169. številka. Ljnbljatia, v sredo 28. julija 1897 XXX. leto lsh»;a *ea* dan aveaca, izimli nedelj« in prasnike to velja po pofit i prejeman ea ae etro-ogerak e letele ca vse leto 15 gtd., ea pol leta 8 gld., 7\ črt rt lota 4 glđ., za jedca t gld. 40 kz. — Lj ii h ijanc bres poiiljanj4 na dom ea vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 30 kr.t ca jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ca dum računa se po 10 kr, oa mesec, po 30 kr ea Četrt leta. — Za to j e d e ž e 11 toliko več, kolikor poatnina Ena&a. Za omari le plačuje e« od fitinatop/ie pet t-\rstc po H kr., će se oznanilo jeden krat t-sVa. po 5 ki., Ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopie. naj se izvole frank < rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredmfrvo in upravniltvo je na Ko^gresuem trgn 5t. 12. C p raviMitvu naj «<• blapovoliio posiliati naročnine, rnklan. ;•<•!).:-. oznanila, t. j. v*e administrativne stvari. Vabilo k XII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v četrtek, dno 5. avgusta 1897.1. Vrs.jjcjifocl: I. Sveta maša ob 9. uri v mestni župnijski cerkvi. II. Zborovanje ob 10. uri pri „Zlati kroni". 1. ) Prvomestoikov nagovor. 2. ) Tajnikovo porodilo. 3. ) Blagajnikovo poročilo. 4. ) Nadzomištva poročilo. 5. ) Volitev*) jedno tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji ndje drnž-binega vodstva: 1. Ivan Mnrnik, 2. dr. Ivan Svetina, 3. dr. Josip Vodnjak, 4 Andrej Z a in e j i c. 6. ) Volitev*) naclzomištva (6 članov). 7) Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Iij nb lj an a, Prvomestnik : Tomo Zupan. 20. jnlija 1897. Podpredsednik: Luka Svetec. Pristavek. 1. ) Predvečer, dne 4. avgusta t. 1., naj se ob 8. uri p. n, skupšcinarji in p. n. Ljubljani arije prijateljsko snidejo na vrtu gostilne SOipoda Forlinca (pri.Zvezdi"). — PevBke točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slavno pevsko društvo „Ljubljana". 2. ) Dne 5, avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 7.08 uri zjutraj, 3. ) Po zborovanju skupni obed na Štemarjih pri p. Val. Sušniku ob 1. uri. Radi obeda sejo udeležencem zgla-siti do 3. avgusta pri slavnostnem odboru v fcskofji Loki. Kuvert brez vina stano 1 gld. 50 kr. 4. ) Ob 5. uri koncert na Štemarjih. Vstopnina f>0 kr. f>.) Odhod iz Škofje Loke proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 9'20 uri zvečer. Iz § 14. glavnih pravil: Velike skupščine so udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico .... b) pokrovitelji; c) urijo družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzoruištva in razsodni&tva in e) podružnični zastopniki, Stovilo podružničnih zastopnikov sc ustanavlja tako, da jo na vsacih 50 riruštvenikov jeden zastopnik; vender pa moro vBaka podružnica najmanj po jednoga imoti. Iz S In.: Podružničnim zastopnikom jo dovoljeno pooblastiti namesto nebo kogarkoli izmej družbenikov. Iz § Ki.: Vsako leto izstopi jedna tretjina družbinega vodstva. Nadzorniki iu razsodniki se pa volijo vsako leto iz novic. LISTEK. Pismo. (Vinjeta. — Spisal J. C.) (Konec.) To je bilo zelo jasno, — ali se ti ne rdi? Obračal sem list na vse strani, kakor bi nečesa iskal, — skritih Črk ali hogve kaj. Šele poz« neje sem se domislil, da sem pogrešal vsaj jo lun same, kratke tolažiloe besedice, ki bi kanila v srce, vroča in bolestno-sladka, ki bi je razširila in napolnila do viha, da bi ne ostalo več prostora pogubni moči. A na lista ni bilo dražega ničesar; niti par furniran ni bil I Ležal je na mizi, in jaz aem ga položil mira o nazaj na svoje mesto . . . Samo tri vrstice, tri kratke, drobno pisane vrstice! • . Tmb daleč naokrog se siri veliki, šumeči svet, B 8Tojimi gorami in mesti in ljadmil Pod menoj Da cesti bobnf in brani od vrvečega življenju. Ta gori široke, tibe sobe, in oa zt ft jaz eam, s svojim dolgim, starikavim telesom ... In čemu mi je vse to? Mrtvo in brez pomena; eksfstiralo bi ravno tako lahko sto let pred mano ali za mano. Ali to Novi oblak. Na balkanskem podnebja se je pojavil nov oblak. Privlekel ro jo poverm nepričakovano n.-d polja in obndil an go skrbij. Srbska narodna skupščina je bila te dni ne n&doma sk lesna na izredno zasedanje. Komaj co se bile izvršile volitve, pri katerih no zmcgali skorc sami radikalci, zbrili so se narodovi zastopniki, in kcj obrnili nase pozornost vse E/rope. Začudenje je opravičeno. Nasprotniki militarizmu, rad'kalci, so brez ngovora, da, celo z navdušenjem dovolili 91 a milijona fraakov za cberoženja srbske vojske, kar je za malo, fioancijalno izeeianc, in silno zadolženo Srbijo velikanska žrtev, in đovclili sa to v tajni seji, v kateri je vojni minister po zatrdila peštan-fckih listov govoril silno razburljivo. Kumiti po tem sklepa, me-., da dva dni po tem, ko srco zi r.j zvedeli, prišla je nova vest, katera je javno mnenje zopet mečno razburila, vest, da je i '.■ ki car daroval Srbiji 40 000 Berdanovib pušk in 25 milijonov patron. N hce ni dvomil, kaj vse to pomeni. Srbija se obe režnje, Srbija se pripravlja za slačoj vojae. Pod tem u'isom je ves svet z zanimanjem čital razne :'zjave srbskega mi* "Srnkega predsednika Sina:Ć**, in razočaran odložil iz rok dotične liate. Sim 6 je mnrgo težil o vpadanjn Arnavtov na srbski tt rite rij, ali te tožbe pač ne morejo biti poved cberoženju. Amattje niso nič boljši cd Srbov. Arnavtje prihajajo kot hajduki v Srbijo plenit, kakor prihajajo erbaki bajdnki mej Arnavte. To more biti poved kocfliktom samo tedaj, če kdo kot flikt išče, in je le v zadregi za njega opravičenje. Mogoče je, da se pripravlja Srbija na vojno proti Turčiji. Pripravljala se je že letos na pomlad. Javna tajnost je, da s'a Srbija in Bolgarska začetkom grško turške vojne grozili Turčiji z vojno, če ne ugodi nekaterim njihovim zahtevam, in Turčija se je udala. Nastavila je nekaj bolgarskih škofov, in dovolila otvoriti nekaj srbskih sol v Macedoniji. Zdaj pa je položaj ves drugačen, kakor je bil začetkom grško-turške vojne. Turčija ima zdaj veliko vojsko mobil zovano, nje vojska js po uspehih v Tesaliji navdušena in fanatizovana, in Bolgarska in Srbska nimata upanja, da si v slučaju vejne 8 Turčijo pridobita kaj lovorik. Proti kemu mobilizuje torej Srbija, in v kateri ramen? Mobilizov&ti more svojo vojsko samo na dve strani, ali proti Turčiji ali pa proti Avstriji In tu nam prh*ja na misel članek, kateri je prav te dni priobčila veleugledna angleška revija „'Jairtelv Revi' w". V tem senzacijonklnern članku se anonimen diplomat poteguje za razdelitev Turčije mej Rusijo in Avstrijo, in pripovedne, da irra Avstrija, katera po svojih agentih, katoliških duhovnikih, že dolgo prepirira Albnnijo za aneksijo, prosto pot v Solon, in to pa dogovoru z Rini jo. Morda so v tern članka razviti nazor; v kaki zvezi z mobilizovanjem Srbije. Gotovnga seveda ne vedo še širši krogi prav