H
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 473 - Cena 5 ur - 3 jugollre
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, nedelja, 15. decembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - I. ————————————93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Narodnostna enakopravnost ostane prazna fraza, če ne temelji na načelu dvojezičnosti.
Prijateljsko slovo štirih zunanjih ministrov
ODHOD DIPLOMATOV IZ MADRIDA
Byrnes in Bevin objavila podatke o četah MOLOTOV: Ti podatki niso popolni ne podrobni
New York, 14. — Na zaključni seji Sveta štirih zunanjih ministrov, ki jS je predsedoval Molotov, se je sovjetski zunanji minister zahvalil Byrne.su za gostoljubnost za česa newycrškega zasedanja. Poudaril jo ogromno delo, ki ga je Svet opravil m zagotovil svoje kolege, da bodo deležni na prihodnjem zasedanju v Moskvi prisrčnega sprejema. Bevin je pripomnil, da so vsi ministri dali dokaza medsebojne ^trpnosti. V odgovoru je Byr-ne3 dejal, da ima sedaj ostale tri ministre «ne samo za kolege temveč za prijatelje.* Pripomnil je, da gleda z zaupanjem v rešitev skrajno teZkih vprašanj v zvezi z mirovno pogodbo z Nemčije. In hudomušno je opozoril svoje kolege, da jih bo povabil v Nevv York, če ne bi dosegli sporazuma o nemškem vprašanju na prihodnjem zasedanju.
Bevin se je danes vkrcal na «Queen Ellsabcth* na potu domov In je na parniku izjavil, da sedaj lahko postavijo temelje trajnega miru, ker so odstranili v New Ycir-ku mnogo zaprek Dejal je: «Sonce miru vzhaja, da bi v letu 1947. zasijalo v vsem svojem žaru!* Večina delegatov pri OZN pa ni mogla odpotovati, ker zasedanje glavne skupščino še ni končano.
Čeprav je zasedanje Sveta štirih formalno zaključno, vendar je ostalo še nekaj visečih vprašanj, ki jih bodo morati čimprej rešiti. Tako pomorski strokovnjaki še vedno proučujejo problem razdelitve italijanske mornarice. Posebna komisija bo morala še proučiti vprašan nje bodočnosti italijanskih severnoafriških kolonij. In končno čaka na rešitev še vprašanje tržaških financ In carin, ki ga bo posebna komisija štirih proučila na mestu.
Načelo svobodne plovbe po Donavi je sicer sprejeto, vendar bo morala podrofonosti tega vprašanja rešiti podonavska konferenca, ki bo sklicana med 10. februarjem In 10. augustoan 1947.
Sklep Sveta štirih, da bo lastninska pravica prebivalcev Trsta, ki bodo optlrall za Jugoslavijo nilf Italijo spoštovana, razlagajo nekateri krogi z možnostjo, da »e bo veliko število Italijanov hotelo izseliti iz Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ministri so že dah svojim zastopnikom pri Varnostnem svetu navodila. da vzamejo v pretres kandidature za mestf) tržaškega guvernerja, ki bo moral bit’ po mnenju nekaterih mož izrednih sposobnosti in velikega poguma.
Glavna skupščina OZN Je zaradi stiske časa zasedala vso noč In
nostnega odbora o znižanju oborožitve s 36 glasovi proti 6. Niso pa vključili predloga o izročitvi podatkov glede čet v inozemstvu in v domovini. Pač pa je skupščina sklenila, naj Varnostni svet čimprej pojasni, katere podatke naj izročijo države članice ZN.
Sovjetski delegat Gromiko Je protestiral proti temu, da niso sprejeti prvotnega predloga o štetju čet in oborožitvi. Dejal je: «Novi predlog je tako oddaljen od sovjetskega kot nebo od zemlje. Kako naj sprejmemo novi predlog, ko so pa vprašanje o podatkih popolnoma zatrli V razpravo je posegel ameriški zunanji minister Bymes, ki je dejal da so ZDA pripravljene sodelovati pri kolektivni razorožitvi s pogojem, da s-e uvede sistem nadzorstva in preiskave, ki bo onemo-čal vsako kršitev razorožitve. Byr-r.es je prvič objavil številke o ameriški vojski. Dejal je: cNfl dan zmage smo imeli v prekomorskih deželah več kakor 5 milijonov vojakov. Danes pa jih imamo manj kakor 550 tisoč pod orožjem izven domovine, od katerih jih je največ v Nemčiji, na Japonskem in japonskih otokih, na Koreji, v Avstriji •in v Julijski krajini.*
Dejal je, da se bo kmalu vrnila
več kot polovica ameriških čet s Kitajske domov, čeprav je kitajska vlada prosila, naj bi te čete ostale, dokler ne bo «položaj ustaljen*. By mes je dejal, da se ameriške čete ne bodo udeleževale državljanske vojne na Kitajskem. Pi.-istavil pa je, da ne more prezreti delovanja, «ki hoče zavreti razvoj svobode in neodvisnosti Kitajske*.
Bymes je nato dejal', da ml mogoče izvršiti učinkovite razorožitve z navadnimi računskimi operacijami, kajti demobilizirane divizije lahko nemudoma zopet pokličemo pod orožje. Razorožitev se ne sme opirati na splošne obljube marveč na jamstva. Potrebno je masovno uničiti glavno orožje in predvsem uvesti nadzorstvo nad atomsko silo. Dejal je, da so ZDA pripravljene objaviti tajnost atomske bombe s pogojem, da se dirugi narodi podvržejo mednarodnemu nadzorstvu in preiskavi. Byrmes je zaključil rekoč, da svetovni mir zavisi bolj od naših src, kot pa od pogodb.
Za njim je govoril britanski zunanji minister Bevin, ki je tudi dal podatke o moči angleške vojske. Dejal je, da je Velika Britanija znižala število vojakov od 6 milijonov na manj kot - milijon. Pristavil je, da bo dal še druge podatke o stanju
priprave za poljske volitve
Poljski demokratični stranki
sta s pomočjo ijudstva prenovili državo
Moskovska »Pravda* objavlja članek o bližnjih poljskih volitvah, v katerem poudarja, da pristopa demokracija k volitvam z velikimi političnimi uspehi.
Poljske demokratične sile so lah, kc ponosne, ker so vodile poljsko ljudstvo v neizprosni borbi proti Hitlerjevi Nemčiji ter po poti odkritega prijateljstva s Sovjetsko zvezo in z vsemi slovanskimi narodi ter so tako zagotovile osvoboditev domovine nemškega jarma ter združitev vsega poljskega o-zemlja.
Poljska demokracija je prva ustvarila trdno poljsko državo. Demokratični stranki, to je poljska delavska stranka in socialistična stranka, sta na Poljskem postavili ljudsko oblast, izvedli korenite socialne in gospodarske reforme in
podržavili industrijo. S pomočjo »prejela priporočilo politično var- milijonov poljskih državljanov sta
V Parizu zaseda
iz v ršni odbor svetovne sindika Ine organizacije
Pariz, 14. — V Parizu zaseda izvršni qdbor svetovne sindikalne federacije. Na današnji seji je bil dosežen popoln sporazum glede načrta o poslovanju mednarodnih strokovnih zvez v okviru svetovne Sindikalne federacije.
Nadalje Je izvršni odbor pretresal več poročil; najprej poročila o sindikalnem položajo v Trstu in v Iranu. Nato Je razpravljal o sindikalnem položaju v Tuneziji ln sklenil sklicati konferenco, ki naj prouči možnosti za ustanovitev enotnega sindikalnega gibanja v Tune-sl ji.
