštno-nakazilni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Največji znesek za pošiljke v Jugoslavijo je določen s 3000 Din, obratno pa s 360 šilingi. Z istim dnem so priipuščena v promet vpisana pisma, vrednostna pisma in vrednostne škatlice ter zavoji po povzetju. Najvišji po-vzemni znesek je obremenjen zopet s 3CC0 Din, oziroma s 360 šilingi. Plačevanje takse za kartotečne liste pri kartotečnem knjigovodstvu. Ministrstvo za finance, oddelek za davke je dne 4. marca 1930 pod št. 16028 objavilo sledeči razpis: »Točka 3 člena 145 taksnega in pristojbin-skega pravilnika določa, da se taksa iz tarifne postavke 167 taksne tarife prilepi ja in uničuje na potrdilu samem. Pri mnogih podjetjih se uvaja nov način knjigovodstva potom kartoteke. Kartotečni listi so manjšega formata in iz tršega papirja, pa je na njih težko nalepiti in uničiti kolke. Tudi bi bila manipulacija s kartotečnimi listi ovirana, če bi bil na vsakem kartotečnem listu nalepljen kolek. Radi tega je minister za finance odločil, da se nekvarno uvodoma omenjenem določilu taksnega in pri-stojbinskega pravilnika kolki za kartotečne liste nalepljajo in uničujejo na referatu, odnosno na prošnji, s katero se kartoteka prijavlja za potrdilo, odnosno parifiranje. Vsak kartotečni list se opremi s štampiljko sledeče vsebine: »Taksa po t. p. 167 plačana pod št /193 ...«. štampiljke nabavi za vse oblasti, pristojne za pobiranje te takse, ministrstvo za finance. S potrjanjem in parifiranjem kartotek poverjeni uradnik napiše na vsak kartotečni list številko vložnega zapisnika, pod katero je bila vložena prošnja za potrdilo kartoteke in pristavi zraven svoj podpis. Na to pobere takso po številu kartotečnih listov, nalepi kolke in jih uniči na prošnje Pri določanju takse se vsak kartotečni list računi za en list.« Razprava glede elektrifikacije Dravske banovine. Pod predsedstvom načelnika Odseka elektrarn Zveze industrijcev gospoda univ. dr. ing. Milana Vidmarja se je vršila v sredo, dne 26. marca 1930 predpoldne v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani konferenca v Zvezi industrijcev včlanjenih clektriških, podjetij. Konferenci so prisostvovali: gg. predsednik Rosshandler, ing. Maks Droschel in ing. M. Kiepačh za Elektrarno Fala d. d., Maribor, gg. direktor ing. Radnai, ing. Killer im T. Šporn za Trboveljsko premogokopno družbo v Ljubljani, gg. dr. Logar in ing. Kueih za Kranjske deželne elektrarne, Žirovnica, g. ing. Stanislav Sonc za Ljubljanski vodovod in elektrarno, Ljubljana, gg. Josip Marinko in ing. Horvat za Elektrarno I. Cesenj, Brod-Vižmarje, g. dr. Šemrov za Elektrarno Mayer in drug, Kranj, g. ing. Gross za Elektrarno V. Majdiča nas!., Kranj. Predsedništvo Zveze industrijcev je zastopal na konferenci podpredsednik Zveze g. Avgust Praprotnik. Nekaj časa je bil tudi navzoč predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar. Od tajništva Zveze industrijcev sta bila prisotna gg. ing. Milan Šuklje in dr. Adolf Goilia. Na dnevnem redu konference je bila predvsem razprava o programu elektrifikacije Dravske banovine. Predsedujoči g. dr. ing. Milan Vidmar je v svojih uvodnih izvajanjih naglašal, da navdajajo člane Zveze industrijcev, ki se bavijo z elektriškim gospodarstvom, velike skrbi z ozirom na vesti, na namerava banska uprava preskrbovati mesto Ljubljana z električnim tokom iz Velenja. Kdor se je bavil z elektrotehničnimi napravami, ne more dvomiti o tem, da je nemogoče mestu Ljub- v inozemstvu na najboljšem glasu. Ozkotirno železnico Ložnica-Valjevo hoče zgraditi Urinska banovina; služila bi prav dobro posebno izvozu sliv 3000 novih telefonskih zvez bodo naplavili v