Zborovanja ,,Saveza hrv. učiteljskih drustava." (Dalje.) Jaz sem v tem vprašanju vestno meril korist pa škodo, a sem došel do povsem nasprotnih rezultatov kakor dr. Cenkič ter sem našel, da nerazdeljeni peturni šolski pouk donaša jako malo korist, toda veliko škodo vsem narodom, ki imajo kratek šolski obisk. Nato je govornik razkazoval in razlagal na tabli narisan grafikon, ki ga naš list iz tehničnih ozirov ne more priobčiti, pač pa ga oni, ki se zanj zanima, dobi v »Napredku« št. 36. Iz grafikona je razvidno marsikaj zanimivega v prilog razdeljenega časa poučevanja. Otrok v nižji ljudski šoli na Hrvašketn dobiva po za- konu od 1. 1895. v razdeljenem času poučevanja brez od- mora v I. razredu 640 ur; v II. razredu 720 ur; v III. raz- redu 760 ur; v IV. razredu 880 ur in v V. razredu 880 ur šole; skupaj tedaj v petih letih 3880 ur. V nerazde- ljenem šolskem času pa dobi otrok v I. razredu 740 ur; v  II. razredu 820 ur; v III. razredu 860 ur; v IV. razredu 980  ur; v V. razredu 980 ur; skupaj tedaj v petih letih 4380 ur  šole. To govori jasno in glasno, da z nerazdeljenim časom pouka, ki se zanj junaško bojuje moj prijatelj dr. Cenkid,  izgubimo ravno 500 ur ali čez pol šolskega leta. Ta razlika dobitka, oziroma izgube se dobi tako, ker je namenjena v nerazdeljenem času pouka najmanj ena ura za odmor, t. j. 200 ur letno, medtem ko je v razdeljenem času pouka do- volj pol ure na dan, t. j. 100 ur letno itd. Spoštovani moj protivnik svetuje tudi to, da se pri nerazdeljenem pouku zmanjšajo metodiške enote, ker bi po takem ostalo več časa za potrebne pavze. Z drugimi besedami, on dopušča, da se tako precej zmanjša ves poučni materijal za nižje ljudske šole in naš ljudski pouk, da se bavi samo s čitanjem, pisanjem, računstvom in veroukom, kakor je to nekdaj bilo. Ce bi hrvaško učiteljstvo to v principu sprejelo, tedaj bi dosledno pristalo na to, da se naši šoli odvzame vzgojni značaj, ter da potem ona postane zavod za mehanične spretnosti, kar mislim, da bi ne podpisal niti moj cenjeni protivnik, ker sem v dušo uverjen, da tudi njemu leži na srcu kolikor možno intezivnejši odgoj našega naroda. (Tako je! Pritrjevanje!) Misleč tedaj sigurno, da tudi moj protivnik želi na vsak način, naj se i nerazdeljenim časom pouka ne dirne v vzgojni uspeh naše dnašnje šole, hočem mu takoj, odpomoči z načinom, kako oi to moglo biti. Ako hočemo, da nadomestimo izgubo učnih ur, tedaj podaljšamo obisk šole na šest let, in to je povsem lahko, samo treba, da nastavimo še eno petino vsega današnjega učiteljstva, t. j. 500 novih učiteljskih oseb. Seveda bi to stalo naš siromašni deželni proračun prilično milijon kron, a takih milijonov je pri nas Hrvatih nekako malo, a najmanj bi tako vsoto žrtvoval narod edino zato, da si s tem pridobi poldnevni pouk. A ker že govorimo o pomnožitvi učiteljskih oseb, tedaj mi dobrotljivo dopustite, da vam pokličem v spomin prekrasni in jako karakteristični govor predstojnika našege nauka g. A. Paviča v minuli saborski debati, kjer pravi, da je pri nas 322.274 šoloobveznib otrok, od katerib pa hodi v šolo 63-83%, a 3617%, t. j. čez stotisoč naše bedne dečice, še čaka na blago luč ljudske prosvete. A da se tudi ti otroci ušolajo, treba po mišljenju g. predstojniku nauka še 1771 novih učiteljskih oseb, pri čem bi narastel broj učiteljev na 4028 in še više. Vzemimo k temu še mojo petino za šesto šolsko leto. t. j. 805 učiteljev, tedaj bi potrebovali ravno 4833 učiteljskih oseb, a mi jih na žalost imamo danes samo 2457, pa so nam tudi te učiteljske osebe v bednem materijalnem položaju in jadikujejo za krubom, in to s popolnim pravom, kakor to vsak priznava in so to tudi odločno pripoznali v poslednjem saborskem zasedanju. (Tako ie!) (Dalje.) \i:|