Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 70.	Ljubljane 8 vin.	V Ljubljani, V peft28. Wfl 1913.
— Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26-— za en meseo
za Nemčijo oeloletno za ostalo lnozomstvo
2-20 29--
35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemali mesečno „ 1*70
— Sobotni, izdaja: ~
za celo leto ...... ,, 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9 — za ostalo inozemstvo „ 12-—
leto XLI.
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po IS v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Pura oznanila, zabvale. miM ift:
enostolpna petltvrsta po 18 vtn.
-	Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Tosni red.
tts- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega i strani.
Katoliški Slovenci in balkansko vprašanje.
Slovenci so vedno z vsem navdušenjem zagovarjali idejo združenja Jugoslovanov. Katoliški Slovenci so leta 1877./78. kar plamteli za balkanske Slovane. »Slovenec« je v vsaki številki proslavljal njihovo osvobojenje in obsojal brezumno politiko avstrijske diplomacije. Naravnost preroške so pa besede, ki jih je zapisal dne 5. marca 1878. Glase se:
»Ako Avstrija vztroji Ilirijo od Beljaka na Koroškem do Trebinja v Hercegovini in od Oseka v Slavoniji do Kotora v Dalmaciji, potem se tudi srbska kneževina ne bo mogla dolgo obdržati, prilegajoča moč Velike Ilirije bo tudi njo k sebi potegnila in potem bi bili Ilirci neposredni mejaši Bulgarov.
Ako pa Avstrija ne bo imela razuma za potrebe časa, za potrebe njej podložnih narodov 111 ako se bode tudi po osvojitvi Bosne ravnala po načelu: Divide ct impera, ako ne bo hotela združiti razkosanih udov ilirskega plemena, potem ilirska ideja sicer ne bo izumrla, a nje nositeljica postane namesto velike Avstrije mala Srbija, ki bi pa vsled te oživljajoče ideje postala Avstriji nevarna in dokaj močna sosedinja, kakor je že rekel piemonteški kralj: >Mi smo močni ne toliko po svoji velikosti in vojni sili, ampak po ideji, katero zastopamo.«
»Slovenci, Hrvatje in Srbi! Velika Ilirija naj bi bila naš politični program za prihodnost, naj bi pa biia tudi program Avstrije glede njenega vedenja v orientalnem vprašanju. Ako pa bodo skušali avstrijski diplomati orientalno vprašanje reševati po željah sedanjih dualistov tako, da bi nc smelo biti na korist Slovanom niti v Avstriji niti enim izven Avstrije, potem jc jasno, da svojega namena nc bodo dosegli in da ženejo monarhijo v gotov pogini«
Te besede ne potrebujejo komentarja. Katoliški Slovenci zastopamo danes v balkanskem vprašanju isto stališče kakor smo ga vedno. Naša diplomacija pa slepo dere naprej — sama nc ve, kam.
Poljsko slovanolilsivo.
Pravzaprav jo izraz »slovanofilstvo« v naslovu tega članka neumesten. ker slovansko gibanje, ki se sedaj vzbuja na Poljskem, nikakor noče biti »slovanofilstvo«. Beseda »slovo110-1'ilstvo« pomeni v slovanskem jeziku »ljubezen do slovanstva«, ljubezen je pa stvar srca. Poljaki pa pravijo, cla se v tej stvari nikakor 110 marajo pustili vodili od srca, od simpatij in antipatij, ampak od razuma. Vendar ostanimo šc za enkrat pri tem izrazu.
Slovansko gibanje se razvija mod Poljaki polagoma in vztrajno. Pred loti sc jo ustanovil v Krakovu »Slovanski klub«, ki jc postal nekaka malica poljskega slovaViofilstva, potem jc pričel izhajati »Slovanski svet«, pred meseci so je pa ustanovilo društvo na večjo skalo, »Slovansko društvo«, s sedežem v Krakovu.
Ravnokar je izšla knjižica: »Slo-vanoznanstvo in slovanofilstvo« kot prvi zvezek »Slovansko knjižnice«, katero jo začelo izdajati gori navedeno društvo. Ta zvezek obsega govor, katerega jc imel profesor dr. Feliks Ko-ncczny pri ustanovitvi društva in predstavlja takorekoč program poljskih slovanofilov. Knjižica zasluži po svoji vsebini in po svojem pomenu, da jo podamo Slovencem v glavnih obrisih.
»Najprej slovanoznanstvo, poleni slovanofilstvo:, zakliče profesor Ko-necznv takoj v uvodu. Stvari se je (roba lotiti z, razumom, a nc s srcem. Slovanska zadeva ne moro imeti za podlago krvno in jezikovno sorodnost raz-
nih slovanskih narodov. Tako reči naj prerešetujejo filologi in antropologi, toda na njo se no more opirati slovansko gibanje. Nam 110. gre za kulturno zbližanjc z drugimi Slovani. Kultura se vzame, kjer so najde, dobra je tudi, ako je prišla od najbolj sovražnega naroda.
»Slovansko društvo« noče torej vzbujati nobenih čustev in simpatij, ampak preiskava t i in študirati hoče slovansko vprašanje; s poljskega stališča, \ koliko je Poljakom koristno ali škodljivo. »Politične sile hočemo za naš narod, do tako silo pride pa vsak narod samo, ako obseže s svojo politično mislijo tudi tuje, zlasti pa sosedno narode.« Politična misel se mora raztezati čez mejo naroda in mora imeli privlačno silo za sosedno narode. Politična misel je kot denar, ki mora imeti veljavo tudi v tujini, da 110 pride do ban-kerota v domovini. Poljski narod je imel nekdaj v Evropi veliko veljavo zato: ker se je poljska politična misel raztezala čez meje poljskega naroda. Tudi sedaj moramo imeti veliko politično misel, ki se bo raztezala preko moj poljske narodnosti. Ako narod nc pošilja več žarkov svojih misli v tujino, prično tudi doma umirati življen-sko sile in nastopi politično mrtvilo. Ako se narod sie zanima za svojo sosedo, so polagoma prično obračati sosedje proti njemu.
Poljaki mojašijo neposredno z Rusi, Rusini, Čehi, Slovaki in Lužičani, politične neposredne stike imajo tudi s Slovenci, Hrvati in Srbi. Izmecl osem slovanskih narodov se jih nahaja torej sedem v neposrednih političnih stikih s Poljaki. »Ljubi Slovane ali 110 ljubi o romantična dušica«, toda poznati jih moraš, ker imaš neprenehoma stike ž njimi. Kako bomo sodili o stvari, o kateri nimamo pojma.
Poljska zadeva jo os in temeljni kamen slovanskega vprašanja. Poljaki so nahajajo v Nemčiji, Avstriji in Rusiji in vsaka cvropojska mednarodna zadeva so tiče Poljakov. Rusko-japon-ska vojska kakor tudi anglcško-ncm-ško razmerje jo obenem tudi poljska zadeva. Istotako jo tudi vsaka slovanska zadeva obenem poljska stvar. Pri drugih slovanskih narodih samo ono aii drugo slovansko vprašanje tiče tucli dotičnega slovanskega naroda, Poljakov se tiče pa vsaka zadeva vsaccga slovanskega naroda. Razmerje Bulgarijo in Srbije do Rusije in do Avstrije in ccrkvcno vprašanje na Balkanu j;1 važno tudi za Poljake. Glasovanje raznih slovanskih poslancev na dunajskem državnem zboru sega tudi v poljsko zadeve.
Poljaki sc nahajajo v središču slovanstva, oni ločijo in družijo slovanske 'narode med sabo. Ako hočejo Rusi stegniti roko k drugim Slovanom, morajo to storiti preko Poljske. Brez Poljske 111 nobenega slovanstva, kdor jo naš nasprotnik, 011 so jo izključil izmed slovanstva. »Slovanstvo je našo polje, tu imamo mi odločilno besedo, moramo samo prijeti za clolo in zasesti I o postojanko.«
Potem omenja »Slovanski klub : in ;;SIovanski svet«, povdari, da je sedaj postalo že neobhodno potrebno ustanoviti »Slovansko društvo:.
Slovanstvo, to so predvsem Poljaki, kajti edino Poljaki so ohranili slovanstvo nepretrgoma v vsih slojih svojega naroda, samo mi imamo narodno zgodovino brez prenehanja, samo nas jezik so izobražuje in našo slovstvo so razvija od XV. stoletja brez prestanka; v naših žilah jo najmanj lujo krvi, mi nismo bili nikdar trabanli tujo kulturo, niti nemške, niti bizantinsko, vendar miio mi edini razvili v sebi evropsko kulturo popolnoma brez prestali-ka od XI. stoletja. .Mi smo dali slovan-stvu njegove najslavnejše može: učenjake brudze^vskega, Kopernika, Slru-
sia itd. do bratov Sniadeckih, Stašica, Trcntovskega in Bicskovskega, največjo umetnike, kakor: Chopina, Matejko, Grodgera itd., največje pesnike: Micc-kie\vicza, Krasinskcga, <Glo\vaekega.
Tudi slovanska ideja so j'' rodila na poljskih tleli. Ni res, da jo ta ideja prišla na Poljsko šele v novejšem času od drugod, ampak nahaja se pri nas že od davna in Poljska jo njena rodna mati.
Politična icleja Boleslavov so jo raztezala na Čehe, Slovake, Husine in Polabce, ocl Kazimira Velikega pa do Vladistava IV. in celo do Sobieskcga jo stala Poljska v središču slovanskih narodov in njen vpliv jo segal na bra-tovske narode. V XV., XVI. in XVII. stoletju jc bila slovanska ideja večkrat vodilna misel poljske politike. Ta ideja jo starejša od Gruivvvalda, a po oni slavni zmagi jo postala šo populurncj-šn. S celo zavednostjo so je Poljska postavila na čelo »vojno s celim nemškim narodom«, in-pri tem so so sklicavali stari Poljaki velikokrat na slovansko vzajemnost. Poljska je hotela zedinili vsa. slova I IS Kil plemena od Vltavo do Volge in zlasti v XVII. stoletju je začela obračati svojo pozornost v še večji meri tudi Balkanu. Slovanstvo so stari Poljaki smatrali za lastno polje, na katerem naj se razvija poljska politična misel.