najbližjem času v Grčiji. Hrvatska poljedelska banka d. d. v Zagrebu je imela lani 1,500.000 Din čistega dobička = 15 odstotkov delniške glavnice. Dividenda je 12-odstotna. Carina na prašiče v Nemčiji je z 28. marcem zvišana od 18 na 27 mark za meterski stot žive teže. Avstrijska carinsko-tarifna novela, ki jo sedaj pripravljajo, predvideva poleg zvišanja carine na žito in moko tudi zvišanje za krompir, jajca in med. Nova ogromna banka v Newyorku, ki bi bila še večja kot Chase National, se snuje. Govorijo o kombinaciji Guaranty Fiusta z Bankers Irustom in drugimi bankami. Novo podjetje bi razpolagalo s tremi milijardami dolarjev. Nemški sindikat dušika, ki poteče 30. junija t. 1., je takorekoč obnovljen. Srezki gremij trgovcev v Mariboru. Evidenčna centrala za slabe plačnike. V našem listu z dne 20. t. m. smo poročali, da namerava trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu ustanoviti evidenčno centralo za slabe plačnike in smo pripomnili, da bi bila taka centrala koristna povsod. K tem poročilu moramo v informacijo naših eitateljev dodati, da vodi pri nas evidenco o slabih plačnikih »Društvo industrijcev in veletrgovcev« v Ljubljani že več let in da izdaja dvakrat mesečno že širom cele države poznane zaupne okrožnice, v katerih izkazuje redno tvrdke, ki >sio bile v pred-idočeim polniesečju tožene ali večkrat opominjane, ali pa take, ki so v eksekuciji ild. Te okrožnice dobivajo vsi člani, ki so tako sproti opozorjeni na tvrdke, pri katerih je opreznost umestaa, kadar se jim namerava dovoliti kredit. V teh okrožnicah društvo seveda ne izkazuje slabe plačnike samo iz teritorija Dravske banovine, ampak iz vseh teritorijev naše države, tako da lahko trdimo, da je pri tem društvu evidenca slabih plačnikov za celo državo osredotočena. Člani društva se poleg okrožnic poslužujejo tudi obširne individualne informacijske službe, ki jo je to društvo že pred leti uvedlo in ki zbcg vestnega in vsestranskega zbiranja informacijskih podatkov služi članom kar najbolje. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani uživa danes kot trgovski informacijski zavod in kot institucija, ki vsestransko ščiti trgovske interese in ki se z najboljšim uspehom udejstvuje z opoaninjevalno in iztirjevalno službo, odličen glas in veliko zaupanje v najširših gospodarskih krogih. LOMBARDNA POSOJILA NA OBVEZNICE BLAIROVEGA POSOJILA tla je Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije po sklepu njenega nadzorstvenega sveta z dne 27. marca t. 1. poti pogoji, ki veljajo za lombardira-nje ostalih državnih vrednostnih papirjev. Obrestna mera za lombardna posojila pri Poštni hranilnici znaša 7 % na leto, poleg obresti se zaračunavajo stroški z XA% na 3 mesece; obresti in stroški se plačujejo za tri mesece vnaprej. Podrobna pojasnila dobijo interesenti pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. ZA TRGOVSKA POGAJANJA S TURČIJO. Beograjska industrijska zbornica je naslovila na ministra za trgovino in industrijo vlogo, v kateri zaiproša, ozirajoč se na prejšnje vloge industrijskih zvez v Zagrebu in Splitu, za skorajšnji pričetek trgovskopo,godbenih pogajanj s Turčijo. Ministrstvo se naproša, naj vpliva pri ministrskemu predsedniku in pri zunanjem ministrstvu na to, da se odstranijo težikoče v trgovini s Turčijo. Poudarja se važnost Turčije za nakuip žita, lesa, cementa in drugih jugoslovanskih produktov. TRG JAJEC. Eksportna zadruga jajec v Št. Jurju ob Južni železnici poroča: Kljub živahnemu povpraševanju v zadnjem času so cene jajec polagoma popustile in so padle zopet na Din 0-65. Ni pa izključeno, da bodo vsled bližajočih se Velikonočnih praznikov zopet