nič, in kar poročajo listi, so največ gole kombinacije. MorJa hočejo velevlasti porabiti Srbijo, da ž njeno pomočjo ukrote Turčijo, in da jej za to pomeč dajo kako nagrado; morda se Srbija, kakor dokazuje n0.4tdeutscho Rundschau", res boji, da hoče Avstrija postati svoja, krdela čez Srbijo proti Salonu, in Re misli tej nameri ustaviti z orožjem v roki; merda .... kombinacijam je odprto široko polje. Faktura je famo to, da Srbija mc bili zuje svojo vojeko, da žrtvuje v ta namen jako velike svoto, več, kakor ji dopuščajo njene meči, a to se je gotovo zgodilo iz ponebnih in važnib nagibov. Privlekel ee je nov oblak nad Balkan, a le malo je izvoljencev, kateri bi vedeli povedati, kaj se iz njega usnje. Avstrijf-ki naredi nimamo nzrokov želeti, naj bi se naša država lotila zunanjepolitičnih akcij. Naš gospodarski položaj je preslab, da bi mogli kaj žrtvovati za akcije, katere niso potrebne, in nrs politični položaj je tako klavern, da ne moremo nikomur želeti, naj bi postal deležen teh dobrot, katere uživamo mi. Avstrija naj postane najprej dobra mati svojim narodom, potem naj se loti „osvobojenja* diugih narodov. Sicer pa etojimo prej kakor slej na stališču, da Avstrija nima na Balkanu ničesar ickati, in zategadelj se bomo tudi ostavljali vsaki politiki, katera bi nasprotovala i a-čela „Balkan talkanskim narodom". drobno, neparfumiraoo pismo! V teh črnih, okroglih potezah, zdi se mi, leži nekaj strašnega, silovitega, ki Htm i v me neprestano z globokimi, široko odprtimi, kakor brušeno jeklo svetlimi očmi, — steza proti meni željne, krvave roke in premika pehlepno svoje debele, sivo blede ustnice ... Ne opam se dotakniti tega pisma, ali vendar ne morem obrniti pogledov od njega. Rešiti sem se hotel tega upliva z njeno sliko, — ali njenega obraza ne morem gledati . . . Moj Bog, kako sentimentalne oči, kako otroška ličeca, kakor nedolžne, bo jazi ji to smehljajoče nstnice! Čez ramo ji pada na prsa debela kita svetlo črnih las, kakor opolzla, slinasta kača . . . Kdaj sem ljubil to žensko? Zdi se mi, da nikdar. Pobral sem jo nekje na cesti, bogve kako in zakaj. Ob prvem hipu sem rotil, da je ona del mojega telesa in moje dušo. Ljubil sem v nji samfga sebe. Kadar sem se ji sladkal, kadar sem jo poljuboval in objemal, takrat sem izpolnjeval samo zapoved svojega samoljubja. Prirast !a je tako na moje celo bitje, da sem gledM sebe v zrcala, kadar sem gledal njo. Kakor mi ni prišlo nikdar na misel, da iz gabim kdaj na lepem roko ali nego, tako nisem mogel niti sanjati, da bi se utegnilo zgoditi, kar se je zgodilo zdaj. In ko je priSlo, tedaj sem videl, da mi ni odprdel samo del telesa, temveč da sem izgubil vso. kar je bilo resnično mojega. V teh dveh letih, ko je bila pri meni, prešlo je počasi vse moje čustvovanje in mišljenje na njo; živel sem z njenim srcem in njenim duhom ; brez nje bi bil mrtev stroj, v zasmeh in nad'ego samemu sebi. In vendar je nisem ljubi), nje same; ne „šel bi za njo v ogenj41, če ne bi šla — ona z menoj... Lahko si torej misliš, kako silovito me je zadel .usodni dogodek". . . Sprva me je obšlo samo neizmerno aaču-denje. Da, povej mi, prijatelj, ali bi se Ti no čudil, ko bi se hipoma vzdignilo Tvoje lastno telo, obleklo sukajo, delo klobak na glavo in s palico v roki izginilo brez slovesa skozi vrata, ne da bi mogel protestirati? To je aicer zelo nenavadno, neverjetno in zdi se Ti morda celo nemogoče. Ali meni se je zgodio prav tako . . . Na to sem pestal žalosten, tako naizmnrn" žalosten, kakor nisem bil doslej nikdar v svojem Občni zbor pol. dr. Edinost" v Trstu, dne 18. t. m. je sprejel soglasno in z velikim navdušenjem naslednje resolucije, katere so predlagali in utemeljevali razni govorniki. I. „Pozivlje se slavno vlado, da z ozirom na jezikovne razmere, podob le onim na češkem, izda čim prej mogoče tudi za Primorsko jezikovne naredbe, fili'ne onim, izdanim za kraljevino češko in mejno grofijo moravsko." II. „Občni zbor političnega društva aEdinost" dna 18. julija t. I izjavlja, da je sedanji državno zbcrski volilni red, kolikor se dostaje Trota in njegove okolice, krivičeo, ker omogočnje, da imajo Italijani vseh pet državnozborskdi mandatov, a Slovenci niti jednega, akoravno predstavljajo Slovenci v Trstu skoraj jedno tretjino vsega prebivalstva. Pravičnost zahteva torej, da se Slovencem v Trstu zajamči vsaj jed n državnozborski mandat in to eicer s tem, da se potom zakonodaja odloči poseben dr-žavnozborski mandat za ckolico. Taka zihteva je opravičena ve le iz narodnih, nego tudi iz gospo-d^rskih ozirov, ker ima okolica tržaška značaj kmetskih občin, dočim iaca ncesto tržačke trgovski i aj k čemur pride še, da število prebivalcev okulice tržaške (preko 3o 000) opravičuje popolnoma taVo zahtevo. Taka pravična odredba preprečila bi ponovljenje izgredov, kakor so se vršili o posled-rj h državcozborskih vol t vab, kar bi bilo na korist m-btu tržaškemu in državi sami. Nalaga se torej bo'očemu odboru političnega društva „Eiioojjt", da ukrene vse potrebno, da sestavi v prihodnjem za-s anju državnega zbora od naš:h in nam prijavnih poslancev primaren predlog v gornjem srcislu". III. , l /ažu/-, da so ostale neupo njene vse v zakonu osnovane narodne pravice, in vse obljube tralne vlade nasproti deželnim in državnim za nikom car« da hrvatsko slovenskega na Primer-■ -3i; uvažuje nepobitno dejstvo, da je postalo Uprav neznosnim kulturno politično in narodno gospodarsko stanje prmorsktu Hrvatom in Slovencev; I ; -aiu/- slednjič, da ce rahljajo naši državni po- I e tttoi v klubu, ki z drugimi soroduirai klubi se- i t avlja večino ztornice poslance/, poživlja dauašnji I oVni zbor pciitičnegu društva .El.noat" bvoja drž. poslanca, naj v t*»j več»n: z vs-?mi silarai ddu.eta na to, da sa omenjano nez.csno stanje pri turskih Hrvat iv in Slovencev spremeni na podlogi aakonov, ter da, se poip rata nobene vlade, katera ne bi ho-tera storiti tega." IV „Pozove m vlada, naj naprav; v Istri po-t baih šol v narodovem jeziku, in da ao čim prej ustanovijo te šole, in b:08Z ca podlagi narodno včrskega duha 1 V. „Politično društvo „ Edinost" pozove vlado, da izpolni svojo cb-jnbo, ki se je dala g. Spinčiča na Dunaju, a ee še do danes ni vresničila, da vroe uimreč istrskim kmatom prapotrebao orodje in orožje t ■- kosirje, odvzete eb zadnjih volitvah." VI. ,S'avni cdbor pol. društva ,E liiost" naj poizveduje na častitem škofijskem otdiaarjatu, kake vzroke je navedla slavna vlada, da ee imenovana '2 bogoslovca ne smeta posvetiti, da se j m odreka titnlum mensae." VII. BObčni zbor polit, društva „Edinost" dne 18. juli;a 1897. izreka čutom najgloblje hvaležncs.i zahvalo dru. Friderika princa Schvvarzenbergu na njega znamenitem govora, dne 4. jalija 1897. v Baijejovicab, soaebno pa na izjavi, da treba delati za zmago jednakopravnoeti po vsej državi, in na laskavih, sočutnih, zares bratskih besedah, e katerimi se je plemen.ti mož spominjal naših zastopnikov in našega zatiranega naroda hrvatsko-slovenskega.