Od XVII. stoletja začenja padati stališče, poljskega naroda in so zoževati njegovo obzorje. Poljska se jo odslej pečala le še s svojimi domačimi zadevami in jo padala vedno bolj. Ker so nismo zanimali za nič, kar so je vršilo okrog nas, smo se izbrisali sami iz zemljevida. Poljska jo umrla žc davno poprej, kot je bila razdeljena od sosednih držav.
Ivo sc je pa začel poljski narod zopet dvigati, je takoj tudi v njeni vstajala slovanska misel. Žc prva poljska buditclja, kneza Mihael in Avgust Čer-toriski (okrog leta 1710.) sta dvignila obenem tudi slovansko iclejo. Po Kos-ciuškovi vstaji so Poljaki izdali oklic na vso slovanske narode, a mnogo poljskih častnikov je šlo na Srbsko pod zastavo Črnega Jurja boril so za srbsko svobodo. Začetkom XIX. stoletja jo slovanska ideja mogočno vzplapolala na Poljskem, knez Aleksander Sapicha jo izvršil svojo zgodovinsko potovanje mecl južnimi Slovani. Za njim je cela vrsta začela potovati po drugih slovanskih deželah in cela vrsta poljskih učenjakov jc začela obdelavati slovanske predmete. Ideja slovanstva jo postala na Poljskem tako popularna, da so celo drugo organizacijo si dajalo slovansko firme, da bi lažje dobilo pristašev. Lota 1818 so framazoni ustanovili v Varšavi ložo pod imenom: »Vzajemnost slovanska«, a lota 1820. v Vilmi Orel slovanski«. Okrog lota 1815. je nastal načrt »Velikega slovanskega društva« in »Slovanskega instituta« pri krakovski univerzi. Leta 1824. jc bilo ustanovljeno v Lvovu tajno društvo »Prijateljev slovanstva«. Leta 1829. jo začel profesor kemijo A. M. Kitajski v Varšavi izdajati prvi slova nofilski lisi »Slovianin«, ki je prenehal z izbruhom poljske vstajo I. 18;51. IVčal s" jc zlasti s slovanskimi gospodarskimi zadevami. /. izbruhom gori navedeno poljsko vstajo zoper Ruse jo nastala poljska slovanofilska bojna pesem: »Kar Slovanov — vsi so brni je.«
Ko jo bila zadušena poljska vstaja, jo bilo ognjišče narodno in slovansko misli preneseno v tujino. Največji poljski pesnik Adam Mieckio\vicz jo najglasnejši prerok slovansko bodočnosti. Grof Krasinski jo prerokoval, »da bo vstala Poljska kakor kraljica polj«. 1'udi Slovacki, irelji v trojici teh treh največjih poljskih pesnikov, jo oznanjal, da »Poljska bo iz višine udarila na vsu slovanska plemenu. jih zbudila
k življenju in so združila ž njimi. Leta 1842. je pisal Štefan Vitvicki, da »Poljaki o nobeni stvari tako ognjeno no govore, kakor o slovanstvu, cla celo šo. več, kot o poljstvu«. Poleg največjih poljskih pesnikov so so tudi največji poljski misleci živo pečali s slovanskim vprašanjem. Nastal je celo nov sistem »slovanske filozofije«. Oznanjala se je celo nova doba. »kraljestva sv. Duha«, ki bo slovanska doba.
Tako navaja profesor Koncczny jio. datke o zgodovini poljskega slovano-filstva, našteva poljsko slovanofilske organizacijo in liste ter uglodnejšc sto-vanofile. Ni ga uglednejšoga poljskega moža, ki bi ga nc našli v tej vrsti. Pa tudi praktično agitacijo so začeli Poljaki prvi izmed vseli Slovanov. Leta 1836. je poslala poljska »centralizacija« agitatorje k raznim slovanskim narodom. Jožef Slovicki jo svojo agita-cijsko potovanje v Zagreb plačal z ječo in smrtjo, Jožef Lukaškievič, ki jc bil poslan v Prago, jc ludi umrl v ječi, Robert Hniielevski. odposlanik na Slovaško, jo bil lota 1840. vjet in jo sedel 20 let v ječi, Tcofil Višnjcvski jo bil večkrat poslan na Češko, slednjič jo bil pa v Lvovu vjet in za ta zločin obešen lota 1847.
Ivljub lomu so pa Poljaki niso dali oslrašiti, ustanavljale so sc vedno novo slovanofilske organizacijo in lisi i. Letu 188,"). dne 4. junija so v Parizu obhajali na originelon način 501elnieo srbsko osvoboditve. Nili nesrečno lelo 1803, ko jo bila zadušena v krvi zadnja poljska vstaja, ni zadušila med Poljaki popolnoma slovanske misli. Slavni general tc vstaje Ilavke-Bossak jo bil navdušen slovanofil. Toda kolikor bolj sc jc začelo širili med drugimi Slovani moskalofilstvo, toliko bolj jo izumirala mod Poljaki slovanska misel. Ruska vlada je priredila 1. 1807. slavno potovanje v .Moskvo, kot proti-avslrijsko, protikatoliško in protipolj-sko demonstracijo, oznanjalo so jc novo slovanstvo na podlagi pravoslavja, rusko narodnosti in ruskega cara ta. Sedaj so sc Poljaki odmaknili od slovanskega gibanja, ki jo dobilo tako obliko, med Slovani je pa zavladalo mnenje, da sc Poljaki 110 čutijo Slovane in sc nc marajo družiti z drugimi slovanskimi narodi.
Nato graja dr. Konoczny jako ostro postopanje Poljakov, ki jo pač ugodno za politične erotomano in za lenuhe, loda nc odgovarja poljski narodni ko-risti in preteklosti poljskega naroda. Poljaki morajo zopet dvigniti zastavo slovanstva in očistili slovanski program marog moskalofilstva.
Težišče slovanskega gibanja se jo iz Rusijo preneslo v Avstrijo. Habsburška država bo zadobila trdno podlago samo, ako prične s slovansko politiko in odpravi dualizeni.
Ko so v najnovejšem času Poljaki zopet pričeli sodelovati v slovanskem gibanju, so je najprej Dunaj začutil v zadregi, po zadregi bo pa moralo priti premišljevanje. Naša (poljska) naloga .jo: da prepričamo Dunaj o potrebi slovansko politike in prevzamemo vodilno vlogo pri reorganizaciji Avstrijo. Ako 110 storimo toga, bomo pri spremembi avstrijskega sistema ostali na suhem, a slovansko gibanje bi se za-nioglo obrniti proti nam. Mi moramo bili tvorna sila v slovanskem loku, poznali moramo slovansko zadeve, da bomo zaniogli delati sinotreno. .Mi moramo ali stati na čelu Slovanov, ali pa bomo imeli Slovane za svoje sovražnike.
Radi loga se je ustanovilo v Krakovu »Slovansko društvo : širiti mod Poljaki slovanoznanstvo in pripravljati poljski narod za vodilno vlogo v slo-| vanstvu, to je njegov namen.
Zmage slovanskega orožja.
BOJI PRI ČATALDŽI. - BULGARI NA-MERAVAJO PROTI CARIGRADU PRODIRATI?
Soiija, 27. marca. (Oficielno.) Bulgarske prednje čete pri Čataldži so danes zopet napadle Turke in jih vrgle nazaj za reko Karasu, Mesto Čataldža sc nahaja v rokah Bulgarov.
Carigrad, 27. marca. Boji na severnem krilu čataldške črte se nadaljujejo,
Pariz, 27. marca. Bulgarski poslanik naznanja v »Echo dc Pariš«, da bo bulgarska armada zdaj s četami in s topovi, ki so postali radi predaje Odrina proste, prodirala proti čataldški črti in proti Carigradu,
SLAVLJA POVODOM ZAVZETJA ODRINA.
Soiija, 27. marca. Od ranega jutra sem Je vse prebivalstvo na nogah in si medsebojno čestita k slavni zmagi. V katedralki se jc čitala maša zadušnica za padle junake, sledilo je nato zahvalno bogoslužje za zmago. Božji službi so prisostvovali carjev namestnik, ministri, zastopniki Srbske in Grške in najvišje civilne in vojaške oblasti. Ko je došel pred cerkev vojni minister, so ga navdušeno pozdravljali.
Cetinje, 27. marca. V Črnigori jc zavzetje Odrina napravilo velikansk vtis. V Cetinju je hitelo prebivalstvo k bulgar-skenui poslaništvu, kjer je navdušeno Bulgarom na čast manifestiralo. Člani kraljeve rodbine, ministri in drugi dostojanstveniki in diplomatičen zbor so čestitali bulgar-skemu poslaniku. Kralj Nikolaj je brzojavno čestital caru Ferdinandu, črnogorski ministrski predsednik pa Gešovu.
OVACIJA SRBOM V BULGARSKEM SOBRANJU.