Nadalje Je izvršni odbor svetovne Sindikalne federacije pozval avstrijske sindikate na konferenco, ki se bo v kratkem vršila v Parizu.
Pričakujejo, da bo izvršni odbor zaključil svoje sedanje redno zasedanje na svoji Jutrijšnji seji.
Trgovinska pogajanja
med Jugoslavijo in Francijo
Pariz, 14. — Tajnik francoskega poslaništva Gillet Je včeraj odpotoval v Beograd, da prične pogajanje z Jugoslovanskimi oblastmi za obnovitev trgovinskih dogovorov, ki Potečejo ob koncu decembra.
Mednarodno tihotapljenje valut
Pariz, 14. — V kratkem se bo pridela razprava proti sedmim osebam, ki so trgovale z valutami v Švici, Egiptu, Belgiji, Veliki Britaniji ln ZDA. Pri teh kupčijah so zaslužili 400 milijonov frankov v šestih mesec h. Policija Je v hotelu taens zaplenila večjo količino e-giptovskih vridnostnih papirjev v Vrednosti 5,500.000 frankov. Na do-Uiu drugih aretiranih oseb so našli Velike količine zlatih funtov šter-lingov, dolarjev in francoskih ter švicarskih frankov.
&r. jINAHi
js odgovorna
'za nerede v Indiji
London, 14, — Na zborovanju, ki 8,4 j« priredila londonska sekcija
Anglija
govorna za nereda v Indiji. Umori ln plenjenja so posledica sestave začasne vlade. Lahko izjavim, da so v Indiji nastali neredi zaradi načina pogajanj med angleško komisijo in podkraljem. Jinnah Je dalje izjavil, da so muslimani pripravljeni na vsako žrtev za svobodo Indije. Na žalost pa se kongres upira tej svobodi. Dejal je, da j« edina mogoča rešitev razdelitev Indije, tako da se da muslimanom i njihova zemlja in Indijcem Hin-d ustan.
Egiptovsko ljudstvo ne priznava
pogodbe z Veliko Britanijo
Kairo, 14. — Ebeid paša, voditelj stranko «A1 Kotla*, je izjavil, da ima anglo-egiptovsko pogodbo iz leta 193G za neveljavno in je dodal, da se Britanci niso držali obveznosti te pogodbe. Izrekel se je tudi proti novi pogodbi z Veliko Britanijo, ki ne jamči za popolno neodvisnost Egiipta in. enotnost Nilske doline.
demokratični stranki popolnoma prenovili Poljsko in dosegli velike uspehe na vseh toriščih.
Največji uspeh poljske demokracije je organizacija zapadnega ozemlja, ki je bilo vrnjeno Poljski. Vlada je s pomočjo ljudstva dala temu ponemčenemu ozemlju zopet poljski značaj.
Reakcionarji v notranjosti države ln njihovi podporniki v inozemstvu so mmogo upali na razkolj poljskih demokratičnih sil in poljske enotne front^. Vse te spletke pa so propadle. Demokratičnemu bloku so se pridružili vsi resnični poljski demokrati.
Priprave za volitve na Poljskem
Varšava, 14. — Urad načelnika poljskega kemdsarja za volitve sporoča, da so na vsem poljskem ozemlju dokončali ustanavljanje voliv-Dih okrožij in volišč. Vsega skupaj je 52 volivnih okrežij s 6726 volišči.
Sindikalna delegacija ZDA
v Varšavi
Varšava, 14. — V Varšavo Je prispela delegacija sindikatov Združenih držav z namenom, da bo proučila ustroj ter gospodarski in socialni položaj poljskih sindikatov. Delegacija, ki jo je sprejel ministrski predsednik Osubka Moravski, je podarila 6000 dolarjev za obnovo osrednjega sedeža poljskih sindikatov.
angleške vojske, če bo to zahtevala kolektivna varnost.
Nato je spregovoril sovjetski zunanji minister Molotov, ki je dejal: «Naša poltika ne sme samo pospeševati razorožitev, marveč tu-dj nadzorstvo rad vsakim možnim napadalcem ter izvajati demokrati^ zacijo bivših fašističnih držav. V Združenih narodlih, kjer so zdaj zbrane vse demokratične države, ne sme biti nobene delitve na bloke. Najvažnejša naloga ZN je, da izvedejo prepoved o uporabi atomske sile v vojne namene:* Molotov je opozoril, da je atomsko orožje ofenzivnega značaja in nikoli ne defenzivnega ter,- ga je zato treba postaviti izven zakona. Prepoved o uporabi atomskega orožja je prvi korak, vsa ostale ukrepe bo pa sprejel Varnostni svet.
«PodatkI o oboroženih silah, ki smo jih slišali v glavni skupščini niso popolni. Sovjetska zveza želi predvsem vedeti, kakšnega značaja so te oborožane sile in kje imajo svoje postojanke. Hkrati bi radi vedeli, kje so vojna oporišča in rad! bi tudi slišali vse podrobnosti o teh oporiščih. Podatki o tem so zelo važni za znižanje oborožitve. Tako znižanje bi pripomoglo k zmanjšanju državnih izdatkov.*
Glede takoevane svobode tiska je Molotov ironično pripomnil, da uporabljajo tako svobodo za pripravljanje nove vojne ne pa za miroljubne namene.
Čeprav vlade držav ZN še niso bile uradno obveščene o sklepu skupščine OZN, ki določa odpoklic veleposlanikov in poslanikov iz Madrida, so nekatere države nemudoma odpoklicale svoje diplomatske zastopnike iz Madrida.
Kakor poroča Reuter bo angleška vlada v kratkem odpoklicala svojega veleposlanika pri Francu, kjer bo ostal samo njen odpravnik poslov. Nizozemska vlada je že odpoklicala svojega diplomatskega zastopnika ZDA imajo v Madridu že od lanskega leta samo odpravnika poslov in zato menijo, da ne bo potrebna nobena sprememba na ameriškem veleposlaništvu. Do sedaj je imelo svoje diplomatske zastopnike v Madridu 21 držav članic ZN, medtem ko ima zastopnike pri španski republikanski vladi v inozemstvu samo 7 držav.
Jugoslovanska mladina
bo zgradila novo železnico
Beograd, 14. - Tanjug — Na zasedanju osrednjega sveta jugoslovanske mladine v Beogradu so razpravljali o pripravah za gradnjo železniške proga Samac-Sarcjavo. Proga bo dolga 240 km in pri graditvi bo zaposleno mnogo večje število mladine kot pri mladinski progi Brvko-Banoviči.
Obnovitveno delo z bratskim sodelovanjem v okraju Tuzla
Sarajevo, J’.'. Tanjug. — Novembrsko tekmovanje gradbenih delavcev - je imelo lepe uspehe v okraju Tuzla v Bosni. V tem mesecu so prostovoljni delavci ponovno zgradili tri porušene vasi. Srbi, Hrvati in muslimani, ki prebivajo v teh vaseh, so sj medsebojno nudili vso potrebno pomoč pri obnavljanju porušenih hiš. Prebivalstvo istega okraja je prostovoljno zgradilo novo cesto v dolžini 28 km ter je popravilo 170 km že obstoječih cest Poleg tega je prebivalstvo prispevalo tudi s približno 9000 delovnimi dnevi pri gradnji mladinske železnice.
Italijanska mladina povabljena v Jugoslavijo
Rim. 14. — «Fronta ital' janske mladine» je sprejela povabilo jugo- j slovanske ljudske mladine, naj polije svojo delegacijo v Jugoslavijo. Dan odhoda italijanske mladinske delegacije Se ni določen.