* T 1 1 ubijani, 28 jalija. Vitez pl. Berka je poročal v Tebarjih o političnem položaja ter dejal radi celjske gimnazije : Ministarski predsedoik in naačoi minister sta mi v tej stvari poda'a najpomirljivejše obljube. Ako sta te S70je obljube prelomila, izvajal bom is tega naj 8krajnejše konsekvence. češki deželni zbor se snide v septembra ter dobi kot prvo točko poslovanja: rešitev narodnega vprašanja, oziroma opravo mej Nemci in Čehi. To je menda zadoji peskus grofa Badenija. Nemci pa bržčas tudi tegi ne bodo podpirali. Žj sedaj zahtevajo, da se odpravijo naredba, sicar v deželni zbor mti ne pridejo. Bojkotovanja o. kr. uradnikov je najnovejši izam avstrijskih Nemcev. Uradniki v Haba ne dobe sedaj nobene jedi. Okrajni glavar Stadler se mora voziti na obed v Fraacove vari, ker ma v Haba nibča ničesar ne proda, samci uradniki pa si, prav kakor dijaki koncem meseca, kuhajo Bami. Nemški listi na Češkem pa že resno predlagalo, naj ne uradniki do cela bojkotujejo: odpovedo naj sa jim stanovanja, ne dobe naj jesti, nibče naj Ž njimi ne govori i. t. d., dokler ne izginejo niredba. Če bi bili Slovani toli radikalni napram nemškim uradnikom, kako bi jih psovali Nemci z barbari 1 Nemški značaj Dunaja js z p t v veliki nevarnosti A to nemškoaacijoaalni peresarji zagledajo na kakem vogla čeki plakat, trepeč j) zi svej^ nemUvo, ča pr, čujejo, da si ustanavlja k^ko češko, četudi povsem nepolitična društvo, kličejo polic jo na pomoč. Pred kratkm to ustanovili češki trgo -ski pomočniki češko slovansko BBjsedoM katere pravi namen ja zabava in ki nima 8 socijalno demokracijo prav nobene dot ki. Komiji so 8' ustanovili društvo samo v ta namen, d i se ko: dobri narodnjaki v prijateljskem krogu po svoje zabavajo, v materinskem jeziku kramljajo, češke liste in knjiga čitajo ter domače penni pojo. Društvo ima torej prav lep in koristen, pa tuli za nemški značaj Dunaja povsem ueaavaren na me a. Toda krščin-jki socijalisti, ti klerikalni hlapci, so druzega mnenja. Njibov poslanec A x mana psuje ia hruli češke trgovske pomočnike, da se drzuvjo govoriti v lastaoin društva češko, .Deutsches Volksblatt" pa denuacira imenoma vse one komije, ki so voditelji češke „Besede" ter poaivlja nemške dunajske šafe, naj vržejo č š!re .hujskiče" na — cssto. Povsod na h otu smej j se zabavati ljudje v materinščini, le dunajski krščaaski aatiseartje ne dovolijo tega poštenim češkim k orni jem, nego zahtevajo, da g> vore tudi mej sabo le nemško. Djmo'jubje Nemcev, kal nm načeluje ljubljenec naših klerikalcev, dr. Lueger, je prav za prav le sovraštvo tujih naredov, zlasti pa Slovanov. Srbski cerkveni kongres bo bržčas že danes zakljačea. Vzrok temu je nečuvena oblastaost kraljevega komisarja, ki hoče prisiliti kongres, da življenju. To ni bila žalost drhteča in skeleča, ki stresa telo in moči oči s solzami ... na! Kakor in rje se je razlila v meni, kakor široko morje, tiho in črno, — zgrnila se je nad me, kako: polnočno, pokrito s težkimi, temnimi obLki ... — Umirajočemu človeku prihajajo na misel davni do« godsi, rezaatni po'pozabljoni. T :k i sem se spomnil dines, da sva govorila pr-d kakimi petimi leti s prijatelem Falicijauom Vrtoikom o smrti. To jo bilo v železniškem kupeju, ko Hva se peljala, — ne vem kam. Spominjam so samo toliko, da se je širila da'eč naokoli pusta planjava, pokrita z zoperno rujavim grmičevjem. Felicijau si je predsSivljal smrt kakor lahko, brezpomembto stvar, katera vrši človek brez vsacega daševnega vznemirjenja, kakor bi pil, recimo, čašo vina ali pušil cigareto. Meni se je zdela ta misel cenama, da, — caravnost pregrešna in prolinaravna. Razgrel sem se neuavaduo, gestikulirnl z rokama in stresal z glavo, da me jo poleg sedeča starikava gospodična vsa preplašena gledala . . / Pravil sem, da leži že v sami besedici BsmrtB nekaj stračnega, uacdaega, kar nuni vzbuja mraz v hrbta i.i dviga lase, samo če jo slišimo. Felicijan je tema hladnokrvno ugovarjal in opomnil, da se koačnje na ,-rt" n* štovi, no h':.i d, ki h . po svojem pomena čisto pohlevne, in da je Črka „s" samo navaden sikavec, ki nima v sebi niti sleda grozote ali usodnosti. Na to sem ma pričel opisavati različne smrti, tragične in grozepolne, citiral sem mu Bvtonovega „Gjaura" in par Shakespearejev.h petih dejanj, prtdočeval sem ma Azraelove peruti kolikor mogoče črne in mrzle, — a oa je k vsema temu skomizgail z rameni ia izjavil, da so vse to le bedaste sanja« rije, da smrt ne d&laje na duh in na na'.sli umirajočega niti najmanj, tembolj pa na gledalce, katere straši bledi cbraz in osteklsli pogled . . . Felicijan je filozof; pozdravi ga v mojem imena, kadar se vidita! . . . Imel je prav. Zdi se mi, kakor bi se odpravljal v kavarno, — in vendar sem na poti vse kam drugam, — bogva kam 1 Poleg mene leži revolver, časih pogledam mej pisanjem nanj, ne z Ijnbeznijo, pa tudi ne s strahom, — z nekako površno, brezbrižno radovednostjo, kakor poglodim časih v kavarni na dežcik, če pač ša vi .-i na svojem mesta. Kadar do vršim to pismo ia uro J m v naglici ša nekaj s t vari j, ■prejme vladni dnevni rel. Večina je i izjavo, katero je čital baron Živkovič, proteato ?ala, rekši, da ei bo določala daevni red vedno sama. Vsi poslanci ee že pripravljajo na odhod. Dopisi. S periferije, 25. jnlija. (Kdo naj zastopa slovenski narod oa vseslovenskem shoda?) Gospod uredaik, dovolite, da Vam tudi jai uekaj napišem o %89sja, ob takih prildcab tr^ba popolnoma složno postopati. Vaš list je pital o tem shoda vedno tako razločno ia razamno, da bi g« mogel poj • miti vsakdo, kdor jo o tam kaj čital. Vsi slovenski tudi Slovanom prijazni nemški listi, pravim, so z največjo r d -rm pozdravljali izvrstno misel Vi drg i liet.t, samo ljubljanski .Sloveneo* na, kateri vedno, pnkobaca posle iaji, kadar ne ve gotovo, seli bode mogla voda napeljati na njegov mlin. Srce mora zaboloti vsakega pravega Slov n a, po.iebao pa nas obmejae brate, ki sa z z-.uoaostjo in z vesa-limi nidejami obruč^mo na naši slovensko stolico — na belo Ljubljano, ko v il um, kako nelepo se veda katoliški .Slovtnec*. D >bro vemo, da morpjo blagodejne in zdrave vaiin&Yi ugodao uphvati n* nas, ki smo na milost in nemilost izročeai požrešnsma sovražnika, ki preži na nas u - k r lični volk, tida /.•min čakamo slogo, ali pa vs%j spiralunljenja mej obema narodnvaa Ptraukama. Da, t* večni prepir aatanovil je calo Še tretjo stranko, ki sa zb ra okrog .Sloveoikeg* L sU". T!daj vedno boj, usiz-og b n boj! K»kotr ti al ljubljanskega župana, naj bi on, kakor je storil to praški župan, ukrenil v&e potrebno, da ss sbod čim najčastneje izvrši, — di hočo narodna stranka vaeti vajeti v roka in igrati prvo vlogo pri tem shoda. Kikor bsson je skočil pokonča ia izjavil, da se viiesluvenBki shod oe sme vršiti pil vodstvom „narodno"-namšknt^rske kldce. Za Biga 1 Potem naj se pa složio postopa, kir na vsik način mora biti, saj drngačo thod nima tistega pomeni, kakor bi ga eicer imel. V 1G6. štavilki „S'oveacs.