Soiija, 27. marca. V današnji seji bulgarskega sobranja je izjavil ob burnem pritrjevanju bulgarski ministrski predsednik Gešov: Bulgarski vojaki so skupno s svojimi zavezniki srbskimi brati s svojo krvjo napisali slaven list v povestnici balkanskih narodov in zarisali znamenit dan v svetovno zgodovino. Odrin, druga turška presto-lica, najvažnejša trdnjava Balkana, je včeraj padel. Bajka, češ da so Bulgari, četudi še tako izborno na vojnem polju postopajo, pred kako trdnjavo brez moči, je pobita. Včerajšnje zmage se bulgarski narod odkrito veseli, a ravno tako žaluje z bolestjo za junake, ki so na bojišču padli. Ministrski predsednik poziva poslance, naj časte hrabre zmagovalce in naj se s pietelo spominjajo padlih junakov. Navdušene ovacije slede tem besedam. Sobranje je sklenilo brzojavno čestitati generalisimu Savovu. Brzojavka se zahvaljuje armadi za slavna junaštva. Ruski dumi se sobranje zahvaljuje, ker je prisrčno slavila bulgarsko zmago. Seja se je zaključila s češčenjem padlih junakov. Vsi poslanci so vstali in klicali: »Mir dušam junakov!«
SUKRI PAŠA PONUDIL PREDAJO SRBSKEMU FOVELJNIKU.
Belgrad, 27. marca. (Izvirno.) Iz Skopja se uradno poroča, da je poveljnik II. srb-eke armade pred Odrinom, general Stepanovič javil vrhovnemu poveljstvu to-le: Odrin padel. Šukri paša je krog poldne ooslal svojega adjuianta k 20. polku; adju-Lant je izjavil, da se želi Šukri paša poga-iati o predaji s poveljnikom srbske armade. Ker je bil f»a vrhovni bulgarski poveljnik odredil, da nihče razun njega nima pravice -puščali se v kaka pogajanja s Šukri pašo, ki se ima njemu predati, sem odklonil vsako pogajanje. Timoška divizija jc zasedla utrdbe scvero-zapadnega sektorja, donavska pa je navalila naprej v Karagač.
SRBSKI RANJENCI IZPRED ODRINA.
Belgrad, 27. marca. (Izvirno.) Del srbskih ranjencev bo ostal v Nišu in Vranji; tamcšnjc bolnišnicc so se že včeraj začele izpraznjevali ter so ranjcnce poslali v Belgrad. V Belgradu so se iznova pripravile vse bolnišnice. Sanitetni vozovi so že odšli v Odrin. Ranjenci iz zadnjega naskoka dospo sem v nedeljo.
SRBI IN BOLGARI OB PADCU ODRINA.
Belgrad, 27. marca. (Izvirno.) Danes zjutraj sc je v Sofiji v ccrkvi svetega srbskega kralja Miljutina vršila zahvalna služba božja za padec Odrina. Po službi božji so mase priredile vladi in srbskemu poslaniku velike ovacije. Gešov in Spalaj-kovič sta drug drugemu čestitala k zmagi zavezniškega orožja. Pred srbskim poslaništvom so sc ovacije ponavljale. Splošno sc priznava, da se jc srbska vojska zelo dobro držala in uradno sc naglaša, da so Srbi osvajali utrdbe, dasi to ni bila njihova naloga. — Šukri paša jc pcnudil predajo 20. srbskemu polku, to pa zato, ker mu je bil le-ta najbližji in ga jc najbolj pritiskal. __Pašič je včeraj bulgarski vladi nemudoma čestital k zmagi. Belgrad sc ovija z zastavami. — Iz Sofije sc naknadno brzojav-Jja. cla vlada med tamošnjimi vojnimi krogi največje občudovanje do srbskih čet. Donavska divizija ie z nepopisnim poletom, z najneverjetnejšimi bravurami in neustraše-nostjo zavzemala utrdbe in osvojila eno najmodernejših in največjih utrdb: Papas tepe. V bulgarskem vojnem ministrstvu
govore o činih srbske vojske z največjim priznanjem in navdušenjem.
ŠTEVILO VOJNIH VJETNIKOV V ODRINU.
Sobja, 27. marca. Po poročilih iz Odrina so Bulgari vjeli 70,000 turških vojakov in 10.000 častnikov, med njimi 16 paš.
X
v/
VELESILE SO GLEDE SKADRA INTERVENIRALE.
Belgrad, 27. marca. Zastopniki velesil v Belgradu so danes srbski vladi naznanili ski<:p londonske poslaniškc konference, da pripade Skader Albaniji. Zastopniki velesil so od srbske vlade zahtevali, da naj ne odpošilja vojakov pred Skader in naj srbske čete, ki se pred Skadrom nahajajo, odpokliče. Črnogorska vlada se pozove, da naj takoj pred Skadrom vojne operacije ustavi. Kakor se iz vladnih srbskih krogov poroča, bodo želji velevlasii že danes ugodili, oziroma ustavijo srbske čete pri Ska-dru sovražnosti.
ČRNOGORSKI KRALJ ZAHTEVE PO SKADRU NE OPUSTI.
Peterburg, 27. marca. Dopisnik ^Večernega Vremena« brzojavlja po avdienci s kraljem Nikolajem, da je kralj izjavil: Z ozirom na svoje postavne pravice tudi nasproti združeni Evropi ne morem skleniti, da opustim Skader, ki je za Črnogorce življenjskega pomena.
SKADER SE NE SME UTRDITI?
London, 28. marca. Iz zanesljivega vira poročajo, da je Rusija privolila, da pripade Skacler Albaniji, zahteva pa, da se razrušijo utrdbe in se Skader izpremeni v odprto mesto. Tudi bo zahtevala osušitev jezerskega obrežja, da postane mesto od strani jezera pristopnejše.
BOJI PRED SKADROM?
Belgrad, 27, marca. Glasom najnovejših vesti sc boji krog Skadra ljuto nadaljujejo. Kanonada se čuje vse do Kosova in celo na višinah krog Bitolja. Artiljerija, ki razpolaga z obilno municijo, nemilo sipa ogenj na utrdbe, in sicer s strahovitim uspehom, kakor poročajo aviatiki. Padec Skadra je neizogiben.
VPRAŠANJE ALBANSKIH MEJA.
Belgrad, 27. marca. Poučeni krogi izjavljajo, da so velesile v vprašanju meja sprejele stališče Srbije. Meja ne pojde ob Drinu, marveč ob njegovem razvodju. Srb-sko-bulgarska in srbsko-grška meja se določi sporazumno, in sicer še preje, predno se reši vprašanje o prevzelju turškega državnega doiga, ker je treba preje vedeli, koliko teritorija clobi posamezni zaveznik. Zatrjuje se, da trojni sporazum na vsak način želi, da se Balkanska zveza ohrani; srbskemu stališču se je v vprašanju meja pridružil zato, ker sc mu zdi opravičeno in ne proti zvezi naperjeno. V belgrajskih merodajnih krogih se zato v stvareh uprave in javnih zgradb že sedaj računa s tem, da ostane Srbiji ccla desna obal Vardarja, na levi. pa takozvana vardarska dolina. Mejitev Srbije in Grške jc sklenjena stvar,
MAJHEN USPEH »HAMIDIE«.
Belgrad, 27. marca. O napadu Hamidie« na srbski transport so sedaj dospeli natančni podatki. Transport je obstajal iz pet grških ladij, ki so ob istem času odpluie iz Soluna; pri Chalkisi se jim jc pridružila še ena ladja, ki je ondi sprejela na krov nekaj srbskih vojakov, ki so sc z neke ponesrečene ladje tu rešili na breg. Na lacljah je bilo vkrcanih 5000 vojakov in 500 konj, aeroplanski oddelek in 24 poljskih lekaren; skupaj torej cel polk. Transport je do otoka Egizosa spremljala ena grška torpc-dovka, pri Krfu so pa srečali dve grški vojni ladji: Psaro« in »Temistokla<., V medovanski luki sc ni takoj pričelo z iz-krcavanjem, marveč šele tedaj, ko se jc avizirala > Hamidie . Vsega vkup je bilo ubitih IS mož, 1 mašinist in mornar; težje ranjenih jc 30, estali so lc lahko ranjeni. Konja sta bila samo dva ubita, ostale so rešili. Rešili so tudi vso artiljerijo in aero-planc, Zgubljenega jc bilo lc veliko pro-vianla, zlasli riža.
XXX
MIROVNO VPRAŠANJE.
Belgrad, 27. marca. V tukajšnjih političnih krogih se z vso gotovostjo trdi, da so sc balkanski zavezniki in velevlasti glede na vprašanje vojne odškodnine sporazumeli. Zavezniki so sprejeli predlog velesil, da vojno odškodnino Turčija tako pla-ča, da se tisti del turškega državnega dolga, ki ga prevzamejo balkanski zavezniki, primerno zniža. Tu so prepričani, da sc mir kmalu sklene.
Dun.ij, 27. marca. Velesile sr. zdaj pogajajo, da se londonska poslaniška konie-rcnca izpremeni v evropsko konferenco, ki naj se peča z mirovnimi pogoji in z novimi temelji, ki naj se na Brlkanu ustvarijo. Konferenca sklene novo pogodbo, ki nadomesti znano berolinsko pogodbo s 13. julija 187«.
SRBI IN BULGARI.
Belgrad, 27. marca. Bulgarska vlada je bulgarskemu državnik u Gešovu naročila, da naj v Peterburgu glede na meje med Srbijo in Bulgarijo v .prilog Bulgariji posreduje. V Belgradu so radi tega koraka vznevoljeni in da Gešove načrte prekrižajo, je bil v Peterburg odposlan bivši ministrski predsednik S t o j a n o v i č , cla dela v dvornih krogih v prilog Srbiji, ki želi, da naj med Srbijo in Bulgarijo glede na sporne točke ob določitvi meja odloči car sam.
USPEH LJUDSKEGA ŠTETJA V OKRAJU DEBAR.