nekoliko narasle. Tako je bila ‘28. t. m. dosežena cena Din 0-70. i?niii<1l)cpouDrj>auiit] Za uvoz kozjih kož iz Jugoslavije se zanima newyoršlka tvrdka Lenape Tra-dirag Čamp. Inc. 220 Broad\vay Newyork U. S. A. Interesenti se pozivajo, da se s svojimi ponudbami obrnejo neposredno na imenovano tvrdko. Za izvoz v Indijo. Tvrdka G. R. Relan & Sons, Manufacrtuers’ Represantatives Multan City, Indija, se ponuja kot zastopnik za razpečavanje blaga vsake vrste, razen strogev. Novi državni proračun. Dohodki proračuna ni na 13.348 milijonov. — Proračun je uravnovešen. Finančni minister Šverljuga je predložil Nj. Vel. kralju finančni zakon za leto 1930/31 ter ekspoze, v katerem predvsem ugotavlja, da pomeni predlog novega proračuna novo etapo v razvoju naših državnih financ. Po stagnaciji, ki je označevala naše finance v zadnjih treh proračunih, pomeni sedanji predlog odločen protest v cilju ustvaritve finančnih pogojev za živahnejše in intenzivnejše državno življenje. Kakor prejšnja dva proračuna, tako vsebuje tudi sedanji ločeno izdatke in dohodke splošne državne uprave in izdatke in dohodke državnih gospodarskih podjetij. V' novem proračunu je doseženo popolno ravnovesje med dohodki in izdatki. Proračun za leto 1929/30, ki poteče koncem tega meseca, je določeval skupno 12.464 milijonov dinarjev izdatkov. Novi proračun je znatno večji od prejšnjega. Ta razlika je samo navidezna, 'ker je treba k lanskemu proračunu prišteti še izvenproračunske izdatke v znesku 539 milijonov dinarjev. Potemtakem je znašal proračun za 1. 1929/30 dejansko 13.004 milijonov Din in je torej dejanska razlika med starim proračunom in novim predlogom samo 343*8 milijona Din. Povečanje izdatkov državnih podjetij so rezultati njihove večje aktivnosti, ki se vidi tudi v povečanju dohodkov. V glavnem so povečani izdatki raznih postavk iz proračuna splošne administracije takole: Za državne dolgove je določeno 121-5 milijona več kot v prejšnjih proračunih. Za potrebe vojnega ministrstva, računajoč v to povečanje oficirskih pri-nad težnosti po novem zakonu, 94-3 milijona več, za pokojnine 74 milijonov, za organizacijo banskih uprav 55 milijonov, za investicije (že začetih agradb) 08 milijonov, za povečanje prinadiežnosti civilnega uradništva 140 milijonov Din. Novi proračun je moral biti večji ko prejšnji. To povečanje je logična posledica razvoja državnega življenja. Mi smo predvsem imeli troletno dobo stagnacije v naši proračunski politiki. Vsi trije prejšnji proračuni se v svojem globalnem znesku skoro ne razlikujejo eden od drugega. V dobi živahnega dela na vseh poljih državne aktivnosti je prehod iz tega mrtvila neizogiben. Dovolj jasno smo označili, zakaj je moral biti proračun večji. Nastaja vprašanje, če naša gospodarska in finančna iSituacija dopušča tako povečanje. Naše naziranje je osnovano na vedrem optimizmu. So tu jasni dokazi, da se naša zemlja gospodarsko krepi. In to kljub težkim izkušnjam, ki jih je preživela v prejšnjih letih vsled slabih žetev. Finančna situacija postaja ugodnejša in to v občutljivi meri. Med prvimi, ki so posledica pofoolj-šanja splošnih gospodarskih razmer, omenjamo predvsem aktivnost naše trgovinske bilance za leto 1929, ki je aktivna z nad 300 milijonov dinarjev. Po 1. 1926 je s tem naša država zopet prvič vstopila v periodo aktivnih trgovinskih bilanc. Nobenega dvoma ni, da pa je tudi naša plačilna bilanca za to leto aktivna in to še v večji meri ko trgovinska, ki je, kakor znano, v bilanci plačanja samo ena pozicija. Na drugem mestu je dotok državnih dohodkov siguren znak poboljša-nja naše finančne situacije. Neposrednih davkov za 1. 