* mej dragim t adi beremo v a vodnem članka to-le zanimivost: ,Možje n«mreč, ki so la iz sovraštva do D,tl)H v prilogi odrinem ii svojega telesa ... Hi, ha, ravnokar sem prišel na imenitno idejo: aitrelim se aa po it i, ko oddam ta list zate; radovedeu Bem, kakšae dolge obraze napravijo uradaiki . . . Pozdravlja Te prijatelj Luž ar." Anton Maj je p :■•«':. t al pismo z mirnim, nekoliko začudenim glasom, in ga vrgal na mizo. Prižgal si je cigareto, gledil mkaj Časa molče pred se, potem pa je prašal precej malovažao: „Torej, — kaj misliš?" Amalija se je ljubeznivo nasmehnila: .Ne bilo bi lepo, ljubček, da bi tako hitro pozabila nanj. Bil je najin prijatelj, kljub tema, da ja bil tak . . . ah, moj Bog, tak slepec: smejal ee je takrat, da so mu tekle solze po lic h ! . . . Treba je, da žalujeva po njem. Kako krasno se mi bo podala črna obleka, — moja polt je čisto bela in oči ao temne . . . Ia ti mi jo kupiš, Ijabček, — ne odreci mi I" Ia ovila ma je krog vrata svoje bele, polae roke, in njeai mehki lasje so ga prijetno bežali po obra ia. Priloga »Slovenskemu Naroda" St. lf»9, dnć 28. julija 1897. katoliško narodi« stranke podali na Kr njskem Nemcem rokr, t« so izgubili pravico govoriti v imena slovenskega narod a." Reci kdo k ba.u ksr hoče, to se mora vsikemu razsodnima človeka uprav gabiti, če se drzno kle nkalna stranka odrekati narodom poalaoceu kranjskim udeležbo na takem vseslovenskem shodu. Ia „31." jih celo imenuje kliko! Vpraša] ti, a i to niso narodovi zastopniki, katere so slovenska m-ista po s', da v deželno zbornico? Ti bi tedaj na iuvli pra '■ .ce govoriti vimena slovenskih mast! D i jih „S1." titulira s ki ko, to je sramotno. V nato Ju« m delo v.t.»ju že popolnoma osiveli možje, ki so bili tova ri9i pokojnemu Ble>we su, ki so melone darovali in p svetih vse svoje moči v prid slovenskemu nar du ki so doaedaj vedno stali prvi na braniku slo enakem, ti so torej klika. Vedno lepša! In še nem škutaraka zraven I Teh uit kov smo že do grla s ti, čeravno sedaj lepo služijo „katoliško" narodni stranki, ker se ena ni mogla po vzpeti do nadvlado v deželnem zboru ia odbora. Se več, ona je celo hotela se zvezati z nemškimi veleposestniki, s katerimi je bila poprej hodila c*hh oat let roko ob roki, in to celo oa škodo slovenskemu naroda, toda ti so bili bolj previdai in so pokopali njihovo pre hitro vi: sel je in jim podrli vse že narejen* naklepe. ,S1." se upa narodnim poslancem očitati, da so nem škntarska „klika", akoravno ta „klika" dosedaj še nič m zakrivila, kar bi bilo v pognbo h o ■ -<*k itnu naroda, ne v gospodarskem, še manj pa v raroduem oziru, mej tem ko je „SlovenČeva* klika pomagala, da so se preprečili samoalovenski napisi v Ljubljani, gotovo nikoli pozabliiv udurec vsema s!ovenskersa življa. To dovolj pove, kako so postopati ti »odro-šeoiki" naroda praj, prodno niso prišli do sedanje ve l|ave. Glede nouškutarjenj? bi priporočali, da pogledajo gospodje 8ami v škofijsko pis&rdo, kjer ae vedno in vedno le nemškutari in pošilja razne tiskovine le v nemškim jezika nA okrog, kako plese prešt Klofutar in kako uraduja še vedno vel ko žnpnj nu Kranjskem Gospodje, le poglejte v „Ka toliško buk-arno", kjer je najbližje, tam imate dokaza dovolj, da pometajte najprej pred svojim pragom. Vi torej oči tato drugemu greh, katerega ee bodeto sami le težko ali pa nikoli oprali. Narodai poslanci kranjjkih n.est in trgov bi tedaj po vašam mnenju, mogočni in prevzetui „SlovenČotci", ne imeli pri stopa k vseslovenskemu shoda Ali mar te ni tudi narod izvolil? A jo bi ravno tuko natančno preiskovali, kdo je opravičen zastopati nared, tedaj ste vi ravno zadnji, ker vi niste biii nikdar voljeni — vsaj večina izrej vas ne — od m roda samega, ampak ste pnšii do čaBti, katero sedaj uživate, ie s pomočjo nasilstva, hajskana in slepa rat va Ah torej ni farizejsko Vaše govorjenje? Končuje izja vimo tudi mi še jedeukrat, da le v znamenja popolno složnega postopanja se bode mogel vseslovenski shod častno in b i j a j a o obnesti, radi tf g i opoiarja jjo odločilne kroge, ki imajo vso Btvar v rokab, naj bi se ozirali n« to. Ž lel naiod slo.enski! X. f Janko Kersnik. Po lepih, svetlih, gorkib dneh se je oineči nakrat zavilo nebo v težke r bkke, ponoči je Krn-elo bliskalo -3e, in nu jutro je začel pa dati drž polagoma, uevrdržno, kapija za kr>pljo. prav tako, kakor bi pLkalo nebo v tihi, ne znosni bolesti. In narava plaka danes, pretaka solze, 80 zavija v žalno krilo, ker je prominnl jedeu njenih najlepših si nov, njen;b najzves;ojibh častdcev, mož, ki jo živel srečen le v naročju uioje ntatere — večno krasne narave. Danes pomoči jo izdihnil po dve leti trajajoči, hudi bolezni najodiičcejši slovenski rem.vnnpisec Janko Kersnik. Prepolno nsm jo erce j — solzo u a ni silijo v oči — resiečua vest nas jo toliko prevzela, da ne cuortmo popisovati mirno in pi< zanlugab, kako hud udarec je z-de! DCOOj tafio donevino. V trene tku najglobočjr žalosti i ij iv.o y naglici le kratek očrt^k življenj;! in delovanja tega velikega moža, ki nirnii sko o •. r.inika mej Slovenci. RodJ h* je Ja.'ko Kersnik 4 septembra 1852. letu na Ur mi na Gorenjskem. Girr.na zijo je dovršil v Ljubljani, se posvetil 1. 1870 jur.il ič .i.-o srud>jnm ter vstopil I. 1876. pr. finančni prokuraturi v Ljubljeni. L 1877. je prestopil k notarijatu. V tej dobi je občeval posebno prijatelsko z J sipom Jurčiči m, teda rjim urednikom „Slovenskoga Naroda", kateremu je bil spreten in j:ko deJuven bo trudnik. Znani so Jnoki, sgnovaci s črko 12 kattr.h veliko štetilo je izšlo iz pen sa Kers nikovega. Prijateljstvo ■ Jarčičem je ostalo neizkMjeno do njega smrti, prav tako pa je ostalo tudi neomajano zanimanji Kersnikovo za prčevit „Slov. Naroda". L. 1880 je p.i stal samostafea not .r ter se nastanil na do mači grajščini na Bdu. Kot notar je bil vedno velik prijatelj priprostega uareda. Bil je v domači občini mnogo lat skrben župan, vsemu okraju pa vedno prijazen svetovalec V d:ž lm zbor je bil voljen dvakrat poslanem km°is-.ih občin brdske ga okraja. K< t poslanec je bil vsekd*r delaven narodov zastopnik, v svojem \ oblic-n-m i,a topanju pa fin in previden Vedno je stremil za tem, da pridobi kranjske velopcseat •-'ko za to, da bodo delovali aložnj z narod nj ki na kulturni ia gospodarski preevit dežele. Radi tega se je ptidružil svoj čas tad. Šuklje jevi frakciji, imenovani „Triglav". — Po smrti Poklukarjevi je bil Kersnik n*jresnejši kandidat za deželno glavarstvo A ko ni mogel zapustiti svojega posestva in svojega meota na Brdu. ker se ni hotel