Belgrad, 27. marca. (Izvirno.) V zadnjem času se jc v novih krajih na najskru-puloznejši način izvedlo ljudsko štetje; prisostvovati so tako Turki kakor Arnavti. Statistika v debarskem okraju podaja naslednji uspeh: Vsega prebivalstva jc 31.085 duš; od teh je 9494 Srbov in 16.592 Turkov, skupaj tedaj 26.086 proti 5719 Arnavtom. Vasi jc 70. med temi 17 srbskih, 16 arnavt-skih, ostale so turške ali mešane. V 28 turških vaseh govore izključno srbsko in ne znajo ne turško, ne arnavtsko. Ocl vseh 16.592 Turkov govori srbski jezik 12.318, turški pa samo 4274. Arnavtsko govore samo Arnavti, to je manj nego petina vsega prebivalstva, kar je najboljši dokaz, kako malo arnavtski je Debar.
novice,
t* Cenjene naročnike, katerim s koncem tekočega meseca poteče naročnina na »Slovenca« ali pa jim jc žc potekla, nujno vabimo, da se čimpreje poslužijo doposlanih jim položnic in obnove naročnino za nadaljno dobo. S tem sc izognejo neljubih neprilik pri pošiljanju lista, ker sc bo ustavil list že v prvih dneh prihodnjega meseca.
Prepozni glasovi. V včerajšnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora jc imel cesarjev tajni svetnik, znani dr. P a 11 a i, znamenit govor, v katerem se je dotaknil tudi balkanske vojske in stališča Avstrije nasproti balkanskim državam. On pravi, »da bi bilo za Avstrijo veliko bolj pametno, ko bi se postavila na stran balkanskih narodov in jih sama vodila. To bi se veliko bolj skladalo z vlogo, ki jo je Avstrija igrala v celi zgodovini. Nikdar bi nc smela pozabiti narodov, ki so ž njo ene vere, kot Arijci ene krvi in ki so ječali poti turškim jarmom. Avstrija naj bi vzela v tem pogledu za zgled stare Rimljane in pa sedanje Angleže. Neodgovorni di-plomatjc so nas spravili v smešen položaj, da se moramo boriti za majhne reči, mecl tem ko smo izgubili velik vpliv in pomen. Ko je bila pred nekaj časom neka dinastija zločinskim polom odstranjena, je Avstrija rekla:» To nas nič ne briga.« Zdi se, da se Avstrija vedno tako kaže. Kaj smo pa sploh storili, da bi si prijaznost balkanskih narodov pridobili. Hrvate trpinčijo, Burnimi: stiskajo. Sedaj se bojimo ruske politike, in vendar smo ravno s svojo politiko balkanske narode Rusom v naročje pahnili. Čas je, da se vendar enkrat vzdramimo in lotimo politike dela!« — Zares pametne besede, ampak došle prekasno in naj bi našle odmeva v prvi vrsti v lastnem taboru, namreč v krščanskosocialni stranki.
Dr. Tadej Stanislav Grabovski: Slowienski poemat na tle polskcm (A. Ža-kcij-Ledinski: »Vilkovo«.) Pod tem naslovom je izšel V. zvezek razprav prof. dr. Grabowskega, ki obravnavajo razne predmete iz zgodovine slovanskih slovstev in po mojem mnenju je ta razprava izmed vseh najboljša. V nji obravnava pisatelj epično pesem našega starejšega pesnika Žaklja, ki je pocl naslovom: »Vilkovo« izšla v »Novicah« 1. 1856. Najprej govori o »Novicah ; in o Žaklju po že znanih virih. Tu-intam bi želeli, da bi kakšno sodbo nekoliko bolj prcciziral, oziroma drugače stili-ziral. Toda saj je lo pravzaprav uvod, nc pa glavni del razprave. V glavnem delu preiskuje nastanek Žakljeve pesmi, njene poljske vire in vzore in išče ter nam predstavlja zgodovinski lip glavnega junaka Martina Sapiehe. — Za to razpravo moram') Slovenci biti hvaležni mlademu poljskemu učenjaku. Monografije iz zgodovine slovenskega slovstva so pri nas redke pri-ka zni, oziroma nimajo nobenega znanstvenega pomena. Veseli moramo torej biti, da začenjajo Poljaki mašiti vrzeli v našem znanstvenem delovanju. — Pripomnim šc, da pisateljeva literarna poštenost skoro že sega čez mejo skropuloznosti. Ne samo, da omenja vsak najmanjši vir in virček, ki mu je služil pri njegovi razpravi, kar je hvalevredno, ^ celo v uvodu sc toplo zahvaljuje tudi vsakemu znancu, ki mu jc služil bodisi tudi z najmanjšo informacijo. Dvoje lepih slik (Ledine — rojstnega kraja Žaklja in fotografija Novic« ) kiasi knjižico. — Nai bi segli po nji tudi Slovenci, zlasti, ker sc lako I udi s čitanjem že znanega jezika najlažje iiiutčc praktično poljskega jezika.
Ld.
-j- Občinske volitve v Hotedršici. Pri
včerajšnjih občinskih volitvah jc zmagala S. L. S. z osmimi kandidati; nasprotna liberalna stranka je dobila štiri može.
—	Nadvojvoda Evgcn v Metliki. Njegova c. kr. visokost gospod nadvojvoda Evgen dospel jc dne 26. t. m. v spremstvu kanclerja g. Gustav Baudiana v Metliko. Tu si jc ogledal komendo, proštijo ter šel pred odhodom v ccrkcv; po kratki molitvi se je poslovil in odpeljal v Ljubljano.
—	Umrla je v Krški vasi občespošto« vana poštarjeva soproga gospa T e r e -z i n a Tancig roj. Jankovič. Čislani rodbini naše odkrito sožalje.
—	Varujte se klativitezev! Po ljub' Ijanski okolici hodi približno 26 let star klativitez majhne postave, kratkih rujavih brk, ogrnjen s pelerino. Predstavlja se najraje po župniščih pa tudi po drugih boljših hišah, češ da jc organist brez službe. Ker ia navihanec z raznimi lažmi, da ga pošilja la ali oni duhovnik ali organist slepari ljudstvo, svarimo pred njim.
—	Občinski lovi. št. Peter na Krasu. Dne 1. maja 1913 sc bo dal občinski poljski lov v najem. Ta lov meri okroglo 6000 ha. V tem lovu se nahaja najrazličnejša divjačina v obilnem številu. Dražitelji se vabijo.
—	Ogenj na Vačah. Dne 26. t. m. pred 3. uro popoldne jc na Vačah pri Hribarju začelo pred skednjem goreti. Ogenj se jc s skednja silno hitro razširil na hlev, šupo, in hišo. Zgorelo je vse. Rešiti sc ni dalo skoro nič. Zgorel je tudi en prešič. Stara mamica, ki šteje že nad 80 let, je bila sama doma in je hitela pod streho reševat nekatere predmete. Ogenj in dim se hitro razširi okrog nje. Obleka se ji vname, na roki dobi že hudo opeklino. Ker jo v naglici nikdo ne more rešiti, stopnjic pa ne more več doseči, se na koncu hiše spusti na tla, Zadobi na nogi težke poškodbe in obleži nezavestna. Prejela je samo sveto poslednje olje. Sedaj se bori v nezavesti s smrtjo, Ogenj se je videl s poštnega vlaka, ki proti četrti uri vozi mimo Kresnic in Litije. Zažgali so najbrž otroci, ki na skrivaj za vogali palijo cigarete.
—	Litijčan pred dunajska poroto« Dunajsko j)orotno sodišče je pričelo 26, t. m. razpravo proti 241etnemu skla.« diščnemu delavcu Ljudcvitu Lotscha« ku, l iletnemu krojaškemu pomočniku Maksu Klapetzu. lTletnemu učencu strojne šole Ivanu Franku in proti 16« letnemu učencu strojne šole Rudolfu Lebingerju, sinu trgovca v Litiji, radi tatvine. Lotschak, Klapetz in Plasky, so 18. decembra 1912 vdrli v pisarno dunajske eksportne tvrdke Pfeifer; bili so našemljeni, zvezali so Ptciferja in njegovega sina in iz odprte blagajn ne odnesli 510 kron. Lebinger je pa oIh tožen, da so 7. novembra lani Plaszky, Lebinger in Francke sklenili zasebno šolo za zgradbo strojev in elektrotehni-i ko J. Striegla zažgati. To načrt so pt( opustili in sklenili v pisarno vlomiti, Lotschaka so si izbrali, da jih je vodil, Lebinger pa, ki je v šoli stanoval, je narisal načrt in pustil ponoči vrata v ravnateljevo pisarno odprta. Mlacli vlomilci so odnesli 1000 kron, Lebinger bi bil moral dobiti 25 kron, a ga ja za nje Franke ogoljufal. Plen sta si razdelila Lotschak in Plaszky. V razpravi je Lebinger priznal, da je kriv tatvine. Načrt je napravil na poziv Franckejev, z revolverjem ga je Plasz-ky prisilil, da je pustil zvečer pisarno odprto. Ravnatelj šole jc izpovedal, da je bil Lebinger večkrat renitenten. Ko so ga aretirali, so dognali, da je svoje součencc okra del. Predsednik senata jc naznanil, da se slučaj Lebinger iz razprave izloči, ker je poboljševalnica v Eggcnburgu izjavila, da mladi obtoženec. ni normalen, odkar je obolel za tifusom na glavi. Sodišče je zato ukazalo preiskati Lebingerjcvo dušno stanje. Na predlog Lebingerjcvega zagovornika dr. Schonbrunna so Lcbingor-ja iz zapora izpustili in ga njegovemu očetu izročili.
—	Veleizdajstvo. Notarja v Dcčtt, Marka Mašiča so zaprli in izročili zaradi velelzdajstva sodišču v Mitrcvici, češ da je nagovarjal deške prebivalce na izseljevanje v Macedonijo, kjer da vlada večja svoboda kakor v Avstriji.
—	Umrla je v Gostcčah pri Sori g. Ana K u m a r , roj. K a 1 u n , stara GG let.