Hikopoljski rudn ki obnovljeni
Moskva, 14. — Manganske rudnike v Nikopclu v Ukrajini, ki so najbogatejši na svetu, so popolnoma obnovili. Proizvodnja presega Z? za 60.000 ton množino, ki je bila določena za leto 1946. S tem se je proizvodnja od lani podvojila.
Neaseljsko ljudstvo proti nevzdržnemu prehranjevalnemu po Gža u
Neapelj, 14. — Med ljudstvom je veliko vznemirjenje zaradi nevzdržnega prehranjevalnega položaja in zaradi stalnega naraščanja cen. Danes so v znak protesta prekinili delo. Mnogo trgovin je zaprtih in tudi tramvajski promet je po večini ukinjen.
Partizansko delovanje
v Grčiji se krepi
ITALIJA PRED ODLOČITVIJO
Razkroj italijanskih strank
Italijansko ljudstvo se bo moralo od obiti med reakcijo In napredkom
Rim, 14. — Ze zadnje nedelje ob-. prav bolj formalno in bolj iz stra-
Atene, 14. — Ze nekaj dni so v teku hudi boji v vsej zahodni Tra-kiji in na področju Scluna. V pokrajini Vej-mion se kljub snežnim zametom boji nadaljujejo. Posebni poročevalec turškega lista «Vatan» piše, da ima vsa Trakija videz dežele, ki je v vojni, ker se tam že pet dni vršijo hudi boji med vladnimi četami in partizani.
Posebno v obširnem pasu reke Marice nadzorujejo partizani večji del vasi in goratih predelov, kjer izvaja vso oblast ljudska demokratična vojska.
Tudi v samem Solunu je opaziti povečano partizansko delovanje. Sirili so letake, s katerimi pozivajo prebivalstvo, naj se pridruži partizanskemu gibanju in naj se bori za svobodo in neodvisnost Grčije.
Iz Vodine, ki je oddaljena 18 kilometrov od Soluna, poročajo, da je večji partizanski odred izvršil ■na tamkajšnji oddelek vladne vojske velikopotezen napad.
Demokratična ljudska vojska zadaja povsod hude udarce vladnim četam. Spričo tega je vojno ministrstvo poklicalo pod orožje vse re-
Ofenziva iransne me
proii demokratičnim silam v Interesu lufih petrolejskih družb
Teheran, 14. — Medtem ko boji ke «Tudeh» v Teheranu. Isti ukrep
v Azerbejdžanu še niso končani, se pojavljajo po vsem Iranu prve posledice oboroženega vladnega nastopa proti azerbejdžaskim demokratom, ki je bil hkrati, kot kaže razvoj, ofenziva proti demokratičnemu gibanju v Perziji sploh.
Opogumljena zaradiu vojaških u-spehov v Azerbejdžanu, ki je bil glavna steber demokratičnih sil v Iranu, je pričela vlada z načrtnim zatiranjem naprednih organizacij po vsej državi. Po nalogu vojaškega poveljnika v Teheranu so danes zaprli prostore demokratične stran-
Blum dosegel sporazum
s komunisti, vendar je njihovo dokonbno stal šče odvisno od programa bodoče vlade
Pariz, 14. — V zadnjih 24 urah se gibanjem.
Je Blum razgovarjal z raznimi političnimi osebnostmi. Večkrat se Je sestal s Thorezom in Duclo.som, kakor tudi s predstavniki MRP. Zadnja poročila javljajo, da je
Glavna sporna točka obstoja v osebi kolonialnega ministra Mouteta, ki ga socialisti in komunisti žele obdržati na dosedanjem mestu, medtem ko se radikali in ljudski republikanci upirajo,
Blum končno uspel razčistiti polo- češ da je njegov nastop v kolonijan zaj in da bo sestavil novo vlado najpozneje do Jutri zvečer.
Blumu se Je posrečilo doseči sporazum s komunisti, niso pa še rešena vsa sporna vprašanja z radikali in z ljudskim republikanskim
premalo odločen.
Izjave predstavnikov francoske komunistične stranke dajo sklepati, da bo njeno stališče do bodoče vlade odvisno od programa, ki ga misli Blum izvajati.
je zadel tudi sedeže sindikalnih organizacij. Ta akcija nj ostala omejena na Teheran, marveč se je raztegnila na vso državo.
Kot višek te akcije, ki se je začela pred dnevi z ukinitvijo dveh demokratičnih listov, lahko smatramo sporočilo, da bodoči parlament ne bo vseboval predstavnikov levičarskih skupin. Ta izjava podana pred volitvami, daje slutiti, v kakšnem ozračju se bodo volitve vršile. Obenem razlaga težnjo vlade, da izvede volitve povsod, tudi in pred vsem v Azerbejdžanu, pod strogo kontrolo svojih čet.
Volitve, ki bi se Se morale vrSiti, pa jih je vlada odgodila, da si medtem zagotovi boljSe nadzorstvo, imajo poseben pomen za anglo-amerriSke petrolejske družbe, kajti novo izvoljeni parlament (Medjlis) bi moral ratificirati sovjetsko-tran-Sko pogodbo, ki onemogoča tujim petrolejskim družbam izkor'$čanjb petrolejskih polj v severnem Iranu.
zervne oficirje in vojne obveznike v srednji in severnozahodni Makedoniji.
Grki feršijo meje sosedov
Iz Tirane poročajo, da je albanska vlada poslala glavnemu tajniku Združenih narodov protestno noto zaradi stalnih incidentov ob albansko-grški meji, ki Jih povzročajo grški monarho-fašisti. Nota navaja 21 primerov, ko so grški monarho-fašisti prekoračili mejo, prišli na albansko ozemlje in napadli albanske straže.
Ob bolgarski meji je začela vlada nameščati večje število vojaštva. Da bi to opravičili, so začeli širiti lažne vesti, češ da so se v Južni Bolgariji kmetje uprli in da je prišlo do spopadov z redno vojsko. Bolgarski notranji minister je te lažne vesti odločno zanikal.
B žji b agoslov in angleška pomoč
Maršal Smuts Je govoril danes tudi v grškem parlamentu. Skliceval se je na verze starega Homerja o »temačni cesti* in spravljal to v zvezo s «hudobnimi sosedi*. Vendar, je dejal, da bo tudi v Grčiji zasijal dan z božjim blagoslovom in s po-moč.o on h, ki so ji že pomagali, ko je bila ogrožena.
ZVU in Delavske zadruge
Snočj je bilo 3’užbeno objavljeno, da bo 2VU v kratkem ukinila fašistični statut Delavskih zadrug tz leta 1940. tor priznala njihov prejšnji statut iz leta 1922. Vendar bo kontrolni odbor, ki ga je že lani imenovala, še nadalje nadzoroval poslovanje zadrug, dokler ne bodo izvoljen! njhovi redni izvršni in upravni organi.
činskih volitev v Italiji so pokazale vedno večjo diferenciacijo med desnico in levico in s tem v zvezi tako močno okrepitev ljudskega bloka, ki ga sestavljajo socialisti in komunisti, kot tudi stalno rastoči vpliv reakcionarnih in fašističnih skupin na skrajni desnici, zlasti v južni Italiji. Med temi skupinami Je najbolj aktivna in ima zato tudi največ uspehov neofašistična grupacija «Uomo qualunque», ki zbira zlasti v južni Italiji okrog sebe pristaše fašističnega režima in monarhiste.