1929 je bilo predvidenih za 1816 milijonov, plačanih pa je bilo 2005 milijonov, torej za 189 milijonov več in za 231 milijonov več kot leta 1928. Tudi posrednih davkov je bilo plačanih več. Tako trošarine za 139 milijov, taks pa za 65 milijonov Din več. Monopol-ski dohodki so enako dali večje dohodke. Predvidenih dohodkov je bilo 1994 milijonov, doseženih pa je bilo 2035 milijonov Din, torej za 41 milijonov več. Vsled novih trgovinskih pogodb so se carinsiki dohodki nekoliko znižali ko v letu 19(28, vendar pa so višji, kakor so bili proračunjeni za 1. 1929. Iz teh številk, zlasti glede višjih dohodkov posrednih davkov, se vidi, da je konsumna moč prebivalstva narasti«. Ugoden priliv dohodkov v državne blagajne in redno odgovarjanje države vsem njenim obvezam niso mogli ostati brez vpliva tudi na državni kredit v državi in v tujini, kar se na jbolj jasno vidi v kurzu državnih papirjev. Zlasti viden je skok tečajev obveznic zunanjega državnega posojila, emitiranega 1. 1922 in 1927 v New Yorku. 7% obveznice tega posojila so pridobile v zadnjih treh mesecih skoraj 17 poenov. PREGIJ5D DRŽAVNIH DOHODKOV IN IZDATKOV. Pregled izdatkov: Po proračunu iza 1929/30 1930/31 vse v milj. Din državna uprava 298-2 332-1 pokojnine in invalidnine 1.127-3 1.100-0 državni dolgovi 895-4 1.016-9 pravosodno ministrstvo 413-7 446-5 prosvetno ministrstvo 826-9 872-1 zunanje ministrstvo 142-0 159-1 notranje ministrstvo 586-1 6719 finančno ministrstvo 380-6 411-2 vojno ministrstvo 2.428-5 2.52,2-8 gradbeno ministrstvo 326-3 398-6 železniško ministrstvo 92-8 109-3 kmetijsko ministrstvo 84-7 102-8 trgovinsko ministrstvo 55-7 72-9 •socijalno in zdravstveno ministrstvo 213-0 243-4 1;roračunske rezerve 74-0 74-0 Vsi upravni izdatki 7.945-8 8.534-5 Izdatki državnih podjetij Po tproračunu za 1. 1929/30 1930/31 Iz resora: vse v n ilj. Din pr o s v e t nega m in i st rs t va 26‘6 29-2 finančnega ministrstva 795-2 795-9 gradbenega ministrstva 387-8 426-6 železniškega ministrstva 2.608-7 2.839-7 I --------- kmetijskega ministrstva 88-1 trgovinskega ministrstva 14-4 socijalnega in zdravstvenega ministrstva 55’4 gozdarskega ministrstva 452-2 130-8 15-1 68-3 507-5 Vseh izdatkov podjetij 4.518-2 4.813-1 Vseh državnih izdatkov 12.646-4 13.348-0 Pregled dohodkov: Po [proračunu za 1. 1929/30 1930/31 vse v milj. Din neposredni davki 1.543-0 1.630-0 posetbni davki 221-0 281-0 zaostali davki 100-0 100-0 trošarina 903-0 908-0 takse 1.199-5 1.245-2 carinske takse in agio 1.474-6 1.564-3 monopoli (viški do- hodki) 1.796-7 1.816-5 vojna odškodnina od Nemčije 162-3 4260 Dohodki državnih podjetij: Po proračunu za 1. 1929/30 1930/31 1» resora: vse v milj. Din prosvetnega ministrstva 3‘1 3‘8 finančnega ministrstva 49-7 44-0 železniškega ministrstva 99-6 93-2 gradbenega ministrstva 134-6 158-2 kmetijskega ministrstva 7-1 — gozdarskega ministrstva 114-1 11,1'5 trgovinskega ministrstva 17‘9 17*5 denarnih podjetij 30-0 30-0 kapitali in fondi 4*6 4-6 razni drobni dohodki 84-8 85-3 Skupno vsi dohodki 7.945-6 8.534-5 ARBITRAŽNA POGODBA MED ŠPANIJO IN JUGOSLAVIJO. V Beogradu je bila podpisana arbitražna pogodba med našo državo in Španijo. Nova pogodba pomeni nov korak za poglobitev odnošajev med našo državo in Španijo. ALBANIJA SE OSAMOSVAJA. Iz Sl kadra poročajo: Z izključno albanskim kapitalom ustanovljena Albanska tovarna portlandskega cementa d. d. je otvorila obratovanje z dnevno produkcijo 250 ton. S stroji nemške provenience opremljena tovanna bo že v bližnjem času povečana na dnevno kapaciteto 800 ton. Tako ©e hoče tudi Albanija polagoma ©mancipirati in se postaviti na lastne noge. Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 7 viničarskih in majenslkih družin, 19 hlapcev, 6 pastirjev, 1 vrtnar, 10 pekovskih mojstrov, 2 železostrugarja s prakso, 1 mizar, 1 sedlar delovodja, 1 vrvar, 3 krojači, 7 čevljarjev, 2 slaščičarja z obrtno pravico, 2 slikarja, 1 fotograf, več vajencev (vrtnarske, kleparske, kovaške, mizarske, čevljarske, krojaške, sodanske, pekovske in slikarske obrti.), kakor tudi 6 kuharic, 12 služkinj, 2 po-strežnici, 2 sobarici, 2 varuški, 2 bolniški strežnici, 2 plačilni natakarici, 1 pod natakarica, 1 servirarica, 2 kuharici k orožnikom, 2 perici in 2 likarici za sezijo, 3 vzgojiteljice, 1 kuharica za v gostilno, 1 šteparica gornjih dejov čevljev, 5 služkinj in kuharic za na Hrvaško, 1 šiviljska vajenka. D. D. banka o gospodarski konjunkturi v Nemčiji. Ni misliti, da se bosta zaposlenost in korist industrije v bližnjem času dvignili. Prej je možno, da bo izšla prva pobuda, kot se to v časih krize tako pogosto zgodi, od borze; na borzi se more prehod od optimizma k pesimizmu veliko hitreje izvršiti kot v tovarnah ali v blagovni trgovini. Moi^da je nadaljnje oblikovanje denarnega trga in izdatnejša preskrba glavnieuega trga vodilno za borzo. Dresdenska banka v Varšavi. Po poročilih nemških in poljskih listov bo dvorila Dresdenska banka v najbližjem času veliko podružnico v Varšavi. Doslej še ni določeno, ali bo to samo navadna podružnica ali pa velik samostojen bančni zavod, ki bi moral dobiti koncesijo od poljskega finančnega ministrstva. Osnovanje podružnice Dresdenske banke v Varšavi označajo kot posledico pravkar sklenjene gospodarske pogodbe med Nemčijo in Poljsko. Po ratifikaciji te pogodbe (nameravajo otvoriti tudi druge velike nemške banke svoje podružnice v večjih mestih Poljske. Tako se po dolgem času vendar enkrat kažejo znaki ožjega gospodarskega sodelo-j vanja med Poljsko in Nemčijo. Tovarna usnja Loges in RaOmussen v Hamburgu, ko j e lastnik je izvršil samomor, je zašla v milijonske plačilne tež-koče; govorijo o 4 do 6 milijonov mark obveznosti. Tvrdka je med vodilnimi v Hamburgu. Eksportno padanje v ameriški avto-mobilni industriji. Eksportna kupčija ameriške avtomobilne industrije, ki je že v drugi polovici preteklega leta občutno padla, kaže tudi v začetku letošnjega leta neugoden razvoj. Vsa inozemska prodaja avtomobilne industrije v mesecu januarju je nesla po podatkih ameriškega trgovskega urada 31,170.000 dol. ali ca. 35 odstotkov manj kot v januarju leta 1928. 0 demantni trgovini. V Antvverpu je zborovala mednarodna komisija za pospeševanje trgovine in industrije v de-mantih in je sklenila nasvetovati svojim jlanicam, naj pričnejo zopet z delom, ki so ga v februarju ustavile. V slučaju udejstvitve sklepa bodo produkcijo uredili, da bodo delali v Amsterdamu po tri dni na teden, v Franciji in Belgiji pa cel teden, potem pa cel teden ne. Sklep velja za nedoločeno dobo in more biti preklican le na nasvet mednarodne komisijo. Glavna zadruga za poljedelski kredit, ki šteje 12.000 krajevnih zadrug in več kot 100.000 članov po vsej Jugoslaviji, je imela 31. marca kongres v Beogradu. Bavil se je poleg vprašanj zadruge same tudi ,z vrsto važnih splošnih gospodarskih vprašanj, tako z vprašanji zavarovanja poljedelskih zadrug, rastlinskih bolezni, njih škodljivcev in borbe proti njim, pospeševanja narodnega zdravja, reje perotnine in živinoreje v malem posestvu. Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po zadnjem izkazu Nemške Državne banke nad 4100 milijonov mark, kritje v izlatu je znašalo 60-6 odstotkov, v zlatu in devizah skupaj pa 71-6 odstotkov, se bliža torej trem četrtinam obtoka. Pristanišče Sušak zaznamuje od leta do leta večji promet. Leta 1924 so izlo-žili in naložili 156.000 ton blaga, leta 1928 ipa že 564,000. Sedaj bodo pristanišče izdatno razširili, zgradili velika moderna skladišča itd. Boj ?a baker. Bakrena industrija je med svetovno vojno jako dobro uspevala. Po svetovni vojni pa je nastopilo v tej panogi mrtvilo. Šele leta 102S se je položaj nekoliko izboljšal. Vendar pa so izgledi za bodočnost precej neugodni in producenti bakra se trudijo na vse načine, da bi zopet pridobili izgubljeno pozicijo in pomen v svetovnem gospodarstvu. Pri teni pa igrajo kakor v mnogih drugih važnih industrijah surovin prvo vlogo konsu-menti. Na vse poizkuse, s katerimi se trudijo producenti bakra, da bi povišali cene bakru in zopet delali mastne dobičke, o katerih vedno sanjajo, odgovarjajo konsumenti s štrajkom. Parola štrajka pa se ni obnesla lansko leto. Toda po oktoherskem polomu Newyorške borze, ki je imel za posledico znižanje cen, so zopet dobili oblast nad tržiščem bakra konsumenti. Ako ravno so drugi produkti pri tej priliki dosegli najnižje cene po letu 1922, je vendar znašala cena bakra 18 centov za funt doma iu 18-5 za inozemstvo (sedaj 177/«, odnosno 18-3) vkljub zmanjšanem popraševanju in velikim zalogam. Ja, zdi se celo, da je bilo producentom mogoče, da so se tako zelo zavarovali, da se lahko za bližnjo bodočnost počutijo precej mirne. Kjerkoli se informiramo o bodočem položaju industrije bakra, se povdarja, da se je baker, ki je bil vedno najbolj odvisen od gospodarskih neprilik, z uspehom obvaroval pred depresijo v Združenih državah. Za razumevanje tega položaja si je treba predočiti dva faktorja: 1. V zadnjih sedmih letih se je industrija bakra zelo izpopolnila in 2. izvedla se je koncentracija bakrene produkcije. Maloštevilne finančno jako močne skupine kontrolirajo danes celotno produkcijo in so svojo kontrolo razširile na vse važnejše produkcijske koncerne. Kar je bilo poprej nemogoče, se je s koncentracijo doseglo: namreč prilagoditev produkcijo povpraševanju. Štiri glavni koncerni kontrolirajo danes 80% severne- in južuo-ameriške produkcijske kapacitete. Obe deželi producirata približno 78% svetovne produkcije bakra in 88% svetovne elektrotehnične ratinerijske kapacitete. Sodelovanje teh štirih koncernov igra veliko vlogo* na'tržiščih bakra in paralelno s tem gre tudi roko v roki izven teh koncernov stoječa domača in inozemska produkcija. Še dalekosežnejšega pomena kot ta koncentracija produkcije je razširitev interesov iste na predelovalno industrijo. V tem oziru moramo predvsem opozoriti na dva na j večja ameriška producenta: Anaconda COpper Mining Co in American Srtielting and Refining Company. Vsaka od teh skupin kontrolira danes istočasno 40% ameriške potrebe po bakrenih fabrikah, tako da ostalih 20% ne igra na oblikovanje cen na odprtem tr- gu sploh nobene vloge. S spojitvijo produkcije in fabrikacije se je naravno položaj producentov znatno spremenil. Prodajna cena bakra namreč, ki je za producenta glavna stvar, se sedaj prevali na konsumenta in pride za proizvajalca finalnih fabrikatov samo indirektno v poštev. Tako so postali producenti bakra istočasno konsumenti bakra. V tem oziru vidimo najvažnejšo fazo te industrije v zadnjih letih, za kar je dala inicijativo Anaconda s prevzemom American Brass Companv. Cena 18 centov za funt vsebuje 8 centov dobička, če pomislimo, da znašajo povprečni stroški nekaj manj kot 10 centov. Ako bi se pri nespremenjenih produkcijskih stroških znižala cena na 17 centov za funt, bi morala industrija prodati za 14% več bakra, ako bi se cene znižale na 16 centov pa za 33% in pri ceni 15 centov pa za 60%, ako naj bi bil dobiček isti kakor