—	Strašno maščevanje ker ga nI hotela udova poročiti. Čevljarski pomočnik .1. Katholnig v šmartnem pri Beljaku .je zasnubil roko svoje gospodarice vdove W. Ker ga je žena odbi-In, je Katholnig vrgel v Dravo njeno 2inpollotno hčerko in nato tudi sam skočil v valove. Truplo deklice so v Beljaku potegnili iz vode, utopljenca pa še nimajo.
STRAŠNE POSLEDICE ORKANA V
AMERIKI. Straf.nc pbdrobnnsti n uničenju Oma*
ho. — Poslnpja v Dnytonu so z dinamični rnzslreljevali.
Sir \Villium C.onn poroča o uniče-' n ju Omtihc: Vozili smo se proti Ihti-
stonu, ko smo zagledali bakrenobarva-ni oblak, ki so je strašno hitro bližal in ki je vedno večji postajal. Zrak jc pretresal nenavaden šum; oblak se je po-črnjeval in postajal manjši in hitel proti mestu. Poslopja so pričela padati kakor da so iz papirja. Potniki smo bili omamljeni. Strojevodja ustavi vlak. Culi smo, kako so klicali umirajoči na pomoč. Težak mlatilni stroj je dvignil vihar visoko v zrak in ga vrgel 200 m daleč. Trdno amerikansko leseno hišo je nesel vihar pol kilometra daleč. V Bensonu je vihar še hujše divjal. — Iz Pittsburga se poroča, da jc več sto tvornic poplavljenih; 50.000 delavcev je zato brez dela. Mesto Whee-ling v zahodni Virginiji je poplavljeno. V Daytonu je 27. t. m. mesto šc vedno gorelo. Župan je prosil za dinamit, da se ogrožena poslopja razstrele in tako omeji požar. — Iz New Yorka sc poroča, da še ni mogoče preceniti, koliko oseb jc radi orkana in povodnji življenje izgubilo in tudi ne, koliko da znaša gmotna škoda. Dokler voda ne pacle, je usepšna pomoč nemogoča. V Daytonu je 26. i. m. zvečer zgorel hotel z 200 potniki.
lj Trije otroci so se izgubili. Danes Sta sc izgubila po štiri leta stara dečka g. Josipa Grošlja, stanujočega Poljanska cesta 6 in neki drugi triletni deček. stanujoč v isti hiši. Kdor kaj ve o dečkih, naj blagohotno javi.
Tele onsKa ia iirzoma poroči.
PRAVAŠKI KONGRES V OPATIJI.
Dunaj, 28. marca. Ocl tu se poroča: Danes je bil otvorjen v Opatiji kongres pravaških poslancev, katerega se udeležujejo vsi jugoslovanski pravaški in več poslancev S. L. S. Obravnavalo se je predvsem o bosenskem jezikovnem vprašanju. Nekateri pravaški politiki so izdelali obširen memorandum na prestolonaslednika, v katerem ga prosijo, naj ukrene vse potrebno za pomir-jenje hrvatskega naroda, kajti sicer se je bati, da je sedanja hrvatska generacija zadnja, ki upa doseči svoje narodne cilje v okvirju avstrijske monarhije. Dr. šusteršič in dr. Matdič sta referirala o naziranju dunajskih mero-dajnih krogov o jugoslovanskem vprašanju. Najvažnejša točka na današnji razpravi pa je bilo bosensko jezikovno vprašanje. Konferenca sc danes nadaljuje in se izda oficielni komunike.
Reka, 28. marca. »Riečke Novine« javljajo, da sklepi pravaškega kongresa niso za javnost. Predsedoval je dr. Mile Starčevič. Od Slovencev in istrskih Hrvatov so bili poleg: clr. Šusteršič, dr. Krek, dr. Korošec, clr. Laginja, Spinčič, dr. Gregorič in Červar.
Budimpešta, 28. marca. »Pesti Hir-lap« trdi, da je dr. Mandič konferenci pravašev v Opatiji naznanil, da je treba nemški službeni jezik pri bosanskih železnicah akceptirati, cla pa je vlada obljubila, da nastavi pri bosanskih železnicah odslej samo Hrvate. Dr. Šusteršič je baje referiral, kaj merodaj-ni avstrijski krogi soclijo o hrvaškem vprašanju in cla se Čuvaj nc bo več vrnil.
XXX
PRI ČATALDŽI.
Carigrad, 28. marca. Od čataldške črte sem se je slišalo včeraj celi dan grmenje topov. Krogi Porte zagotavljajo, da so čataldške utrdbe nepremagljive. Porti pa nihče več nič nc verjame.
Sofija, 28. marca. Privatno sc poroča, da je glavna čatalclška črta s prekoračenjem reke Karasu že predrta. Vrhutega sc trdi, cla so se včeraj zjutraj začeli tucli resni boji pri Gallipoiiju.
Sofija, 28. marca. Vladni krogi izjavljajo, da Bulgarija zazdaj ne misli na to, da bi odpošiljala čete izpred Odrina proti Čataldži. Pri Čataldži so Bulgari le zopet zavzeli tisto črto, od katere so se začetkom drugega dela vojske odmaknili. Le če Turčija nc bo izjavila, da se čuti popolnoma poraženo, bo bulgarska armada korakala proti Carigradu, kakor jc to sploh njena želja.
CAR FERDINAND V ODRINU.
Sofija, 28. marca. Car Ferdinand Se jc danes pripeljal s posebnim vlakom pred Odrin. Ker so Turki pred predajo mesta železniški most črez Ardo pognali v zrak, sc je car moral peljati v mesto z avtomobilom. Car jc s princi in generali vkorakal v mesto mecl nepreglednim snalirjem turških ujetnikov. Množica ga jc navdušeno pozdravljala. Car je najprej pustil de-filirati precl seboj čete, nato sc pa podal v vojaški kazino, kjer je interniran Šukri paša .s častniki, šukri paša je i',roči.l caru svojo sabljo, katero mu je
car s pohvalnimi besedami za njegovo brezprimerno hrabrost z vso častjo vrnil. Vesti iz Odrina so nodostatne, ker je zveza pokvarjena. Gotovo je, cla je Šukri paša razgnal v zrak vsa skladišča, kjer je bilo kaj vrednosti.
VOJNI PLEN V ODRINU.
S')fia, 28. marca. Operacije za zavzetje Odrina so trajale 19 ur. Vjetih jc 51.000 vojakov, med njimi 17 paš, 4 di-vizijski generali, 8 brigadnih generalov, vsegaskupaj 1220 častnikov. Mecl vjetniki se nahaja 64 nemških častnikov, mod njimi polkovnika Lehmann in Topsehe\vsky, 18 rumunskih častnikov in G belgijskih. Zaplenilo se je 54 tisoč pušk, 020 topov iu velike zaloge plaščev. Po neki še nepotrjeni vesti so Turki zagnali v zrak tudi Selimovo mošejo. Šukri paši se je sablja vrnila in ga z njegovim Štabom prepeljejo v Sofijo, vendar pa mu je dovoljeno, da se vrne v Carigrad, ako bi to sam želel. Vlada je storila vse korake za apro-vizacijo mesta. Za vzdrževanje reda se poda v Odrin policijski prefekt z mnogimi policisti. V Odrin se poda tucli sanitetni ravnatelj, da se začne boj proti epidimijam.
K A-I BO Z MIROM?
Sofia, 28. marca. Balkanska zveza je mirovne pogoje velesil sprejela, pričakuje pa, da sc določi ugodnejša vzhodna meja za Bulgarijo in sc vredi vprašanje vojne odškodnine, vpošteva-joč žrtve zaveznikov.
Sofia, 28. marca. »Mir« piše, da zahteva Bulgarija po zavzetju Odrina miru, ki bo odgovarjal doseženim rezultatom in žrtvam, če ne, ima Bulgarija še zadosti čet, da zapodi Turke iz Čataldže in Gallipolija.
Sofia, 28. marca. Balkanske države so se glede mifovnili pogojev medsebej že zjedinile. Podrobnosti so neznane. Gotovo je, da žele mir, toda pod precej ugodnejšimi ^goji, nego so jih sestavile velesile.
V CARIGRADU SE NEKAJ PRIPRAVLJA.
Peierburg, 28. marca. Carigrajski ruski poslanik Giers jc svoji vladi sporočil, da sc je bati v Carigradu nemirov. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno.
SKADRSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 28. marca. Avstro-ogrski poslanik je včeraj pri Porti posredoval, da da Essad paši nalog, da odpusti iz Skadra civilno prebivalstvo.
Belgrad, 28. marca. Izredni ministrski svet je sklenil operacije srbske armade pred Skaslrom ustaviti, dokler civilno prebivalstvo ne odide.
Belgrad, 28. marca. Srbska vlacla je baje priporočila kralju Nikolaju, naj bombardiranje Skadra sploh opusti.
Runa j, 28. marca. Skupni korak velesil v Belgradu in Cetinju se še vedno ni izvršil. Ruska poslanika tudi še do danes nista dobila instrukcij, ni pa izključen?, da jih v najkrajšem času dobita. Črnogorci Skadra še ne obstreljujejo. Mednarodni položaj je ncizpre-menjen.
Peterburg, 28. marca. »Novo Vreme« poroča, da jc črnogorski kralj izjavil, da bo svoje pravice glede na Skader branil pred celo Evropo.
Peterburg, 28. marca. Kralj Nikita črnogorski je poslanike obvestil, da Skacira za nnbcno ceno ne pusti.
PeSerburg, 28. marca. Tu se jc vršil včeraj banket slovanofilov, katerega sc je udeležilo 150 odličnjakov. Govorniki so napadali Sasonova in londonsko konferenco. Poslali sok ralju Nikiti brzojavko, v kateri ga poživljajo, naj sc požuri in Skader hitro zavzame.