V zvezi z zasedanjem ustavodajne- skupščine, ki sicer počasi, pa vendarle oznanja konec s.danjcmu začasnemu režimu, razpis novih volitev in sestavo stalne vlade, prav tako pa v zvezi z zgoraj omenjenimi dejstvi opažamo v vs.h bolj ali manj sredinskih italijanskih političnih strankah razk.oj zaradi levih in desnih tokov, ki hočejo vplivati na orientacijo teh strank. Ze pred letom dni je zašla tipična stranka malomeščanskih srednjih slojev italijanska akcijska stranka, v krizo, iz katere se še danes ni rešila, marveč izgublja vse bolj na terenu, ker ni v njej nobene močne vodilne osebnosti, ki bi znala prikleniti nase malomeščanske plasti prebivalstva. Tradicija bratov Rosellijev je že mrtva in danes akcijska stranka ne igra v italijanskem politicnc-m življenju nobene odločujoče vloge.
Pred krizo so se znašle tudi ostale stranke iz zmerne in bolj desničarske sredine, predvsem demokristjani in liberalci. Medtem ko se v liberalni stranki zavzema stari filozof Benedetto Croce za nekako »čisto* liberalno linijo, postajajo v stranki sami, ki Je v glavnem izraz finančnega velekapitala, vedno močnejši tokovi, ki zahtevajo v zaščito svojih interesov tesno naslonitev na fašistično skupino »Uomo quaiunque», ter opažajo, da liberalna stranka sama po sebi ne predstavlja nobene stvarne večine. Zato iščejo rešitev v naslonitvi na skrajno desnico.
Zveza liberalcev s kvaluokvisti
Zdi se, da se hoče liberalna stranka dokončno zvezati z Gianninijem, voditeljem «Uomo qualunque», da si v tej koaliciji zagotovi primerno število glasov na bodočih volitvah. Na zadnji seji vodstva liberalne stranke je član glavnega odbora Selvaggi zahteval, naj se takoj prouči možnost spojitve med Giannini-jevo skupino in liberalno stranko. Proti temu predlogu, ki kaže sedanji položaj liberalcev in nujnost povezave s fašističnimi skupinami za sorazmerno dober uspeh pri volitvah, Je vstala večina vodstva, če-
■Khatke
PARIZ. — V Parizu so odkrili dobro organizirano «črno borzo* z novorojenčki. Porodnice so pri ara v. ljali do tega, da eo podpisale izjavo, s katero so se obvezale, da bodo svoje novorojenčke prepustile proti plačilu 60.000 frankov. Novorojenčke so vpisovali v registre pod imenom kupcev.
PARIZ. — Tu se je pričel proces proti Dimitriju Sensaudu de La-vaudiu, ki je španskega pokolenja in je med vojno špioni.-al za Nemce.
NEW YORK. — V Manhattanu
so izkopal; izpod ruševin poslopja, ki se je zrušilo zaradi eksplozije Iranske sindikalne organizacije pa | .v neki tovarni ledu, 24 trupel. so se borile proti sramotnemu iz-1 FOLKESTONE. — 3 druiSne iz koriSčanju domačih delavcev na pe. j Lencashira so danes odpotovale iz
Folkestona v južno Afriko z voja-
trolejskih poljih.
* Ohisku sovjetskega veleposlanika Sadčikova pri iranskem šahu sta danes sledila dva nenadna obiska poslanikov Velike Britanije in ZDA.
škimi kamioni. Napravili bodo 10 t'SCČ milj dolgo potovanje po morju in po kopnet n, ki bo trajalo 10 tednov.
BOMBAY. — Izvršni odbor indijske stranke bo danes nadaljeval razpravljanje o britanski izjavi
glede razgovorov v Londonu. Nehru je na potovanju v vzhodno Bengalijo, da obišče Gandhlja.
WASHINGTON. — Nagrado ((Robert J. Collier*, ki jo vsako leto podelijo tistemu, ki je v največji miij prispeval med letom k letalskim napredketn, so podelila 35 letnemu prof. fizike kalifornijske univerze ter amaterskemu pilotu dr. Luisu W. Alvarezu.
LONDON. — Gosta megla, kakršne ne pomnijo že mnego let, je med včerajšnjo nočjo in jutrom ležala nad delom Velike Britanije, zlasti pa nad Londcnom. V tramvajski službi je v predmestjih prišlo do številnih nesreč.
NEW YORK. — Nad 5000 pisem, ki so jiti napisali newyorški otroci «Božičku, Severni tečaj, USA*, leži na glavni newyorški pošti. V skladu s tradicijo, ki traja že 12 let, bo poštni urad poslal bolj potrebnim otrokom darila, ki jih bodo zbrali s prispevki poštnih nameščencev ter ostalih državljanov.
hu pred diskreditiranjem. Selvaggi je izstopil iz stranke, odbor je pa takoj nato sklenil, da bo navezal stike z «Uomo qualunquc» in s »podobnimi strankami* za ustanovitev enotnega bloka opozicije v parlamentu. Od tega pa do skupnega nastopa na volitvah je samo korak.
Kot odgovor na vse to se je Gian-ninijeva skupina na svojem kongresu prekrstila v »liberalno demokratično fronto »Uomo qualunque». V govoru na tem kongresu Je Gian-nini sicer priznal, da Je v njegovi stranki mnogo bivših fašistov, dodal pa je, da vsi ti čutijo »globoko demokratičnost*. Organ stranke zahteva, naj se vendar enkrat točno opredeli, kaj je fašizem in pri tem demagoško ugotavlja, da je fašizem pogozdoval, ostfševal moč. vir j a in gradil ceste, kar pa ni fa-izem, ker to počenjajo tudi v drugih državah; tudi vojna ni ravno fašizem, kajti nekatere demokratične države so stopile v vojno 10 mesecev pred fašistično Italijo. Na splošno se opaža, da priteguje prav ta «Uomo qualunque» z veščo demagoško propagando mnogo politično nezrelega prebivalstva, zlasti i\a jugu, predvsem one, ki še niso obračunali s sanjami o veličini fašistične Italije.
Kr .za med demokristjani
V zadnjih dneh Je izbruhnila kr.za v demokristJanških vrstah, kar je v veliki meri posledica znatnega up^da strankinega vpliva, ki ga kažejo zadnje občinske volitve. Pri tem so nastali v stranki trije tokovi, ki pa vsi ostro kritizirajo strankino 'vodstvo. Levičarsko manjšino v demokristjanskl stranki predstavlja Gronchi, ki Je na zborovanju vodstva demokri-stjanske stranke hudo kritiziral reakcionarno politiko strankinega vodstva predvsem glede na ita. lijansko politiko in v prvi vrsti politiko predsedstva vlade. Po drugi strani se Je pojavila v stranki močna desna smer, ki jo je oznanil že pred tedni Jaccini s pozivom de-mokristjanskim delavcem, naj za-puste italijansko konfederacijo dela.
Ta smer, ki Jo zastopa dosedanji glavni tajnik stranke Piccioni, zahteva konec dosedanjega sodelovanja treh strank _ in predvsem prelom s komunisti, se zavzema za čim tesnejše stike z «Uomo qualunque» in z drugimi desničarskimi strankami. Zaradi nesoglasij v stranki in v vod_tvu Je sklenil Piccioni odstopiti, nakar je naznanilo odstop vse vodstvo stranke.
Domnevajo, da bo De Gasperi zaradi zmedenega položaja v stranki poskušal vskladiti nasprotujoča si mnenja, kajti stvar je lahko zanj kot predsednika vlade zelo nerodna. Od dokončne odločitve kongresa stranke je mnogo odvisno, ali bo De Gasperi lahko ostal ministrski predsednik ali pa bo moral oditi. Kongres se Je danes ponovno sestal, ni pa sklenil ničesar konkretnega in odložil zasedanje do ponedeljka.
