Poročilo o delu zelenih straž na OŠ Levstikove brigade Škofljica
»Na naši šoli že vrsto let uspešno sodelujemo pri čiščenju okolja. Lansko leto smo po naselju postavili opozorilne table in ko5e. Vsak teden je bil posame-zen razred zadolžen za čiščenje okolice šole in poti do železnice.
Izdali smo tudi šolsko glasilo Bobri s temo o ekolo-giji. V okviru naravoslovnih dni smo si ogledali tudi nekatere čistilne naprave. Ker nas krajani pri tej akciji niso dovolj podpirali, in še vedno narašča število črnih odlagališč, bomo to akcijo še ponovili.
Se vedno pa skrbimo za čisto in urejeno okolje naše šole in šolskih prostorov. Za lepši izgled šolske okolice smo si zadali tudi naloge, da bomo v bodoče zasadili smreke in mlado drevje okrog šole.«
Zimska šola v naravi
Končno smo dočakali dan, ki nas je popeljal v naročje narave. Komna s svojo nedotaknje-no naravo je pozimi še lepša.
Po treh urah in pol hoje smo upehani stekli v kočo, popili skodelico toplega čaja in si nekoliko oddahnili. Željni znanja smo že stali na smučišču. Prve dni srao se učili osnove smučanja. Šolo smučanja smo popestrili z igra-mi na snegu. Odhajali smo na daljše ture. Vse ture so bUe zanimive, polne novih doživetij. Kar nismo se mogli nagledati lepot okrog nas. Večkrat smo se ustavili, da smo si nabrali novih moči s čokolado in bonboni.
V nedeljo smo tekmovali v veleslalomu. Na startu smo bili vsi razburjeni, saj si je vsak želel čimboljše uvrstitve. Smučišče smo si ure-dili kar pred kočo.
To je bilo naše življenje na snegu. V koči pa se je dogajalo marsikaj zanimivega. Vsaka ura pouka je bila zanimiva. Našo pozornost so pritegnili diapozitivi o lepotah gora, Triglavski narodni park, zgodovina smučanja, turna smuka. Preizkusili smo se celo v nudenju prve pomoči pri nesrečah v gorah.
Večeri so"bili najlepši, predvsem zadnji, ker smo šli v disco. Ta naj bi bil na planoti Gov-njač, pa se je izkazalo, da je v bližini koče. Vsi smo bili presenečeni. Zavrteli smo se v ntmu glasbe. Tudi tovariša in tovarišice so se razži-veli, tako da nam je bilo vsem žal, ko smo morali spat, saj bi najraje rajali do zore.
Pohvaliti moram tudi kuharice. Hrana je bila enkratna. žal take sreče ne moremo dolgo uživati. Torej slovo. Vsakdo bi na dan slovesa potočil kakšno solzo, a tega ni pokazal. Razi-grani smo se vračali v dolino.
URŠA PODRŽAJ OŠ Levstikove brigade Škofljica