pri prodajni ceni 18 centov. Ker pa s tem ni računati, da bi se pri ceni 14 centov moglo prodati še enkrat toliko bakra kot sedaj, vlada splošno mnenje, da se naj sedanja baza obdrži in da se onim, ki se danes nahajajo še zunaj koncerna, ne bo posrečilo prebiti fronte. Da je bilo v primeri s prejšnjimi leti visoko stanje cen leta 1929 praktično brez vpliva na konsum bakra, služi producentom za argument, da konsum ni odvisen od cen, ampak od splošnega gospodarskega položaja. Leta 1929 je bila cena nekoliko čez 18 centov in je ostala za večji del leta stabilna na 18. Vkljub temu pa se je konsum znatno povečal v Združenih državah in je znašal 11-8% več kot leta 1928. Za domači konsum je to pomenilo 1,100.000 ton proti 983.500 ton leta 1928. Svetovni konsum se je povečal za 6% in je znašal 2,1.1.1.000 ton. Kar se tiče splošnega kupčijskega položaja in njegovega vpliva na konsum bakra, so producenti bakra mišljenja, da je padajoča konjunktura samo prehodnega značaja in računa se, da bo konsum bakra leta 1930 samo za 5% manjši kot lansko leto. Tudi se splošno misli, da bo Evropa, katere konsum je lansko leto nekoliko popustil, z zboljšanjem finančnega položaja postala zopet večji konsument. Kar se tiče Združenih držav, se je konsum bakra, računano na posameznega prebivalca od leta 1921, skoro podvojil. Leta 1921 je znašal namreč konsum 495.885 ton, to se pravi 9-5 funtov na posameznega prebivalca. Leta 1928 pa je znašal konsum bakra 980.000 ton, to je na posameznega prebivalca 16'4 funtov. Interesantna je tudi statistika, ki nam pove, kako je ta konsum v Ameriki razdeljen. Leta 1928 so namreč porabile: industrija posod 24-5%, električna industrija 21'7%, avtomobil-na industrija 13%, industrija žice 88%, slavbna industrija 6-3%, industrija cevi in sorodne industrije 6-4%, municija 0 8%, hladilni aparati 1*3%, železniške gradbe 0 6%, radio 0-5%, ladjedelništvo 0'2% in razne druge industrije 8%. Da se vodilna industrija bakra zaveda sedanjega položaja, se razvidi že iz tega, da je znižala produkcijo. Od posameznih skupin so znižale svojo produkcijo Chile Copper za 15, Anaconda za 30, Utah Cop-per za 30, Phelps Dodgde za 40, Calumet and Arizona za 40, Unted Verde za 40 odstotkov. Točui 31. inarca r. 30 Povpra- ševanje Dir. Ponudbs Din OKVIZfS: Amsterdam 1 h. goM . —•— 22-72 Berlin IM 13-5075 13 5375 Bruselj 1 belga -■*-■• 7-8992 Budimpešta 1 pen#8 ‘»•87 9-90 Curih 100 fr 1094-40 1 >97 40 Dunaj 1 šiling 7*9659 7-9959 London 1 funt —•— 27546 Me-wyork 1 dolar —• - 56*51 Pari* 100 fr ... •_ 221*65 Praga 100 kron 1G7-39 168-19 Trst 100 lir 295 72 297-72 KONJAK IN ŠAMPANJEC. Za jutri sklicuje Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu anketo interesentov, kjer naj se izdelajo predlogi /a označbo gotovih alkoholnih pijač domačega izdelka, v prvi vrsti konjaka in šampanjca. Cre za pijače, ki se po členu 15. francosko - jugoslovanske trgovske • pogodbe od 30. januarja 1929 od 15. novem! ra 1930 naprej ne smejo več prodajati z geografičninti označbami, ki ne odgovarjajo pravemu kraju produkcije. ROŽNA ESENCA V BOLGARIJI. Produkcija rožnega olja ali rožne esence v Bolgariji, ki je v teku 16 det vsled vo]nih zmed in listnih bolezni zelo nazadovala, se je v zadnjih letih zopet dobro razvila in je zopet lukrativen eksportni predmet Bolgarije. Lela 1910 je merila z rožami kultivirana ploskev 760') hektarov in je dala 104.000 stotov rož, j/, katerih so napravili 600.261 mu-Skalov esence; muškal je stekleničica s 5 grami. Leta 1926 so bile številke sle-dtve: 5049 hektarov, 64.343 stotov, 390 tisoč 864 muškatov. V preteklem letu 1929 je bilo v kulturi 6230 hektarov, a dali so 3200 kilogramov esence, ki je Ha večinoma v Francijo. Najboljše rože uspevajo v globoki dolini med gorovjem Balkan in južno ležečimi gorovji. Nabava tiskovnega papirja. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo licitacijo za nabavo 38.600 kg tiskovnega papirja. Licitacija bo dne 3. maja ,t. 1. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani v sobi štev. 42. Jamčevima (5 odstotkov, ali, če je inozemec 10 odstotkov) se imora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Dobavo. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 4 vagonov portland-cemeaila; do 17. aprila >t. I. glede dobave 30 kg usnja; do 25. aprila t. 1. glede dobave steklenic, zamaškov, vate, lese-mih, škaitljic, stekleničic za zdravila itd. — Dne 22. aprila t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu licitacija glede dobave 20.000 komadov hrastovih pragov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja plinskega koksa. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema ponudbe glede prodaje 80 ton plinskega koksa. Dobave. Direkcija državnih želeanic v Zagrebu sprejema do 5. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 850 kg karbida. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni direkciji.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2 zobatih koles. — Vršili se bosta naslednji ofertal-ni licitaciji: Dne 23. aprila t. 1. pri Gradjevinski upravi v Boki Kotorski glede dobave 300.000 komadov zidne opeke, 150 ton negašenega apna, 500 ton portland-cementa, 40.000 komadov /.lehnjakov ter cementnih in keramičnih plošč. — Dne 24. aprila t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznega vrvarskega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 23. aprila t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekouomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija glede dobave pohištva. (Oglas je na vpogled v pisarili Zbornice za TOI v Ljubljani, poboji pa pii blagajni navedenega mini-iitrstva.) Dobava mesa. Dne 1. aprila se bo vršila pri Initendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa za čas td 11. aprila 1930 do 31. .marca 1931. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice /a TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni intenidanturi.) Brzojavi: Krlspercoloniale Ljubljana Telefon itev. 2263 ANT. KRISPER COLOM Lastnih: Josip VerliC Veletrgovina kolonijalne ZaJoga špirita, raznega robe - Velepražarna . _ .. _ žganla in konjaka - kave - Hlini za diiave LJ U B L J H N A Mineralne vode - Tot na postreSba DUNAJSKA CESTA 33 Caniki . hi Ustanovljeno leta 1840 Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih ■ poljubnim Številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercljelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregoričeva ulica 23 TELEFON 2552 — Z« večja naročila zahtevajte proračune 1 Trgovci in industrijci Trgovski list se priporoča inseriranfe ! 1 £ Od dobrega najboljil je samo GIITZHER - IBLEI - UISE1 Hvalni atroj In kolo •ligantn« Imdbi - najbollil matarljal URANIA pisalni itroji ▼ 8 velikostih Novosti Šivalni strol kot damska pisalna miza Samo pri Jos. Peteliiic«ii Ljub lian a, Tslalon Int. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Veletrgovina kolonljalne in Špecerijska robe Ivan Jelačin Uubliana Zaloga sveZe pražene kave, mletih diiav In rudninske vode ToEna In solidna postroSba I Zahtevajte ceniki F\ KUVERTA dbhKba ■ O. X. z Tvomka kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Tolarski PO* S , Karlovška c. % Oreja dr. IVAN PLE8S. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tUkarja: O MICHALEK, Ljubljana.