TUDI V PALESTINI
OGROŽA PRISOTNOST ANGLEŠKIH ČET MIR IN VARNOST
Ze skoraj leto dni je podvržen židovski živelj v Palestini strahovladi. Zakon o obsednem stanju je izročil prebivalstvo na milost in nemilost angleškim vojaškim poveljnikom, vojakom in policajem. Na deset tisoče mladih angleških vojakov, ki so jim njihovi predstojniki vcepili protisemit-ska čustva, pošiljajo v akcije proti mestom in vasem, proti starim in mladim. Govorijo jim, da je treba v Palestini vzpostaviti red in zakon; v imenu te «zako-nitosti» vzpostavljajo testo .policijsko uro od 6 popoldne do 6 zjutraj; zdaj pa zdaj je prebivalstvo zaprto v hiše kar cele dneve. Pod pretvezo iskanja teroristov preiskujejo cele vasi od vrha do tal,, pri čemer pride neredko do težkega oškodovanja imovine. hiusllmansko zveze, je dir. Jinnah I Na tisoče Zidov zapirajo. Vse to '»javu med drugim: Anglija Je od-1 je del vsakdanjega buljenja ži-
dovskega ljudstva v Palestini v preteklih dneh.
Za vsemi temi odvratnimi in nevzdržnimi dogodki se skriva do podrobnosti sestavljen načrt, nobrt imperializma proti Arabcem in Zidom in najosnovnejšim težnjam po svobodi. Organ arabske lige za narodno osvoboditev v Palestini «11 itahuds zatrjuje, da angleške akcije proti Zidom nimajo namena likvidirati zioni-stični teror, marveč vzpostaviti policijsko vlado proti demokratičnim svoboščinam in tudi proti arabskemu narodnemu gibanju, da bi bilo tako mogoče spremeniti Palestino v. trdnjavo imperializma.
Angloameriiki imperializem poskuša zavajati arabsko nacionalistično gibanje z zatrjevanjem, da ogroža njegov obstoj židovska skupnost, ne pa angleški imperia-
lizem. Naravno je propaganda židovske agencije za židovsko državo voda na mlin tem spletkam.
Angleška vlada se proglaša za «prijatelja Arabcevrt, ameriška vlada pa za eprijatelja Zidovi). Toda obe vladi netita nasprotja med obema rasnima skupinama. Teror, ki ga izvaja jjalestinska vlada v deželi, naj bi imel namen pomiriti duhove, hoče pa vsiliti prebivalstvu Morrisonov načrt o razdelitvi Palestine na dva dela pod despotskim nadzorstvom angleškega visokega komisarja. Imperialisti poudarjajo nujnost razdelitve Palestine zaradi razdora med Arabci in Zidi, toda ta razdor so povzročile imperialistične spletke in razdelitev Palestine jih lahko samo poglobi. Ben Guri On je izjavil, da sporazum o razdelitvi Palestine ne bi prinesel deželi miru.
Po drugi strani upajo arabski voditelji, ki so se prodali imperialistom in sprejeli načrt o razdelitvi, da bodo po malem lahko nadvladali zidovski živelj V teh pogojih bi ostala zadnja beseda še vedno visokemu komisarju; arabsko-iidovski razdor pa bi se
čedalje bolj večal.
Izvedba Morrisonovega nabrta bi okrepila položaj reakcionarnih tokov tako pri Arabcih kot pri Zidih, kajti le reakcionarji bi dobili oblast in izvajali povelja visokega komisarija. Z gospodarskega stltšča bi angleški monopolistični interesi še nadalje obvladovali položaj. Politični razdor z arabskimi deželami ne bo imel drugih posledic kot poostritev gospodarskega bojkota in s tem uničenje izvozjic in uvozne trgovine. Dejstvo, da bi sc predstavniki o vsaki .«provincii> postavljali po narodnostnih kriterijh, bi Se bolj okrepilo nasprotje med Arabci in Zidi.
Edina rešitev:
enotnost arabskega in židovskega ljudstva
Načrte ijnperialistov olajšuje stališče tako voditelja arabske lige kot zidovske agencije, prav tako pa delovanje zionistibnih terorističnih skupin, ki dajejo Angležem v roke izgovore, da poši-lje;o vedno nove čete in orožje v Palestino. Le navidezno ima te-
roristično delovanje protiimpe-rialistibcn značaj. Dejansko pa sta tako Sternova tolpa kot Ir-goun Zwei Leumi fašistični organizaciji, ki sta si postavili za cilj razširjenje židovske nadoblasti nad vso Palestino in Trans-jordanjo. Obe organizacij sta sovražni Angležem, ker nasprotujejo njunim načrtom, obe pa imata arabsko ljudstvo in napredne zidovske elemente za podrejena bitja in najnevarnejše sovražnike.
Položaj v Palestini se je še poslabšal zaradi rastoče brezposelnosti in znakov bližajoče se gospodarske krize, kot posledice monopolistične politike angleške uprave.
Ljudske množice, tako arabske kot židovske, -nasprotujejo vsakemu načrtu o razdelitvi, ker vidijo v njem imperialističen manever. Nočejo, da bi postala njihova dežela strateška postojanka za morebitne najpade proti sosednim deželam in predvsem proti Sovjetski zvezi. Arabska liga narodne osvoboditve (ki ni isto, kot arabska liga), napredna ara’ ska zve-
za in arabsko - židovska komunistična partija so predstraža ljudskega gibanja. Te organizacije vodijo obe narodni skupnosti v skupno borbo za svobodno, neodvisno, demokratično Palestino. Rešitev palestinskega problema poskušajo iztrgati imperialistom in jo predložiti Združenim narodom, kjer bodo demokratične sile lahko odtehtale reakcionarne naklepe. Te organizacije zahtevajo umik angleških bet iz Palestine, kajti prav prisotnost teh čet o-graža mir in red v deželi.
Po enem letu bridkih izkušenj pričenja večina Zidov razumeti, kako nujno je zbliianje z Arabci ne le v gosjpodarskih, temveč predvsem v političnih vprašanjih. V razumevanju, da lahko reši židovski problem ne nadvlada nad Palestino, temveč zmaga demo-„ kracije, zahtevajo 'podporo naprednih sil vsega sveta za uresničenje arabsko • židovske enotnosti. da bi tako Palestina postala svobodna in demokratična država.
B. MIKTTNT8
(»Kol Ha?.m*, Jeruzalem)
dgovarjatno
imenuimi iz Bacheirta
Tovarillca Marija iz Starega sela pri Kobaridu nas sprašuje ali je taborišče Buchemvald prišlo pod amer ško ali rusko zasedbeauo področje tn. kdo ga je prej zasedel.
V Buchenvvald so prišli najpri j Američani v prvi polovici ap; ii l 1945. V taborišču je deloval jugoei--vanski narodno osvobodilni Odbor, ki je vse jugoslovanske interniran-ce in med njimi seveda tudi Primorce registriral za repatriacijo. Američanom se pa ni prav nič mudilo, da bi naše ljudi repairiirali in se niso obnašali preveč zavezniško, zlasti -pa so se razburjali, ker so naši internirane’ razobesili jugoslovansko zastavo s peterokrako zv -zdo in rus/ko zastavo. Nekatere so sicer z zvijačo zvabili v svojo službo, vendar se je kasneje večma priključila jugoslovanski skupini .n ž njo odšla domov. Peščica je odšla v Francijo, toda tudi ti so kasneje večinoma prišli domov. Nekaj štajerskih družin, ki eo bile izseljene leta 1941 in ki še niso bi'e pouče-a o domnč'h razmerah, je odšlo z A-meričani. Kljub skrbnemu poizvedovanju (zaradi česar se je naš odgovor zakasnil), pa nismo mogli dognati, da bi kak Primorec iz Bu-ehenvvalda ostal na področjih napad nih držav.