stalno nastaniti v Ljub ljani, pa ker se je proti njemu tnd: intrigo-vrlo, je prodrl drug kandidat. Pri zadnjih dežel nozbornkih volitvah je tu ii redi nezasli šunega klerikalnega hujskanja in ruvanja propadel v lastnem okraja, v katerem si je pri dobil nevenljivih zaslug. Trgovinska zb iraioa pa ga je izvolila svojim poslancem, in kot tak je zopet neemorno delal, zlasti pa za razvoj obrti Kot upravni odbornik „N a r o d n e tiskarne" je istoril ranjki vedno svojo dolžnost. V mlajSi dobi je tudi Janko Kersnik pesnikoval. Najprej se jo pridružil A. Jaue žiččtema kn gu ter v poslednjih letnikih „Sin venakega Glasnika" zapel nek*j prav ljubkih brskali pesmic. Kot velik prijatelj narave in kot velik čestilec lepote domovine je opeval najrajši kranoto natore in domača zemlje, pa se poskošal tud: v epskih proiz^edib A kmćilu je zapuot I Parata ter se oklenil proze, v kateri je postal največji mojster. Kot zastopnik rdovonskega socijalncga romana je bil Ketsnik realist N»r»vno, nepri siijeno in psihološko izborno moti\ov.no je ped jed Kersnik v izb,n nem jeziku svoe ro u>< »e, novelo ic p ?eari katere je za;emal do malega iz resaiču«ga življenja. Najrajši je sli kol društveno in rodbinsko življenje v milih slovenskih mestec h, pa včasih tudi prav plastično cčrtal slovenskega kmeta Po Jutiičevi smrti je bil Kerseik izveitno najizboruejši pisatelj nsalomestnih in km-jt.kih snjttov. Ia sedaj je moral še 8* m za avoj m po br^timom Jurčičrm! Bclehujočemu že mnogo let na bolezni v grlu pridružila se je pola g na Se sušica. likal jo zdravja v Gbiohen bergu, ttd» brez uspeha. Hi teo leči v rodni zemlji k pečitku, vrnil se jo prav sijoči v Ljubljano ter tu pri sve>jem sorodniku mirno v Gusoodu zaspali Bedi večen sjrmin J-»»ku K^rs >:ku I Duevno vesti. V Ljubljeni, 28. julija — (Janko Kersnik f.) Vrst, da je umrl ta dub<'-*it» pisaielj in odlični elovenski politik, jp nža-Instda vse l;nbl:ansko prebivalstvo, saj je tu VBokdo poznal J.inbn Kersnika, trg* značajuega, ljubeznivega, vsem tako simpatičnega moža, saj ži.e5 tu najbe Jjši njegovi prijatelji in čestiIci. Izf?8tno naredi ■ uzan vest tudi zunaj Ljubljane največji utia, saj ga m kraja ni- JSioveivdet-ro, kjer bi ne poznali ia ne čislali romanopisci Kersnika. Z „NarodntgA doma" in „Narodne titdurne" vihrajo črne zastave, a vsei se pripravlja, da izUnžo z«dujo fiatt obče pril;nblje. nema in splošno spoštovanemu roddjubu. Truplo pokcjuikuvo se prepeljo jutri na Brdu. V LjUbljto i ne bo sprevoda, samo na Brdu, kj*r bo pogreb v petek dopoladue ob 10 uri, na kar opozarjamo vse trt", ki se ga miolijo udeležiti. — (TendencijoznoBt uradnega lista) Uri dna „Laib cber Zeitung" je včeraj /opet jeden-krat pok-zalc, keho ljubi resaioo in pravic?. Pri občila ja „originalno" braojavko o izgredih povodom turnarske shvucsLi v L bercah, v tis.era grrm.^u-ekem mestu, k'er r,o ša pred kratkem r^estoi redarji nosJi prueke ^pickeltiaube, in k,er je magistrat dal v mestnem kopališču nabiti ukaz, da je ondu pre povedano češki govorit?. Pri rečeni s'a»nosti v Liborcab so pijani Prnsaki napadli nekaj Oeb v ia več izmej njih raaili, doiim ni bi ranjen ni jeden Nemec. Se reda so nemški listi etv.^' .in naš uradni list bo je tudi z vso uueino zv Anzahl jungar czechischer Burscli.s din d atscfa ■ Tarner du;ch Zurufo and f.oia'sche B gnn. Enige diest-r Burschen wadui p. ge V voa den Turnem g:s'a t I. — (VeBtna Bpremljev»lca.) Včeraj pripeljala sta dva moža iz BohmjNke Bistrice blazno ženako v Ljubljano, da jo oddasta v dež, blazaico. Poiskala sta g. primarija dr. vitoza Bleiweisa v „ Narodnem domu" in mu sporočila svojo žtdjo. J den t»-li rnož se je predstavil kot občinski svetovalec. Gosp. dr. vitez Blehveis je moža opozoril, da po veljavnih določbah ne sme nikogar vsprejeti v blaznico, če ro ne izkaže z zdravniškim popisom bolezni, na kar so bila pred kratkim vsa županstva še posebej opozorjena. Namesto pa da bi bila moža po nasveta dr. viteza Bleivveisa peljala blazno ženo h kakemu zdravniku, pustila sta jo kar v „Xar. domu", in so odpeljala domov. G. dr. vitez Bleivveis i<> dal ubogo blazno ženo prepeljati v hiralnico, proti brezvestnima spremljevalcema pa se store primerni koraki. — (Moške podružnioo družbo sv Cirila ia Metoda v Kranju) reJ ii o ični zbor e do vršii v četrtek, do« 29. jalija t I. ob 9. ari zvečer v Čitalniftkih pr -storiti po i bi j m vap >n du. — iTooa) due 22 t. m. je> naredila i Sodra-ž:ci ?a 34 000 gld. fisede v Sofija ta 32 000 gld v Jurjovicah za 12 200 gld., v R.buiei za 7700 giu., v Danuh z* 5 100 gld. — (Prostovoljno gasilno društvo v Trgo-visfiu) priredi dnć 29. avgusta t. I. veselico, li kateri so prijatelji tega društva prav uljudno vabijo. — (Imenovanje) Vsod predloga okraju, i šolskega sveta v Celji imenoval je dež. Sol. svet v Gradci nadučiteljem na okoliški šoli v Celji g. Ar min a Gradišnika, dosedaj učitelja v Hrastniku ob juž. žel. in za učitelja na slovenski petrazrednic v Vojniku g. Još Brin ar j a, dosedaj poduČitelja tamkaj. Oba gospoda sta značajna moža, ter marljiva slovenska pisatelja. Okr. šol. svet. imenoval jo ljubljanske učit. kandidate g J. Bizjaka za \ od-učitelja v Vojniku, g. M Slopšeka v Dramlja in gdč. A. Lambreta v Prožili, — (Sekirice za ,Zavezina koncert) so se eloposlale vsem gdč. pevkam in pg. pevcu.)), ki so se za nje oglasili. Ako bi j h Kdo ne prejel, naj jih blagovoli reklamovati. Z razpošiljanjem smo se nekoliko zakasnili, ker je imel nas litograf ne tečo z litografovaojem. Večina pesnij se mu je okvarila. Morali smo se zaradi tega obrniti do si. društev J Glasbena Matica, Slov. pevsko društvo in SI koja ao nam ljubeznivo ustregla, za kar jim b -l1 tu izrečena javna zalivala. Ker moramo omenjenim društvom sekirice vrniti, uljudno prosimo, da ee 0 nje pazi in je po končanem koncertu odda pevovodji. — Pevcev oglašeno je lepo število, prosimo le, ela se vsakelo dobro priuči svojemu glasu, da častno ronimo svojo nalogo. — Za prenočišča in banket je še malo oglasov. Uljudno prosimo, da bi so kmalu vsi oglasili, ker je ve ti .r treba priprl — (Iz koroške trgovinske iu obrtne zbor nioe) Piše sh nam iz* Celovca z dne 27. julija; Včeraj je poročal zastopnik trgovinske in ubifn. zbornice koroške v državnem zboru, Hiaterhubex, o svojem delovanju. Ruvež ni vodel druzega na- vesti, kakor da se jo bil pridružil nemškim obstru-kcijoniarom, ki ao delali za „zatirano" nemStvo v Avstriji. Rekel je, da bode na vHak način treba se vstrajati pri započetem razbijanju miz in pultov, dokler se te usiljive jezikovne naredbe za (Ješko in Moravsko ne prekličejo. Seveda so mu njegovi zbornični tovariši izrekli neomejeno zaupanje na njega vrlem delovanju. Le delajte ovire vladi in bičajte jo, potem je pa gotovo, da doboste železniško zvezo čez Karavanke in pa oiroščenje hiš-šnega davka v < 'elovcu ! Kaj pa poreko k temu volilci? — (Svoji k svojim) 0 ozirjajočine ltaerat g. Ludo • k B o r o v n . fe a , pnškarja v Borov-I ta h (Ferlach) na K roškem, priporočamo njega puAkarskp izdatke ntŠim lo cem v zmislu gi rerjega gefda. Gosp. LndoMk Borovnik je jedin slovenski puškar na Korrškeos, ki se zavedet sveje narodnosti ! Da so njpgovi izdelki izboroi. o tem priča casledoje pnznatno pismo, ki ulove: „ Naznanjam Vam, da sem včeraj pri s'reljanju v Buiapeš'i, mej drnuimi lepimi darili, dobil kraljevsko darilo, Berija 19.20 20 in sicer z Vašo pu4ko, ki ste mi jo p< stali lani. Kakor ste nenda izvtd l>, dobil sem lani z isto puško mnogo prvih akc)ob»rskih daril" in tuli ce sarsko darilo v Sv. Hi pol itn (St. lolten), kar Vi m s tem naznanjam v duljn o priporočilo V* Adi z v (' ih pušk Na D u n a j u , 1 Maksimilisn etr»88e 2 Kami M a n n e r." — (Laška nesramnost.) Nekateri listi so raznesli \eet, da namerava vladi v Pazinu ustano viti hrvatsko gimnazijo, nekako kot nadomestek za razpuščeno celjnko. „Giovine Pens'ero", v Puljn irbajajcčt iredentoveki listič, se je pognmno oglas 1 proti tej nameri, in svareč vlado, naj Lahov nikar ne provocira, izjavil, da m gimnazija ne sme usta noviti na laških tleh, ne v laškem Pa .'nu. Pazin — pa luško meato, istrska tla — laška tla — tako nesramen mere biti samo L h * (Nove šolske zgradbe) Odkar vlada n»š cesar Fr»uc Jo* f, se je v Avitriji po*ta"lo 9290 novih št 1 in eic* r jih pr>de: oa Spodnje Avstrijsko 1132 Zgornie Avstrijsko 531. Solnograško 385, Štajtreko 417, Koroško 311, Kranjsko 288 litro, Goršio, Trst 217, Tin-lsko 323, Češkr, 2127, Moravsko 816, Šesto 443 Galištto 1785, Bukovino 338 in Dalmacna 147. * (V Rusiji) se šolstvo dos^daj radi siroma štva pn sebh ni moglo razdjati. Občine niso premogle troftkov za ustanovitev šol, m za n. kup potrebnih stavbišč. A car Ni ki laj II je to zapieko odstranil. Zaukozal je, da se odkaže vsiki s i ki občini, ako to zahteve, za ustanovitev ljudskih šol potrebne erarične zemlje za stavbišče in vrt knkor tudi matermi ti ž ti. 17. Ce bi hotel knjigorržec imeti tudi izposojevalno knjiž nico, bi s tem ne bilo ravnati kot a novo prigfa sitvijo. 18. Če ima kdo pravico točiti v:no in pivo, in bi rad še j» d .o ali več pravic, ki spadajo v go stilon'arski in krčmarski obrt, tedaj ni tega smatrati za novo priglasitev. 19 Če bi pek hotel biti tu ii slaščičar, bi se m- rsl za poslednje izgotoviti nov obrtni Mat 20. Če bi be tel zLtar tudi orrt srebrarja in juvebrja opravljati, bi n« bilo tega srna* (Sati za nove prigUaite - ker se ti trije . brn vedno skopaj uče 21. Če bi hotel knjigutržtc biti tudi tiskar, bi bilo p jsledoje, in ravno tako obratno smatrati za novo pngb sitev 22 ča bi voščeniuar hotel vršiti tudi medarski obrt, bi tega ne bilo smatrati za novo priglas tev, ker se ta dva cbrta navadno skupaj izvršujeta. 23. Č- hm'e krznar pričeti trgovino s klobuki, ima to zgiasiti kot nov obrt. 24 ča bi pletilec stolov hotel izvrševati tudi mizarski obrt, bi ee moralo tega smatrati za nov obrt, in bi ee moral izgotoviti poseben obrtni list. 25. če bi mizar hotel biti tudi strugar, bi moral novi obrt ugla siti, in debil bi nov obrtni l.st. 26. Isto bi se moralo zgoditi, če bi pohištfeni mizar hotel nastopiti in izvrševati tapetniški obrt. 27. Ča bi pa pobišt veni mizar hotel vršiti tndi stavbeno mizarstvo, toda j bi bilo to le na obstoječem obrtnem lietu pripomniti. 28. Če bi sediar hotel izvrševati tudi ta petoiški obrt, bi se mu moral za poslednjo izgotoviti nov obrtai list Zbornica minli, da jo s temi izvajanji kolikor mogoče jasno razložila stališče, ki ga zavzema v odgovarjanji napomiuanega vprašanja Če se bo v tem smislu postopalo, se bode v borni ci tndi c!a;.'1alo opravljanje obrt m ga ks.taitra. Zbornica je c. kr. deielno vlado de na r.aaieJnje opozori 3 : V deželnem stolnem mestu Ljubljani se do zadnjih let ui posnalo mešane trgovine, t - m ve.' le razi e ino trgovino. Nnkaj let sem pa se obrtna oblast z rzi rom na § 38 obrtne novele z dno 15 marca 1883, drž zak. St. 39, ponlnžujo tega izraba, če tndi se je doslej pod „trgovino z rctšamm blagom" čisto nekaj druzega r-jzumdo kakor zd«; Zboraica hoče to z »»slednjimi slučaji deikazati: 1. Neki obrtnik je imel cbrini h ;t za rofeovičarstvo, ker je pa poleg rokovic prodajal tudi denarnice, zobne ščetke, kra vato, naramnrce, modni c1, toaletna predmete, cvrat n k j inanšete, je zgladil trgovino z mešanim bla gom, in je di ril tudi takšen obrtni list. 2 Nt ki trgovec je imel obrtni hst za trgovino s p za nu tir skim in modu m blagom in ker je zač»l tudi klo buke pr dajati, Igla sil je trgovino z mešanim bla gem Sedaj ima obrtm list, glaneč se na trgovino z mešauim bligom, uočim se trgovsko Rodno protoko lirana firma še edno glasi na trgovino 8 poza me o tirskim in moouim blagom. 3. Nt-ki trgovec je iizn 1 obrtni list za trge vino z ga lan tiarijskim, mrimber škira in drobnih blagom ter za deželne izdelke. Ker je I a teh tržil še z nekaterimi drugimi predmeti, je d. hI obrt ni list za trgovino z mešanim blagom, dočica se tigovdko sodno prctokolovana firma g-asi na predmete označene v etar« ru obrtnem iiatu 4 N-ki tigovfc je trgovsko eodno protokolovan za trgovino s špecerijskim blagom, ž*-leze m in mrko ojegov obrtni iist ee pa gUsi na trgovino z mešanim blagom, četudi trž: le a pre dmeti označenimi v firaii (Dalje prib.) Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež kci:-ni prebavljenja in vsem nasledkom mnogega Bedenja in nupornegu duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do njače zdravilo pristni ,,Moil-ov Sebllitz-prašek", ker upliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vnuk dan lekttr A. MObb, c in kr. dvorni ziibigatclj, na DDNAJI, Tuclilaubon 9. V lekar nab na deželi je izrrcno zahtevati MOLb-uv preparat, za enamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (97—10) Izborno deluje "JfcJO Taimo- Cliiniii tinktura za lase jkrepčnje in ohranjuje lasiftce in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. Jedina salogai (90—29) ekarna M. Leustek, Ljubljana, Rssljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. Avstro-ogerska plinova samftgalna družba. Plinovi samoužigalci. Epohalna iznajtlba. Samoužtganjo plinove žarne luci na kemično - mehaničnem potu brez električnih vodov ln baterij. Nikakeršnega raztrganja žarnikov, kakor pri raznih električnih užigalcih. (1081 — 1) Izpuhanje plina ali plinova eksplozija izključena. Glavna zaloga pri: Karolu Oswald čE Co. tovarna bronastih lestencev in kovinskega blaga. Dunaj, III., Seldlgasse 23. Umrli so v ■ j ubijani: V otroški bolnici: Dno 21. julija: Marija Bratkovič, delavčdva hči, 6 let, davica. V vojaški bolnici: Dne 19. julija: Ivan Ilribornik, c. kr. žandarmerijski postajevodja, 28 let, legar. Mctoorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. Julij „Ćas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 nrab 27 9. zvečer 728 6 205 brezvetr. dež 28. 