Kol ?r, 28. marca. Bombardement Skadra je ustavljen, se pa ima kmalu zopet začeti. Kralj Nikita se nahaja v Cetinju in je včeraj dolgo konferiral z ruskim poslanikom. V kratkem dospe ruski parnik z živili.
»REICHSPOST« O ALBANSKEM VPRAŠANJU.
Dunaj, 28. marca. »Reichspost« piše, da dobe Srbi in Črnogorci sicer Prizren, Peč, Djakovico in Dcbar, cla pa okoliš teli krajev pripade večinoma Albaniji.
Poslaniška reunija sc jc pečala z južnimi mejami Albanije, ni pa šc prišla do zaključka. Najbrž dobe Grki Janino in ozemlje do reke Kalamas.
Srbija dobi nevtralno pristanišče Medno pod internacionalno kontrolo s prostim uvozom in izvozom.
Ni sc še določilo, ali dobi Grčija Santi Quaranta ali ne.
DVOUMNO POSTOPANJE ITALIJE.
Paru, 28. marca. »Figaro« trdi, da jo Itallia preprečila nameravano avstrijsko vojaško akcijo proti črni-
gcjri.
Rim, 28. marca. Oficiozna »Tribuna« pravi k »Figarovi« trditvi, da jo nn njej nekaj resnice. Le to ni res, da jc Avstrija nameravala kal^o vojaško
akcijo, ampak je mislila le na »mirno blokado«. Italija je tako na Dunaju kakor v Cetinju pomirjevalno vplivala. Italija je postopala sporazumno z Avstrijo in tucli z Rusijo, ki je tudi urgi-rala odpust civilistov iz Skadra.
ODPUŠČENJE RUSKIH REZERVISTOV.
Peterburg, 28. marca. »Rieč« potrjuje, da se je odpuščanje rezervistov na Poljskem že začelo. Odpuščanje rezervistov v peterburški guberniji je v polnem teku. Vesti iz Carigrada pravijo, da sc je ondi bati revolucije.
ODPUST ČRNE VOJSKE V BULGA-RIJI,
Sofija, 28. marca. Bulgarija je odpustila črno vojsko domov.
PATTAJEVE BESEDE.
Dunaj, 28. marca. Govor dr. Pattaja o balkanskem vprašanju v nižjeav-strijskem deželnem zboru je napravil na meroclajne kroge velik, a tudi mučen vtis. Posebno so zadele na odločilnem mestu nijegovc besede: »Odnehali smo na celi črti in se šo povsod obso-vražili,« Iz krogov krščansko-socialne stranke se poudarja, cla jo dr. Pattai govoril le v svojem imenu.
BALKANSKI ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Dunaj, 28. marca. Solunsko vprašanje postaja vedno bolj kočljivo in grozi izzvati med Bulgarsko in Grško oster konflikt. Grki z mrzlično naglico odpošiljajo svoje čete izpred Janine pred Solun in baš pred par dnevi jc prispelo 8000 vojakov šeste grške divizije, ki so se utaborili precl Solunom. Bulgari so napravili med Seresom in Nigrito okope, katere so armirali z ar-tiljerijo. Grki nameravajo poslati eno divizijo v Nigrito. Grki koncentrirajo svoje čete tudi okolu jezera Langaza.
Selgrad, 28. marca. Bulgarsko-srb-ski obmejni spor sc nahaja v zelo akutnem stadiju. Srbija upa, cla postane Bulgarija po zavzetju Odrina, h kateremu so Srbi toliko pripomogli, nekoliko bolj odjenljiva. Sicer pa se upa, da bo Rusija vse poravnala in nc bo dopustila resnega konflikta.
KAKO ČEHI SLAVE PADEC ODRINA.
Praga, 28. marca. Gospodarski odsek mestnega sveta je sklenil v proslavo zavzetja Odrina zgraditi konvikt za jugoslovansko dijake. »Narodni listi« svetujejo, naj se mesto iluminacije nabira za sirote pred Odrinom padlih vojakov.
SRBSKI F.ANENCI IZPRED ODMNA.
Belgrad, 28. marca. Danes dospejo semkaj trije posebni vlaki s 1000 srbskimi vojaki, ki so bili pred Odrinom ranjeni.
f JURIJ GRŠKI.
Atene, 28. marca. Truplo kralja Jurija jo dospelo semkaj 27. t. m.
»TIMES« SO NEPOTRPEŽLJIVE.
London, 28. marca. »Times« zahtevajo, cla se balkanskim državam s krepkimi besedami diktira mir in Čr-nogora energično k redu pozove.
DŽAVID PASA O ARNAVTIH.
Belgrad, 28. marca. Džavid paša se jc uničujoče izrazil o Arnavtih. Rekel je, da slabših ljudi še ni videl na svetu. Hotel jc organizirati arnavlski upor, toda bil je prisiljen s svojo vojsko ugonabljati to ljudstvo. Čudi sc Srbom, da so nasproti tem ljudem tako obzirni. Rekel jc, cla bi najraje stopil v srbsko armado, ako bi mu izročili varstvo na meji proti Arnavtom; on bi s temi ljudmi že vedel priti clo konca.
XXX
DUNAJSKI NADŠKOF ŽE IMENOVAN.
Dunaj, 28. marca. Opat Piffl je že imenovan za tiunajskega nadškofa.
LINK DEMI5K5NIRAL.
Gradec, 28. marca. Deželni odbornik dr. L i n k je demisioniral in odložil svoj deželnozborski mandat.
OGRI HOČEJO TUDI NA REKI KOMISARIAT.
Reka, 28. marca. Ogrski ministrski predsednik Lukacs, ki sc je mudil v Volosci, jc clr. Francu Vio, županu na Reki, in poslancu Antonu Vio, ki sta šla radi nameravane uvedbe ogrske državne policije na Reki k njemu intervenirat, rekel, cla sc bo policija uvedla, če bi se pa mesto upiralo, se bo imenoval vladni komisar. Občinski svetniki nameravajo zdaj odložiti mandate.
MEniKANSKE NAVADE.
Mehiko, 28. marca. General Zapata, prijatelj predsednika Huerta, je dal bivšega guvernerja Ilermandeza izvleči iz ječe in ustreliti.
AVSTRIJSKI GENERALŠTABNI POL-KOVNIK — OGLEDUH?
Pariz, 28. marca. »Agence Ilavas« poroča iz Peterburga, da so v bližini trdnjave Grodno aretirali polkovnika avstrijskega generalnega štaba Baum-liarta, ker je baje vohunil.
Hazne sivari.
španski kralj ponesrečil. Španski kralj Alfons je padel dne 26. t. m. s konja in se neznatno poškodoval.
Statistika iz Lurda. Leta 1912. jc prišlo v Lurd 446 vlakov z 247.092 romarji. Pisarno, ustanovljeno za preizkušnjo čudežnega ozdravljenja, je obiskalo nič manj nego 560 zdravnikov, od katerih je bilo 90 profesorjev. Čudežno ozdravljenih je bilo preteklo leto 1000 oseb, svetih maš pa se jc bralo 65.000.
Ponesrečena vojvodinja Izabela genovska, ki je bila vsled eksplozije neke špiritne svetilke nevarno ranjena, se nahaja v brezupnem stanju.
Umrl je na Dunaju znani kriminalist policijski svetnik Ferdinand Leb-z e 11 c r, star 65 let.
Rezervist, ki je ustrelil nadporoČ-nika, obešen. V Opavi so 27. t. m. zjutraj na dvorišču Rudolfove vojašnice obesili rezervnega desetnika Jana Ba-gacza, ki je, kakor znano, pred nekaj dnevi umoril nadporočnika Rudolfa Schramcka. Obesil ga je dunajski ra-belj Karel Lang.
Svetovna razstava za knjižno obrt in grafiko 1. 1914. v Lipskem. V kako ogromnem obsegu se .ima vršiti ta razstava, nam predočujejo naslednje številke: Razstavno zemljišče, ki se razteza ob vznožju silnega spomenika »bitke narodov«, meri 400.000 ms in je za. 60.000 nv večje nego je bilo zemljišče draždanske razstave za higijeno. Doslej zgrajene stavbo zavzemajo že 65.000 ni", v čemer pa niso všteti pavi^ ljoni, restavracije, zabavišča, osveževa-lišča in mnogi drugi posebni paviljoni. Po razstavnem prostoru teče posebna železniška proga, ki je v zvezi z državno železnico, da bodo železniški vozovi za razstavo namenjeni tovore vozili naravnost na določeno mesto; to je važno zlasti za strojni oddelek, ki zavzema 11.000 nr. Monumentalna je glavna dvorana, ki meri 20.000 m", f u bo razstavljeno vse, karkoli je v zvezi s knjižno obrtjo in grafiko in bo obiskovalec lahko videl,kako se proizvajajo razni predmeti te industrije. Inozemstvo bo pol-noštevilno zastopano. Tuje države bodo deloma nastopile s svojimi lastnimi paviljoni, tako n. pr. Avstrija (2500 m3) in Francija (3000 m8). Doba razstave je zaenkrat določena na 6 mesecev, in sicer ocl maja do oktobra 1914. V tem času se bodo na razstavi vršila zborovanja raznih zvez in korporacij. Za te bo posebno važen kulturnozgodovinski oddelek, ki ga vodi znani zgodovinar tajni svetnik Lamprecht.