V maju 1945 so namreč Buchenvvald zasedli Rusi in vsi Jugoslovani, lei so bHi na sovjetskem zasedbenem področju, so ge pod pokroviteljstvom jugoslovanskega odbora vrnili s skupnim transportom v domovino, tako da je vsa skupina Primorcev iz področja Buehenwal-da preko Peškodlovaške, Subotice In Ljubljane prišla domov v septembru 1945. leta.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
15. decembra 1948.
In'.-'«!!
Slovenska šola
v Trstu
Kakor že pred nekaj tedni zaradi 8ole v ulici R. Manna se je začelo glasilo tržaškega CLN-a razburjati tudi zaradi šolskega poslopja pri Sv. Jakobu v ulici Del le Scuole nuove.
Popolnoma se strinjamo s tem glasilom, da «so Sole zgrajene za otroke našega ljudstva* (kar gospodje lz dotičnega kroga doslej niso vedeli oziroma niso hoteli vedeta). Mi »mo to »talno poudarjali tudi takrat, ko je b'la odkrita beseda zločin in je človeka pripeljala v zapor. Sedaj pa se isti gospodje proglašajo za branitelje delavskih množic, katerim bi radi prikazali, da je črno, kar je belo. Hoteli bt naščuvati tržaško delavstvo proti Slovencem, kar bi znatno olajšalo njihovo razdomo delo. Slovencem ni nikoli prišlo nilti na misel, da bi jemali italijanskim otrokom njihove šole. In delovno ljudstvo, ki živi in dela v bratski slogi, zlasti v .šentjakobskem okraju, to vidi, to dobro ve in ga tudi najbolj vnete besede teh samozvanih ljudskih zagovornikov ne bodo mogle prepričati o nasprotnem.
Ko nepoučen človek bere dotični članek, dobi vtis, kot da bi bila o-brtna šola «A. Bergamas* vržena na cesto. Stvar pa Je v resnici malo drugačna. V Trstu imamo poleg Italijanskih tudi lepo število slovenskih otrok, ki so bili do zadnjega brez slovenskih šol in so morali hoditi v italijanske, ker je pač fašistična šolska uprava vse slovenske šole kratkomnlo prepovedala. Ker so pa bile šole v Trstu zgrajene zato. da bi služ'le vsemu tržaškemu prebivalstvu, torej tudi njegovemu slovenskemu delu, sl jih bo treba sorazmerno porazdeliti. Zato pa je potrebno nekaj dobre volje in treba bo pozabiti« ra fašistične čase. Pozabiti bo treba na teorijo nadčloveška rase in dvatisočletne kulture, na imperialne !n večvredne narode.
Kaže, da za neke kroge ta stvar n! tako lahka. 7.e pred tedni, ko je Šlo za šolo v ul. R. Manna, so zagnali vik in krik. S?daj. ko gre za šolo pri Sv. Jakobu, se ponavlja ista igra.
Slovenske otroke bj radi poslali v privatno šolo v ul. Gluliani in k tetmu svojemu «uam!ljenemu» delu kličejo tudi ZVU na pomoč. A ta šola jo bila ne glede na to, da je popolnoma razrušena, zasebna last, ki si jo je ljudstvo zgradilo takrat, ko so mu bila vrata drugih šol zaprta. Sedaj pa so sl Slovenci priborili pravico v javnih šolah, v javnih državnih zgradbah, katere so bile v dobrem delu zgrajene z davki, ki so jih tudi oni plačevali.
Gospodi okrog CLN seveda ta stvar nikakor ne gre v njihove zakrknjene buče. Nikakor se ne morejo sprijazniti z idejo enakopravnosti in. bi radi postavili stvari tako, kot so bile v »prelepih* časih kame-radov Giunte, Cobolli-Giglija, Host-Ver.turija itd. ko so v Soli poučevali s mo po metodi »Libro e moschetto* in je bilo v Trstu še po ulicah nevarno govoriti slovensko.
Bodoča uprava svobodnega tržaškega ozemlja, pa naj bo že kakršna koli, bo morala upoštevati slovensko javno šolo v Trstu In tudi tisti bratski način sožitja med obema narodoma, ki mu je tržaško ljudstvo že ustvarilo temelje v svoji široki demokratični organizaciji SIAU.
TRŽAŠKI DNEVNIK
GOS PODARST VO
Jutri bo sonce
In Kras bo čudovit
Zato so padli na pragu borbe za svobodo Tomažič, Bobek, Vadnal, Kos, Ivančič
«Ju tri bo sonce in Kras bo čudovit*. Tako je pisal zadnjo noč svojega življenja svoji sestri Pino Tomažič. Tako je pisal, ker je ljubil morje in Kras, Vipavsko dolino in gore. Ivančič in Kos sta tudi mislila, čeprav nista tega napisala, da bodo naslednje jutro čudovite njune gore, Bobek in Vadnal pa sta gotovo v svojih mislih poletela tja na Pivko in v Ilirsko Bistrico!
Vsi ti fantje so bili različnih značajev, vse pa je vezala ista ljubezen do njihove zemlje in do njiho-
Preskrba
Delitev sira, ki so jo začeli 11. t. m. bo končana v ponedeljek 16. t.-m.
Mivko za Trst. Od 17. do 21. t.m. bodo delili za tsžaške potrošnike mleko, kakor sledi: 1. otrokom do 1 leta po 10 škatel mleka v prahu na odrezke dcdatne nakaznice od 1. do 15. t. m.; 2. otrokom do 4 let po 4 škatle na odrezke št. 3 živilske nakaznice; 3. bolnikom po 5 škatel na dodatne živilske nakaz-n ce rdeče barve za dni od 1. do 15. t. m.; 4. delavcem, ki so izpostavljeni nevarnosti plinskega za-strupljenja po 3 škatle na bone, ki se nanašajo na prvi ln drugi teden tekočega meseca. Mleko se dobi pri mlekarski centrali v ul. Pascoli št. 10. Cena 21.50 za škatlo.
Mleko za podeielje. Od 17. do 21. t. m. bodo delili mleko v občinah: Milje, Tržič, Foljan, Ronkl, Skoci-jan, Starancan, Turjak in Sent Peter ob Soči naslednjim potrošnikom: 1. otrokom do 1. leta po 10 škatel mleka v prahu na odrezek živilske nakaznice št. 3; 2. otrokom do 4 let po 2 škatli na cdrezek št. 3 živilske nakaznice; 3. bolnikom po 5 škatel na bon za prvo polovico tekočega meseca. Cena 21.50 za škatlo. Naprošamo vodje prehranjevalnih uradov, da se zglasijo 16. t. m. pri Sepralu, via Genova 9-1., soba 6, zaradi nakazil.
Slovensko narodno gledališče
bo nocoj v Skednju dvignilo svoj zastor.
Otvorilo bo svojo sezono z Linhartovim
vih ljudi. In ta ljubezen jih je gnala v smrt ter jim dajala pogum, ko so v hladnem zimskem jutru stopili pred vod miličnikov, da darujejo svoja življenja za svobodo s\ojega ljudstva.