7. zjutraj 7306 12-8 si. szah. dež 240 n 2. popol. 7324 13-3 si. jzah. dež ... ..■.i.* . i , i i j o 11 j n 11- ii j • i .\i 11 normalom. Vso noč dež in nevihta. 3Z>Ta.23.a,3slra, "borza, dne 28 julija 1897. kupni državni dolg v notah , . . , 102 gld. 10 u Tkupni državni dolg v arebrn .... 102 „ 20 Avstrijska zlata renta ....... 123 , 25 Ivanjska kronska renta 4°/6 .... 101 t 35 Dgerska zlata renta 4°/0. . . 122 „ 70 Jgerska kronska ronta 4°/0 , , 100 , 20 iVBtro-ogerske bančne delnice 945 B — Creditne delnice........, 868 „ 25 ,'!.,Wnn vihta........., , 119 t 45 miki drž. bankovci sa 200 mark , , 58 67'/, "0 mark ............ 11 , 73 .0 frenkav........... 8 , 61»/, italijaraki bankovci ... .... 46 , 37«/, I kr. cekini.......... r> . r,'{ i L Zdravstveni zastop za okrožje Vipavsko v Vipavi naznanja tužno vest, da je gospod <1099) dr. Marijan Szolajski đeš, okrožni zdravnik v Vipavi dne 2f>. t. m. ob 11. uri zvečer umrl. Zahvala. Za premnogo dokazov srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti našo priBično ljubljeno soproge oziroma sestro, svakinje in tote, gospo Alojzije Vertnik kakor tudi za mnogo vence ter obilno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsom, osobito pa pevskemu društvu „Ljubljana" za ginljivo nadgrob-nico, našo najiukrenojo zahvalo. (1105) Žalujoči ostali. Učenec (1100—1) vzprejme se takoj v špecerijsko trgovino. Vpraša naj se v upravniStvu „Slov. Naroda". Stanovanje ae ok za lovce in strelce po najuovejSih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj«* stare samokresnice, g vzprejema vsakovrstna iioprnvllir. in jih točno in q dobro izvršuje. Vne puške so na c. kr praskusevalnici 9 in od mene preskušone. — Ilnstrovani ceniki zastonj. • PieeoQceaBoa—eeeeeee»oa^yQžo» s* Izvod iz voznega reda veljavnega od 3L. J-a.ri.13a. ISS'T'. 0«lhor Holithal t Amnee, Iiohl, O-mundan, Solnoara«!, Ijoml-Onstmn, Zeli ob jezom, Inomoat, Urođene, Curili, Ornem, Parli, oei Kli'lii-ltoiMiiiK t Stnj-r, Lina, na Dunaj ▼!» Amatotten. — Ob 7. url 6 min. »j titraj oaobal Tlak T Trhli, Pontahol, Tleljak, Olovna, Krw«en« feats, Ljubno, Dunaj ; •:•■»« HnlaOial t Solnofrrail, 001 Kli'in-HoltUnif v Hti>nr, I.iiM-, Hinlojnvii'o, Plzonj, Marijine vari, Ilob, Francuve vari, Karlove vari, Prago, LifMkO. — Ob 11. url 60 min. dopoladns oaobnl vlak v Trhla, Pontabal, Holjak, CV.ovae, tijubno, Selathal, Dunaj —Ob t nrl 9 min. popoludn« osnimi vlak v TrM*, Roljak, Oalovao, Kranznnifnate, Ljubno eoa Selathal ▼ SnlnoRrad, I.enJ-Oaateln, Zali ol> (eanru, Itiomoit, nregeno, Ourih, Oenevo, Paria; čea Kleln-Reitllnir v Rioyr, Lino, Kmteja-vioe, PlaonJ, Marijine varf, Heb, Pranoove vare, Kurlovn vara, "ra.no, Lipdko, Dnna) via Amutotten. — Ob 6. uri 39 min. popoliltie onobnl vlak ▼ Leaco-Uloil, (lo nl> ncdt-ljali Id praznikih.) — Ob 7. uri 46 min. iroeai Oaobui vlak v LoHco-lilr.i Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Ob 8. url 16 min. ajutraj mešani vlak. — Ob II, uri 66 min po. polnilna metani vlak. — Ob A. uri 30 min. avočor metani vlak. 1'rlliod v l.|ni»l|»tio (jni. kol.). Proga ls Trbiža. Ob 6 url 63 min. ajutraj oaobui vlak E Dunaja via Arruti-ttoii, S< i--.,<.-a i-.. Mi -i4, btevra, Oinuudnna, Ist-Ma, Atmoeia, Parlaa, Onnov«, Curiiiu, Bregano*! Inomoitit, Z «11 a "b jeaaru, l.jubna , Oelovoa, Ueljaka, Kranr.enifeate. —Ob 7. url 65 min. zjutraj onol.nl vlak ia Iji>aeo lil.-! i — Ob 11. nrl 'JO min. .iop.il>; u o oaobui vlaki Dunaja via Amatatten, Karlovih varuv, Heba, Marijinih vari v, iMzuja, liutloj- vic, Silimurada, lilnca, 8toyra, Pariza, Oeuovo, Cniiha, Itre^ouoa, luomogta, Zellaob jeaem, liond-Oaateitia, LJiibna, Olovca, I.!' ca, Pontabla — Oh «. url 67 min popoluilue oaot.nl vlak a Dunaja, Ljubi a, BeUtbnla, Beljaka, Golovca, Franzouafoitc, Pontabla. — Ob S. uri C rad . lve-ioi oaobui vlak a DuuaJt via Ainatetten in Il.io-.H 1b L,)ublja.ue (drž. kol.) r Ktatiiiilk. Ob 7. uil 93 min. ajutraj, ob 9 uri 6 mir., popoluilne, ob « url 60 min. sveoor, ob 10. uri S5 min. aveoor. .Poslednji rlak le ob neJelJafc in praznikih.) l»r!liMi! v 9.|nbl|uno (drž. kol.) is K ta umika. Ob 6. uri 64 um. ajutraj, ob 11. uil 8 min. dopjludtie, ob < nrl 90 min. avecor, ob V. uri 65 mm. »ve-.er OVotlodnjJi vlak le ib nedeljah In praznikih ) Slavnemu p. n. občinstvu na znanje I Gostilna Cofisce na Šmarjctni gori ure hoda od postaje Kranj ; cesta od gozda dalje nova in senfinata. Gostilna je odprta vsako nedeljo in praznik ves dan, ob torkih, sredah in četrtkih pa popoludne ob lepem, kakor tndi ob slabem vremena. Pri izletih večjih drnžb prosim pravočasnega naročila, da zamorem v takem slučaju popolnoma ustreči p. n. izletnikom. Kn / - iini.'f i ii navflopšsl! Proseč obilnega obiska, beležim z velespo5tov..njem Janko Ev. Sire (1098—1) trgovec v Kranju, najemnik rCofi5ča". Prodaja vina. Do« 29. |ii!ifa t. I. ol» O. url dopolnilne prodajala ae bodo v JI«tO. h nI. li (poleg Ljubljane) NtAru vinu m povode vred. Kupci se ul|udoo vabijo. Spoštovanjem (1042-5) Ivan Gostincar. Prostovoljna prodaja. i lisi v Ljubljani Nt. •> ii.-i Žul»|»laii in Ht. i) V ISo/llill lllf« <-j-.!b sli |MMl ii'.;"(i iiiikii |ko-o,i Iz prost«-POlaC ma |>r«»«lta|. (1087—2) Natančni pogiji jtoizv^do se v piaarni gospoda Ivuuia. «««»^<»l«-. c. kr. notarja %' l-juhljaial. robne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—65) priporoča Karol Recknagel. Upravni odbor „Narodne Tiskarne" naznanja prežalostno vest, da je njega mnogoletni član, bivši izdajatelj ^Ljubljanskega Zvona*1 in zvesti sotrudnik „Ljubljanskoga Zvona" ter ^Slovenskega Naroda", preblagorodni gospod Janko Kersnik graščak, o. kr. notar, deželni poslanec i. t. d. danes po noči po dolgi in mučni bolezni umrl. Bodi mu lahka zemlja domača! V Ljubljani, dno _>vS. julija 1897. R. A. SMEKAL Ccch Moravska m 'TjtTeTjTrTiTrTsTc^iTcTiTr-TiTc^: Kupčijsko naznanilo. llsojam so p. n. občinstvu najuljndnpje naznaniti, da hodom ►^j z dnem 1. avgusta opustil svojo podružnico v Prešer-oSn novih (Slonovih) ulicah in isto zopet zdruiil z že obstoječim glavnim podjetjem P na Sv. Petra cesti st. 41 (Resljeva cesta). Proseč najuljudneje za daljna blagovoljna naročila, beležim ^< z velespoStovanjem (1101—l) II Adolf Hauptmann v Ljubljani ^ tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja. Gcch Moravska c. kr. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijskih strojov priporoča vsake vrste brizgalnic in cevij za ognjegasna društva ter (914—7) kmetijske stroje " ^ po najnižji ceni t^^^^;4,;.vr.