Največji milijonarji v Nemčiji sol Berta Krupp pl. Bohlcn v Essen-Ruliru ima 283 milijonov premoženja in 1898 milijonov letnega dohodka; knez Ilen-ckel donnersmarški in neudeški 254 milijonov premoženja in 13145 milijonov letnega dohodka; generalni konzul baron Goldschmitz-Rotschilcl v Frank-furtu 163 milijonov; vojvoda ujestški 154 milijonov; cesar Viljem II. 148 milijonov premoženja in 22 milijonov letnih dohodkov; pruski prestolonaslednik ima 148 milijonov premoženja in li milijona letnih dohodkov; kralj Friderik Avgust saški 25 milijonov, baronica Kaskel v Draždanah 21 milijonov, baron Dahte 19, princ Ivan saški 61, princezinja Matilda saška 3, veliki vojvoda saško-wcimarski 60, kralj Viljem vvurtemberški 10 milijonov mark premoženja.
Napaiialcc dunajskega pomožnega škofa obsojen. Znanega Hermana Prin-za, ki je 18. avgusta 1912 napadel in ranil dunajskega pomožnega škofa clr. Pflugerja, je dunajsko deželno sodišče obsodilo zaradi težke telesne poškodbe v dveletno težko ječo, v katero se všte-je osemmesečni preiskovalni zapor.
Generalna nadzornica za čipkarsko obrt na Francoskem, V francoskem trgovinskem ministrstvu se je osnovalo mesto generalne nadzornice za čipkarsko obrt; na to mesto bo imenovana specialna strokovnjakinja, katere skrb bo predvsem pridobiti novo veljavo lepim starim vzorcem čipk. Skušalo se ho tudi v ribiške vasi uvesti klekljanje čipk, da bo tamošnjc ženstvo čez zimo imelo zaslužek. Plača generalne nadzornice znaša 6000 K na leto.
Slabo razumljena ženska enakopravnost. Mestni svet v Dcnvcrju (Co-lorado) je sklenil izdati odredbo, da se v gostilnah in kavarnah nobeni ženski, ki pride brez spremstva, ne sme dati nobena alkoholna pijača. Zveza za žensko volilno pravico, ki je sicer vedno v i vrstah borilccv proti alkoholu, io na-
stopila proli temu sklepu, češ, s tem se ženske zapostavljajo za moškimi. Vendar pa ne zahteva, da se sklep ne izvede, marveč le to, da se tudi za moške izda enaka prepoved. Dobra je ta!
Koliko popijejo Rusi žganja. Leta 1912. se je spilo v Moskvi in moskovski guberniji 5,590.960 veder žganja, za 302.215 veder več nego leta 1911.
Krokodili kot ciemače živali. Bcro-linci so zadnje čase radi stekline začeli postrani gledati svoje dosedanje domače »prijatelje« — pse in mačke. Da bi jim pa samim no bilo predolgčas, so sc ozrli po kakem nadomestilu v živalskem svetu in si za svoje bodoče »domače prijatelje« izbrali — krokodila. Za par zlatnikov si kupijo mladega krokodilčka, ki ne dela v hiši nobenega ropota in nemira ter ni v nobenem oziru nevaren; samo malo topoglav jc — a kdo bi tudi od krokodila zahteval posebno bistrost! S krokodili trguje v Berolinu neki Elzačan in »dela« sedaj izvrstno. V Ameriki je žc dolgo v navadi, da si ljudje med sabo darujejo kro-kodilske grdobe.
V človeško kožo vezana knjiga. V Berolinu se je nedavno vršila pravda radi knjige, ki je bila vezana v pravo človeško kožo. Neki umetni knjigovez je neko drugače čisto malovredno knjigo opremil na ta posebni način in jo izročil neki knjigarni, da jo razstavi. Ko je bil knjigovez kasneje na potovanju, sc je za knjigo oglasil kupec in jo dobil za 75 mark. Knjigovez je pa potom od knjigarnarja zahteval 450 mark odškodnine, češ, da je bila knjiga toliko vredna. Začela se je pravda. Kot strokovnjak poklicani knjigovez je pred sodiščem izjavil, da je na svetu le malo v človeško kožo vezanih knjig; njemu jc znanih le šest. Vrednost knjige ceni na 450 do 500 mark. Knjigovez Durbon v Parizu zahteva za enako knjigo 600 frankov. Končno so se poravnali za 175 mark.
Bombni napad na policijski urad v Milanu. V Milanu so neznani napadalci vrgli bombo v policijski urad. Poslopje je precej poškodovano. Ubit in ranjen ni bil nihče.
Hud potres je divjal v okraju Kura, Daghestan. V petih vaseh je uničenih veliko hiš. Podrobnosti še niso znane.
17 oseb vtonilo. V Babici je praznovalo slovo od svojcev, ki so odpotovali v Ameriko, do 30 oseb, ki so sc podali domov, ko so »Amerikanci« odpotovali. Ko so se domačini vračali domov, so se z brodom prepeljali čez reko Vislo. Družba je pa bila zelo nemirna, vsled česar se jc brod prekucnil in je 17 oseb utonilo.
OJAČENJE NEMŠKE ARMADE.
»Tagl. Rundschau« poroča, da bo nemška vojna uprava zahtevala 63.000 rektrutov. Enkraten izdatek se določi z 890 milijoni mark. Uvesti se namerava v Nemčiji tudi davek na dedščino, po katerem pripadejo državi vse zapuščine, čc umrli ne bodo oporoke napravili.
lz Srbije.
govci v tolikem številu, da so se med seboj tepli za prvenstvo.
2 mlijona hlebov je do minole nedelje za bolgarsko vojake spokla srbska donavska pekarska četa v Mustafi paši.
Obdslanje polja v Srbiji. Srbsko notranje ministrstvo jo naročilo vsem političnim oblastem, da si prizadevajo za obdelanje polja. Dela naj sc vzajemno; revnejše družine dobe semena brezplačno.
Španski častniki v Srbiji. Začetkom balkanske vojne je špansko vojno ministrstvo poslalo v Srbijo 6 španskih častnikov, da zasledujejo vojne dogodke. Na podlagi poročila, ki so ga kasneje ti častniki poslali svoji vladi, jc Španija prosila Srbijo, da vsako leto sprejme šest, španskih častnikov in jih prideli svojim četam, da se izvežbajo. Ob enem je Španija naročila enemu šestih častnikov, da se poda v srbski tabor pred Skadrom.
Grška kraljica vdova se uei srbsko. Grška kraljica Olga je izrazila željo naučiti se srbsko. Takoj so ji iz Bel-grada poslali zbirko srbskih kn.iig.
LIu9il!onsKc novice.
Sodišča v Novi Srbiji. Poleg vojnih sodišč, ki sodijo v vojnih stvareh, deluje v novih srbskih krajih doslej 17 državljanskih sodišč. Ta sodišča imajo precej dela, a le v civilnih stvareh; kazenskih poslov je malo. Med vsemi sodišči je imela v teh treh mesecih le bi-toljsko dva težja slučaja radi uboja, ki se pa nista izvršila iz koristosiovja, marveč iz maščevanja v prepiru.
Razpis zdravniških mest v Srbiji. V Srbiji se v kratkem razpiše 10 do 15 zdravniških mest za izvensrbske zdravnike: Srbe, Hrvate in Slovence. Mesečna plača 500 dinarjev in razne pristojbine za daljša pola.
Železnice v novih srbskih krajih. Srbska vlada je razglasila, da je neveljavna vsaka pogodba ali transakcija glede železnic in koncesij v novih krajih, ako se izvrši brez njene vednosti in privoljenja.
Draginja v Skoplju po vojni. Vsled dohoda ogromnega števila vojaštva so bile v Skoplju kmalu pošle vse zaloge živil in drugih potrebščin, tako da je nastala občutna draginja, ki je pojenjala šele, ko se je začel tovorni promet po železnici. Oka« (51/, kg) sladkorja je stala 2 K, soli 1 K 40 vin,, sode 1 K 30 vin., »kanta« (12'/2 funtov) petroleja 16—18 kron, »tovor« (2 naročja) drv 6—8 K. -Oka« riža je stala 1 K 40 vin., kave pa 0 K. Meso, mast in moka se niso prodajata iz vojnih skladišč, so pritisnili tr-tako podražili, ker so lo vojaki imeli s sabo. Najbolj je manjkalo soli in petroleja, katerih včasih po več dni ni bilo dobili. Gostilne so zapirali žc o mraku. Za soljo jc bila prava gonja; kdor jo je imel, jo je hranil kakor zlato. Ko je vrhovni poveljnik izdal dovoljenje, da se sol in petrolej
TRILETNA VOJAŠKA SLUŽBA NA FRANCOSKEM.
Listi poročajo, da obvesti francoski ministrski predsednik armadni odsek zbornice, da obdrži vojni minister letnik 1910 pod orožjem. Ministrstvo se odločno zavzema za triletno vojaško službeno dobo.