- . tudi na obroke. Podružnica: R.. A. Smehal xr Zagrebu. Koncesijoniran po vis. c. kr. ruinisterstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, fit. Mili. i'Severno-nemski Brz op arnii ke vožnje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobotah. Iz Southamptona oair, Chor-bourga ob sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Ifeapolja via Gibraltar 2-3krat raesočn Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. Bremen-Iztočna Azija. V Kino. Bremen-Avstralija. | jap^an V Adelaldo, Molbourno, (1077—2) Sydney. Bremen -Juž. Amerika. V Montevldeo. V Bnenos Alrea. Baltlinore. Prekomorska vožnja v Newyork 7—8 dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: ]dvaid Tavčar. Plinova tovarna v Ljubljani. K*r nas je neki tukajšnji list nedavno obdolžil, da vporabljamo nepreizkušene plinove meril o, ki plinovo porabo na škodo naših konsumentov :•>, sinu utvrr razj; snili v š'ev. 126. „Laib. Ztg." z dne 4. junija t. I., in si nsojamo z ozirom na omenjeni popravek naslednje objaviti uspeh naknadnega preiikuienja obkrivljenih plinovili merlcev. Omenjamo še, da je po § 44 Bodotrernepa reda z dne 19. decembra . leta, dr/. 7. 1. hIhv. 171, zakonito dopustna pomotna mejf* dvah odstotkov { rtvcč ali premalo. S „prekasno*1 zaznamovani plinovi merilci kažejo plinovo porabo na našo .škodo, s ^prehitro" zaznamovani na škodo konsumentov. o nepreizkušenili plinovili merilcih, katere je našla komisija za revizijo mer in utež; po c. kr. sodomernem uradu preizkušeni, dajo nastopni uspeh: m/1 Številka pliiiome-rilca line stranke plinomerilca Odstotek za koliko je k:i/.,il plin .merilec Opomba 1 18436 Naglas 1 prekasno 2 18166 Orobelnik 4a/4°/0 prekasno 3 4 6 1K162 Mathian 6"/o prekasno 20 17 Podlesnik 21 ,• , prekasno 15781 Trdina lVt°/o prehitro 6 21 »99 Tambornino 0"'0 T~ 91107 Magistrat 1'2'Vo prehitro 8 •t 10 28«i) Magistrat Indeks st<»ji, a plin IpttJca skozi More izdatno lo na Škodo plinove tovarno iti 9888 Mali i 3° ,, prekasno 3172 Jtivniker Negost More iti le na ikodo plinove tovarno 11 88499 Učitelj išV o 3 8" a prehitro ia 13~~ 2552 Priedrioh 0r' n 8948 i'ersche 2°/o prekasno 2002 Kasioika restavracija 1-2° n prehitro 15 Kazinska kiivama 0°/0 lb 15137 2554 Kazinski stekleni salon lU°lo prehitro 17 IS IT Kazino, klub biciklistov l'4°/, prekasno 11771 1» želi.o gledalitcs f/io/0 prekasno 13496 Samsssa 1 t" , pri kasno 20 21 99068 K lavnica 3rt/0 prekasno 11771 Kavarna Evropa Indeks včasih zastaja More iti le na Škodo plinovo tovarne 22 12610 Kavarna Lekan 1 prehitro 23 24 25 •ji i 27 28 55088 Poitnl orad na kolodvora 6°/0 prekasno 26518 Mathian, plinov motor '/t°/fl prekasno 54519 Južni kolodvor c 27t°/fl prekatno 13302 Major, menjalnica 0'2" „ prekasno 2639 Mayr, pri slonn Negost More iti le na .škodo plinove tovarno 228*7 Aclitschin, plinov motor 18 prekasno 29 80 11373 Uradn. konsumno društvo 5 , prekasno 2924 8621 2026 Till o"7„ 31 Kavarna Schmidt 0°/0 SI Dr. Vok °'8<>/0 prehitro 33 31 12147 Benedikt 0 2% prekasno 18155 Jcbačin, Krakovski nasip 0% 35 1 1973 Dren i k 1 :i" , prekasno --- 36 .'{7 3r.it; Cantoni 2°0 prehitro 3218 Sv. Jakoba cerkev l°/o prehitro ~38~ 39 26021 Kolodvorski vrt 2' ,'■/„ prehitro 58019 Stranišče, Marijin trg l"/0 prehitro 40 20129 Kenda 1 2 prehitro 41 42 16027 2423 Wider Negost More iti le na Škodo plinove tovarne Sobami 4Vi7o prehitro 43 2913 2615 Maček 3«/,"/„ prehitro 44 Meisctz 070 45 4»; 2616 2115 Mardetscbl&ger 8°/0 prehitro Francbettl 0°/o 2127 SUicklinger lp/0 prehitro 48 ~49 2008 Čituik 2°/, prekasno 2684 Katoliška knjigarna l°/c prekasno 50 f.l 3101 Kocger 0°/,, 2352 Jebačin, Emonska cesta •!' f°prekasno Številka Odstotek ho plinome- line stranke plinomerilca za koliko je kazal Opomba rilca pl i no merilec 69 5802 1 Stranišče, Laterm. drevored 3"/0 prekasno ! 53 2191 G nesda, pri slonu 0"4u/0 prekasno 54 2712 Krisper 2°/0 prehitro 66 9599 Hren 170 prekasno 643 10019 Kolar 7°/0 prehitro 9499 DinSkovic 0% C. k. sodomernl urad, Ljubljana, 19, julija 1897. J. Tomeo, merosodnega orada predstojnik. Fran Lovec, c. k, merosodnik. Torej je kazalo 34 obnovili mprilcev v zakonitih mejah pravilno; 0 plinovili merilce* izvan stdkonite meje „preveča, 12 plinovib merilcev izvan zakonite meje ,prem t..■* 4 plinovi merilci na našo škodo (natančni odstotni znesek se pri t"h ni moge.l dognati, ker so bili negoati) in plinovi merilec šlev. 2880 je pač spuščal plin skozi, a ni kazal nobene porabe. Ako se vzame iz 6 plinovili merilcev, ki ho kazali iz*.en zakonite mejo „preveo", in iz 12, ki so izvan zakonite meje kazali „premalo" aritmetično sredino, se najde, da je kazalo teli 18 plinovili merilcv povprek zi 1*71 % „premalo", to Je na na^o škodo. Pri tem pa niso všteti \ plinovi meribi. pri katerih se, kakor gori rečeno, ni mog^l dognati natančni procentni znesek, ki pa so vsi mogli kazati le na našo škodo, kakor tudi plinovi merilec, ki prav nič ne kaže, torej za 100% napačno. Te številke govore same zase, da smatramo daljši komentar kot nepotreben. Svojim konsumentom ob jednem naznanjamo, da so se kot nepravilni spoznani plinovi merilci tudi koj po preizkušnji popravil'. (1090) Št. 26.195. Ustanova (1073—2) Pri podpisanem magistratu izpraznJKtii je |«' u*J u lolo* pri magistratuem vložnem zapisu ku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubliane dne 19. julija 1897. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, sin in oče, gospod Janko Kersnik graSčak, C. kr. notar, đei poslanec, član trgovske v zbornice, /upati Inkoviški, častni občan občin: Dovsko, Peč in st. Ožbold, ,-n-k i pisatelj i. t. d., i. t. d...... po dolgi in mučni bolezni, danes ob lS'/i ur' P° noc^ izdihnil blago svojo dalo v 44. letu svojo dobe, previden s tolažili sv. vero. Truplo nepozabnega pokojnika bode prepeljano v četrtek, dno 29. t. m. iz hiSe žalosti Dunajska cesta fit. 18., na Brdo in ondi v petek ob 1'*. uri zjutraj položeno v lastno rakev k večnemu pokoju. Sv. m t'o zaduSnice se bodo služilo v farni cerkvi na Brda. V LJUBLJANI, dn6 28. julija 1807. 1. Alojzija Kersnikova rojena Tavčar soproga. (1103) Berta Kersnik rojena HOffern pl. Saalfeld mati. Janko, Josip, Anton, Vida, Maša, Ruša, Kuša, Slavloa otroci. „Fisateljsko podporno društvo" v Ljubljani naznanja prežalostno novico, da jc njega večletni član, vzorni pisatelj slovenski, gospod Janko Kersnik graščak, o. kr. notar, deželni poslaneo, član trgovske zbornico, župan na Luko viol 1. t. d., 1.1, d. po dolgi in mučni bolezni danes ob 121/« uri po noči, previden s tolažili sv. vere, izdihnil plemenito svojo dušo. Truplo preblage^a pokojnika bode v četrtek, dne 2g. t. ni., iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 13 prepeljano na Brdo in ondu v petek ob 10. uri zjutraj v rodbinsko rakev položeno k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi na Brdu. Plemeniti pokojnik bodi priporočen v blag spomin. V Ljubljani, dne 28. julija 1897. (1104) izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".