PrlrnorsKe vesli.
lj Ljubljanski občinski svet ima
prihodnjo sejo v torek, dne 8. aprila.
lj Prireditev katoliškega mladeniškega društva, ki se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. ob pol 7. uri zvečer v Rokodelskem Domu, naj bi slavno občinstvo v prav mnogobrojnem številu posetilo. Na sporedu je petje, tamburanje in uprizoritev velezabavne burke s petjem -Novi sinje-grajski župan«, ki smo jo pred leti žc videli na odru Rokedelskega Doma in je vzbudila živahno veselost. V nedeljo torej v Rokodelski Dom!
lj Nadvojvoda Evgen v Ljubljani. Poročali smo žc, da je 25. t. m. vrhovni predstojnik nemškega viteškega reda nadvojvoda Evgen na svojem povratku iz juga dospel v Ljubljano. Trimesečno bivanje na našem jugu jc nadvojvodu zdravje zelo zboljšalo. Veliko presenečenje je bilo naslednji dan v Boli Kraj-ni, kjer jc cesarski princ obiskal redovne župnije v Črnomlju, Podzemlju, Metliki in Semiču. Potoval jc spremljan od redovnega kanclerja, dvornega svetnika Bandiana v avtomobilu čez Kočevje, vrnil sc jc zvečer v Ljubljano čez Žužemberk. Včeraj so jo mudil v našem mestu. Celo dopoldne je prebil v Križankah, kjer jo urejeval razne redovne zadevo. Opoldne je sprejel pre-vzvišenega gospoda knezoškofa dr. Jegliča, deželnega predsednika eksc. barona Sclnvorza in ljubljanskega župana g. dr. Tavčarja. Po obedu jc sam nakupil v Samassovi livarni nekaj stvari za svoje stanovanje v Križankah, katero si je že popoldan sam na novo vredil. Danes zjutraj je odpotoval na Koroško odtod pa na Tirolsko.
lj Državna policija. Grof Kiinigl je od cesarja danes imenovan za policijskega ravnatelja. Naslov njegov bo vladni svetnik. Druga imenovanja sc izvrše tekom jutrišnjega dne.
lj Iz ubožnepa odseka. V včerajšnji seji ubožnega odseka, ki se jc vršila ob peti uri popoldne v mestni posvetovalnici. so se oddale Metelkove ustanovo naslednjim: Stanislav Gmajncr, čevljar; Pavel Jeršek, Icrznar; Josip Mam, pleskar; Kari Oblak, mizar; Leopold Porenta. klepar; Kari Sitar, ta-petnik; Ignac Šimnovc, mizar; Srečko Texler, ključavničar; Max Kotnik, tiskar: Alojzij Zaje, livar. — Dosedanja ubožna podpora so ustavi Heleni Man-tuani. — 21 revežem sc je podelila dnevna ubožna podpora.
lj Pogloblievalna dela v Ljubljanici. Prihodnji teden sc trebljcnjc s strojem prične od Vodmata navzgor proti šentpeterskemu mostu. Ker :<o tla struge tudi v tem delu deloma skalnata, bodo najbrže potrebne razstrelbo. Ko se s poglobljenjem dospe do šeni-peterškega mostu, se le-ta podre.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Ku-šor, bivši tovarniški mizar, 84 let. — J (Ta Dolar, branjevka, 68 let. — Alojzij Logaja, sin tovarniškega delavca, It mesecev. Dragica Slatinšek, hči steklobrusarja, 16 mesecev.
Ji Iz gledališke pisarne. V soboto dne 29. marca (par) Puccinijeva velika onera »Tosca« z pospo Nordgartovo v naslovni vlogi. Njeno izborno petje in temperamentna igra sta napravila pri prvem nastopu na občinstvo globok vtis. V nedeljo popoldne ob 3. uri (izven ah., ložo par) vesela opereta »Jc sonski manever«; ob 7. uri zvečer (nepar) zabavna, priljubljena burka »Pred poroko«. V ponedeljek zadnja -predstava v tej sezoni »Madame Buttorflvr z gospo Irmo Polakovo iz Zagreba kot gostom za par.
lj Umrl jo višji vojaški intondnnt druzega rnzrcda g. Leopold Blechiu ger, star 52 let.
p Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je danes, v petek, popoldne okoli t. uro priplul z jahto »La-cromo« v puljsko vojno luko, kjer sc jc cesarski princ preukrcal na drcacl-nought »Viribus Unitis«.
p Zakrament sv. birme bo delil letos v puljski stolici tržaški škof dr. Karlin.
p Hud Kranjčan. Iz Pulja poročajo: V neki tukajšnji gostilni jc 21 letni zidar Janez Potočnik, doma iz Kranja tako razgrajal, da je bila gostilničarka prisiljena, poklicati redarja. Toda pijani Potočnik se je tudi temu zoprsta-vil s tako silo, da je bil redar prisiljen potegniti sabljo, s katero ga je udaril po roki in ga pri tem znatno poškodoval. Aretovanega Potočnika so prepeljali v deželno bolnišnico in ko se mu bo tam roka zacelila, se bo moral radi svoje lahkomišljenosti zagovarjati pred sodiščem.
p Stavka v reški ladjedelnici. V ladjedelnici ^Donubius« na Reki se jc povrnilo 700 delavcev na delo. Več kakor 1500 delavcev še stavka. Sinoči je potekel rok, ki ga je stavilo ravnateljstvo delavcem. Kdor se ni vrnil do sinoči na delo, tega smatra ravnateljstvo, da je izstopil.
p Živnostenska banka, podružnica v Trstu, odpre 1. aprila v Opatiji ekspozituro.
p Državna mejna policija na Reki
se uvede že 1. aprila. Reški župan dr. Franc Vio in poslanec Anton Vioska sta odpotovala v Lovrano k Lukacsu, da proti uvedbi obmejne policije ugovarjata, a ogrskega ministrskega predsednika nista mogla .pregovorit i. Obljubil jc le, da hoče na to delati, da bo postopala državna policija v soglasju s pravicami občine, a jc tudi jasno namignil, da sc v slučaju odpora za Reko imenuje kraljev komisar. Večina reškega občinskega sveta ne ve, kaj da naj stori. Dne 26. t. m. je večina razpravljala, kakšno stališče naj zavzame, a sc niso sporazumeli; ena skupina se je zavzemala za to, da bi občinski svetniki odstopili, druga sc je pa izjavila za pasivno rezistenco, a sklenili niso ničesar.
NOVI TIROLSKI NAMESTNIK.
Z Dunaja se poroča, da je cesar ugodil prošnji za odstop tirolskemu cesarskemu namestniku baronu Spie-gelfeldu. Za tirolskega namestnika je imenovan Friderik grof Toggcnburg, ki je zdaj v 47. letu in jo služboval prej skoraj skozi 20 let v politični upravni službi na Tirolskem, na Češkem in v notranjem ministrstvu.
ši&rsfte novice.
gCTTffllMMBBBSBBe
železnato ^ina-Vtno
Higieničtu razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, olerepča živce, zboljša Kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
VoSkrat odlikovano.
Nad fiCOO zdravniških spričeval.
, o. in kr. dvorni dobavitelj
TKST-Barkovlje. ===== li^BSBNasasaR
Sanatorlum Emona "JSSSSi
Privatno zdraviščo za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli Lastnik in čof-zdravnik: Dr. Fr. Dcrnanc, primar I. kir. odd. dež. boln.
Zeftuaia.
Povodom bridke izgube naše ljubljene sestro oziroma hčerke
Regine Ferjančič
se tem potom najsrčneje zahvaljujemo vsem onim, ki so se udeležili njenega pogreba ali ki so ua katerikoli način izrazili svoje sožalje ob njeni smrti. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. župniku Al. Kralj za duhovno tolažbo, gospe 1!. Ilabe za velikodušne obiske in darežlji-vost za časa njene dolgotrajne bolezni, Marijini družbi iu Izobr. društvu za spremstvo na njenem zadnjem potu, pevkam za krasno petje in vsem blagim darovalcem vencev.
Vsem blagim dobrotnikom bodi hvaležen spomin!
Man če, dne 27. marca 1913. Žalujoči ostali.
ji n
Ulvllju m
sprejme v trajno delo 2 pDIHBS&liCi. Vpraša se: Emon-ska cesta št. 2.	oeo
š Fo nesreči se je obstrelil 26 letni uslužbenec mariborskega trgovca Gu-selna, Ivan Pleško. Krogla ga je zadela v spodnji del života in težko ranila. Spravili so ga v mariborsko bolnico.
š Umrl je v celjski deželni bolnici g. Jožef Lipuš, dolgoletni župan v Višnji vasi pri Vojniku. — V Boleanu jc umrl Bogomir P o z o b , ključavničar južne železnice. — V Mariboru jc umrl vpokojeni učitelj Martin Regor-schek.
š C. kr. sodnik — na agitaciji za šta-jercijance. Pod tem naslovom v zadnji sobotni številki prijavljen dopis iz Slovenske Bistrice po od verodostojne strani podani izjavi ne odgovarja resnici, ker sodnik dr. Feliks Rakovec ni na noben način udeležen pri občinskih volitvah v Črešnjevcu. Njegov oče tudi ni predsednik liberalne mariborske Čitalnice, ampak le blagajnik nepolitičnega društva Slovanske Čitalnice v Mariboru.
blizu kolodvora in farno cerkvc na Spodnjem Koroškem, 16 ha polja, 15 ha gozda, 6 ha travnikov, dvoje servitutnih pravic, sc pod ugodnimi pogoji takoj proda. - Več pove uprava lista pod „št. 954". (Znamka za odgovor.)
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Rcdiino, lahko prebavno živilno in krepilno sredstvo za bolnike, siabotne in prebolele vsake starosti. Dobroslastno jc in se pripravlja v različnih oblikah. Zahtevajte v lekarnah, droqerijah ali naravnost od firme R. Kufeke, Dunaj ln. kuharsko knjigo „Ku-feke" s 10 preizkušenimi recepti za kuhanje.
Jcf5® (r/a za šolsko počitnice navadno opromljeno	'jos
stanovanj g
t. J. eno ali dve sobi s 4 posteljami, v ljubljanski oko iei oziroma v bližini I jubljane. - Po-nudl>c s ccno naj šc pošljejo pod »Počitnice« poštno ležečo Ljubljana.
z mešanim blagom, z vso opravo, na glavnem trgu v A j d o v.š i' i n i. (vojaika garnlalja) kjer so je nahajala najstarejša trgovina, h« dajo v najem. A. Casagriinclo v Ajdovifilnl.	069
.Tisk: »Kutoliško Tiskarne«.
Radi družinskih razmer sc odda zelo dobro idoča trgovina mešanega blaga na Jesenicah na Gorenjskem. Tik trgovine jc vel. tovarna 7. več tisoč delavci. Promet HO—100 tisoč. Odda sc takoj z zalogo vred. Interesenti naj si zalogo osebno ogledajo ker sc na pismena vprašanja nc ozira.	97C
R. M. ZORE, Jesenice.
Odj;o\yau urednik: Ivan Stcic.