Popoldne po obsodbi so jih ločili od tovarišev in jih odpeljali v pritlične celice smrti. Mirno so 51*, od vseh Je bil najbolj miren Tomažič, čep.-a v ja vedel, da se poslavlja od življenja in bojev. Le Simon Je jokal, ker ni mogel razumeti, da fašistična just.ca zahteva žrtve, da prestraši tiste, ki so ostali. Toda tudi Simon se je proti jutru popolnoma umiril in šel hladno v smrt. In pazniki niso mogli razumeti, zakaj so ti ljudje- tako mirni, zakaj se Pino, ki je bil velik ljubitelj epcita, 4e zadnje ure svojega življenja zanima, ali je onega dne zmagala »Triestina*.
In ko je minula noč, so pr išli krvnik;. Vse dvorišče jih je bilo polno. Vsi jetniki v Coroneu so prisluhnili trdim korakom, saj ono noč je le malokdo spal. V celice se je začul še glasen «Zdravo», nato napev »Internacionale*, ki jo je Pino zapel v tej zadnji uri kot v posmeh vsem onim malim ljudem, hlapcem jn biričem režima, ki so ga pozneje uničili milijoni Pinovih tovarišev, ki se tudi niso strašili 3mrtL
In 15. decembra 1941. je poškropila kraška tla kri petih mladih ljudi, ki so se upali v najbolj temnih dneh upreti zatiranju največjih tiranov ter s tem pokazali pot vsemu našemu' ljudstvu. In to ljudstvo se je od tedaj odločno borilo, p'škropilo s svojo krvjo vso primorsko zemljo ter si samo priborilo svobodo, o kateci je teh pet padlih tovarišev sanjalo še poslednjega dne v samotnih celicah.
Danes, ob peti obletnici smrti teh junakov, je naše ljudstvo odločeno, da se bo borilo proti kakršnemu koli imperializmu, tako da ne bo zaman smrt teh žrtev, ki se jih danes spominjamo, in da ne bo zaman prelita kri tlsočev naših sinov, ki so po njih zgledu padali za svobodo.
ZARADI .LEGALNOSTI-
Bar namesto RK
Kako g. polk. Gardner postavlja na cesto tržaški Rdeči križ
,Veselim dnevom ali Matiček se ženi'
a
Predstava se bo začela ob 20. uri.
Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Skednju od 9 do 12- in od 18.30 do 20. ure.
Tramvaji odhajajo izpod Skednja in od Sv. Ane vse do polpol-nočl. Pridite vsi, ki ljubite sloven. sko besedo!
Rdeči Križ za Trst in pokrajino je bil ustanovljen sredi borbe avgusta 1944. Imel je svoj pokrajinski, pet okrožnih, okrajne in krajevne odbore, ki so nabirali sanitetni matarrial, hrano in denar za civilno prebivalstvo in vojsko. V srednje-primorskem okrožju je u-starovil svoje ambulante, v katerih so zdravili tudi zavezniške vojake, ki so se spustili na naše ozemlje s sestreljenih ali poškodovanih letal.
Po osvoboditvi je RK zbiral informacije o padlih, pogrešanih, ujetnikih in internirancih po raznih nemških koncentracijskih taboriščih ter se povezal tudi z italijanskim ministrstvom za povojno pomoč. Temu ministrstvu in italijanskemu RK je dajal tudi podatke o internirancih v nemških taboriščih. Te informacije je imejo ital'jansko ministrstvo za uradne. Pomagal je internirancem in jim dodelil 670 tisoč lir v gotovini ter obleko. Poleg tega se v ambulanto RK zateka veliko število revnih ljudi, ki sicer ne zmorejo plačati zdravniških pregledov. Ambulantni er to pa vozi bolnike po večini brezplačno v bolnišnico.
Sedaj je RK za Trst in pokrajino prejel cd RK Slovenije veliko množino živil in obleke, ki jih bedo razdelili predvsem Mladinskemu domu v Portorožu, Dijaškemu domu v T:tsoi, odboru za dečjl božič, ostalo pa vdovam, pohabljencem in vojnim sirotam. Gre za 40.000 kg živil, in sicer sladkorja, moke in marmelade. RK je organiziral tudi počitniške kolonije v coni A.
Kar se tiče blaga, je civilna policija ovirala njegov do.voz in zahtevala, da RK plača carino. Po intervenciji angleškega RK krže, da bodo ta živila carine, prosta.
Sredi vsega tega človekoljubnega dela, ko se RK pripravlja, da razdeli med naše revno in težko prizadeto ljudstvo nujno pomoč, pa je g. pclk. Gardner poslal RK pismo, v katerem ga poziva, da mora do 17. t. m. opoldne zapustiti
svoje prostore v ul. Carducci 4, češ da ni zakon.ta organizacija. V pismu tudi očetovsko svetuje, naj si RK za Trst in pokrajino začasno preskrbi prostore pri ekspozituri RK Jugoslavije. Po mnenju zaveznikov namreč naš RK ni «legalen». Sploh so doslej vedno mešali pojme in istovetili naš RK z jugoslovanskim, čeprav je popolnoma neodvisen. Ko so v naših ambulantah zdravili zavezniške vojake, ti menda niso vpraševali, ali je naš RK »legalen*. Legalen pa je seveda italijanski RK, ki je med vojno sodeloval... z nacisti in fašisti. A vendar bi amel po tah pojmih le-ta delovati na našem ozemlju. Njemu nudijo vse ugodnosti, prostorov ima na pretek, celo stavbo na postaji, garaže.
če sodimo tako, je bilo vee sodelovanje z okupatorjem, legalno, skupna borba z zavezniki, v kateri se je codil naš RK, pa ilegalna.
Krasna logika! Poleg tega sploh
ni mogoče razumeti, kako naj bi tu deloval italijanski RK, ko bo vendar svobodno ozemlje. Neki zavezniški oficir je Izrazil mnenje, da bo italijanski RK deloval za Italijane, jugoslovanski pa za Slovence, tako da bi bili tudi na tem polju razdvojeni. Zastopnik našega RK pa mu je pojasnil, da bo moral imeti Trst lastna RK. In tak RK si je ljudstvo samo ustvarilo ln ga hoče ohraniti.
Prostore RK, ki opravlja veliko človekoljubno delo, pa je treba iz-p-azniti zato, da se vanje vseli bar, «ker se lastnik drugače ne more preživljati.* I'tr.mu lastniku so Nemci za- časa okupacije izplačali nad pol milijona lir odškodnine :n nima do prostorov nobene pravice.
Posebej pa ni mogoče razumeti, da hočejo vroči na cesto to ustanovo ravno sedaj, ko .namerava deliti pomoč najbolj potrebnim.
NOVE DOLOČBE
o davku na vojne dobičke
ZVU v Trstu Je s splošnim ukazom (13. dec. 1946, št. 86 (40 B) ,z-premenila nekatere določbe o odmeri davka na vojne dobičke v coni A. V pogledu davka na vojni dobiček za leto 1945. se redni dohodek, v smislu enotnega zakonskega besedila (3. junija 1943) valorizira z uporabo količnika 5, če je bil ugotovljen na podlagi dohodka, pridobljenega, ali kapitala, Investiranega v letih 1937-38. če je bil ta redni dohodek ugotovljen na podlagi kapitala, investiranega po 31. decembru 1938, se valorizira s pomočjo naslednjih količnikov: 4.35 pri kapitalu, Investiranem v letu 1939., 3 75 v letu 1940., 3.15 v letih 1941 In
1942 ; 2.50 v letu 1943. ln 1.25 v letu 1944. Predsednik in ravnatelji delniških družb in družb z omejeno zavezo kakor tudi likvidatorji so solidarno odgovorni za plačilo dolga iz uvedbe tega davka. Pobiranje davka na vojne dobičke po enotnem zakonskem besedilu (3. junija 1943) preneha 1. januarja 1946. Vendar mora finančna uprava še nadalje pridrževati znesek enak 1% vsote vsakega izplačila pri pogodbah in dobavah, Izvršenih pre< 31. decembrom 1945, dokler pogodbeniki tn dobavitelji ne dokažejo, da je bil ves vojni dobiček plačan.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK
99
Gledališki lisi
6,6
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil po dolgi in mučni bolezni naš oče, sin in brat
FRANC BOLE
star 35 let.
Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 15. t. m., ob 15. uri v Lokvi.
Lokev, 14. 12. 1946.
ŽALUJOČI SORODNIKI.
f
v novi sezoni
Kakor smo poročali l drugem i Kot nismo obupali lani, ne obupu-mestu, bo v nedeljo, 15. decembra, | jemo letos. Prepričani smo, da pr!-otvorltev druge sezone Slovenske- de dan, ko bomo tudi na te dneve ga Narodnega Gledališča za Trst I tvojega delovanja gledali z upravi, in Primorje in sicer ob 20. uri v čenim zadoščenjem*.	VI.	B.
Skednju v dvorani bivšega Gospo-
n
darskega društva. Ob tej priložnosti je izšel tudi «Gledališki list* v
KIN0PRED5TAUE!
Sporočilain
FIZKULTURA
Današnji športni dogodki
Nogomet. Pokrajinsko prvenstvo; v Trstu ob 10.30 na igrišču Pon-ziane Skedenj - Rudar, na igrišču CRDA Montebello - Tovarna strojev; v Ajdovščini ob 14. uri Ajdovščina - Gaslini; v Tržiču Krmln-Tržič; v Kopru Koper - Ronki; v Postojni Milije - Postojna ob 14. uri; na Reki ob 10.30 Torpedo-Pulj. Okrožno prvenstvo: Igrišče CRDA ob 8. uri Acegat - Roianese, ob 12. uri Dreher II-VOM, ob 14. uri Ce-bulec - Rauber; igrišče na Opčinah ob 8.30 Skedenj II - Opčine, ob 12.30 Tovarna strojev II - Primorje D; v Nabrežini ob 14. uri Costa-lunga - Nabrežina; igrišče Ponzia-ne ob 8.30 Kraliid - Pisoni.
Košarka: Igrišče v Barkovljah ob 11. uri Rauber - Col, ženske; ob
12. uri Roianese - Rauber, mo5ki; igrišče Skednja ob 10. uri Col -Tovarna strojev, moški; ob 9. uri Rinaldi-VOM, ženske; igrišč Chl-micl ob 8.30 Redivo - DSZ (prej Chimici), moški; ob 9.30 Redivo -DSZ (prel Chimici), ženske.
Obojka: Igrišče Tomažiča ob 9. uri Col - Dreher; ob 10. url Tovarna strojev - Skedenj; ob 11. uri Sv. Marko - Tipografi.
Tek čez drn in strn v Rojanu ob 15. uri.
Partizanski marš v Triiču ob 9. uri.
Objave ZDTV
Tečaj za nogometne sodnike se bo pričel v torek 17. t. m. ob 19.30 uri v prostorih Delavske športne zveze v ul. Con ti 11.
Koncert v «Kraljiču»
V torek 17. dec. 1946 ob 20.30 uri bo pel v društvenih prostorih v dvorani prosvetnega krožka «M. Kraljič* za prosvetno društvo «Simon Jenko* radijski komorni Zbor pod vodstvom tov. Hubalda Vrabca. Od 19.30 do 20.30 bo poslovala društvena knjižnica.
Tečaj slovenSčIne za dijake
Tečaj slovenščine za dijake, ki obiskujejo italijansko šolo, se prič ne v ponedeljek 16. t. m. v pravoslavni šoli ul. Genova 12 ob 14. uri.
Na mestnem odiboru antifašistične mladine v ul. Maeahiavelli 13-11. se vpisovanje medtem nadaljuje dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Šentjakobski zbor «1. Cankar*
naj se zbere danes ob 10.45 na pokopališču in zvečer ob 8. liri v «To-maslju* v ul. Leo.
Enotni Bindikati
Brivski in frizerski nam-SCenci. 16. t. m. Ob 19.30 bo zborovanje v ul. Imibriani 5-1.
Delavci lesne stroke. V ponedeljek 16. t. m. ob 19. bo v prostorih sindikata sestanek vodstva.
Vratarji. Javite se v ponedeljek 16. t m. pri svojih upraviteljih zaradi sestave prošnje za zimsko nagrado.
Gradbeniki. Danes 15. t. m. ob
9. uri zborovanje v ul. Conti 11. Ker je sestanek važen, prosimo, da se ga udeležijo vsi.
Zbor roditeljskih svetov, tovarniških odborov in pedidborov ter zaupnikov bo v ponedeljek 16. t.m. ob 19.30 v ul. Conti 11. Razpravljali bodo o mezdnem sporazumu.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 14. t. m. se je rodilo 9 otrok, umrlo je 9 ljudi, porok pa je bilo 6.
IZVRŠENE POROKE:	kirurg
Lucia-no dr. Ferfolja in uradnica Vilma Petrinčič, kamnosek Armi-do Ukmar lin uradnica VlastimUa Tenca.
UMRLI: 72 letna Amellja Maro-
nič vd. Rossiadl, 80 letna Gertruda Dirk vd. Černigoj, 71 letni Ivan Leban, 63 letni Alojz Romano. 75 letni Karel Lapol, 59 letna Marija Poc-lcar por. Vouk, 31 letni Egon Ber-ton, Marija Grazia Clarlc 1 mesec »tara, Lucijan Camisa star 11. dni.
Laginova »Oklopnica Anu3ka,
je prišla h kraju. Izšla bo v knjigi, ki bo po svoji ceni destopna vsakomur. In segel bo njej vsakdo, ki Jo je bral v »Primorskem dnevniku*, pa še marsikdo.
Naš novi roman bo
dobri opremi Roberta Hlavatyja !n kar razkošno ilustriran.
Našemu občinstvu je znana borba SNG za dvorano v mestu ter ovire, ki so preprečile, da bi bila otvoritev v eni izmed teh dvoran. Toda naši igralci so vztrajali na svoji poti ln s svojo znano vestnostjo pripravili več premier.
Urednica M. Skapinova je z okusom pripravila prvo številko Gledališkega l’sta za novo sezono. Fotografije naših priljubljenih igralcev kakor tudi dve risbi. R. Hlavatyja ilustrirajo sporede naštudiranih predstav in nekaj slik iz ž'vljenja našega odra v pretekli sezoni poživlja ne prebogati tekst, ki je pa živo ogledalo našega gledališča.
Lepo uvodr.o pesem Je pr speval Zdravko Ocvirk, član SNG, a uvodno besedo, tehtno in jedrnato, je napisal J. Kosovel. F. Dujec, član SNG, je pozdravil v imenu gledaliških igralcev s plamtečimi bes?dami primorsko ljudstvo. Sledijo kratk: crisi dramskih del, ki so jih naši igralci naštudirali za letošnji spored: «Matiček se ženi*, (M. San) »Tako tudi bo* (Justo Košuta), »Scampolo* (M. San.). A prav posrečene so vesele anekdote z lanskih turnej SNG. ki nazorno pr,-kazujejo ljubezen primorskega ljudstva do slovenskega gledališča, pa prav tako težave in kli/e naših I-gralcev. Zabavni zgodbici »Gledališka anekdota* in «Protekc'ja» po življnta list.
NalU gledališki igralci premagujejo vse ovire. Zakaj, tako beremo v članku »Naša pot lani 'n letrs* — »na svetu je vse minljivo, nas tolaž' stara modrost, in vsaka stvar zahteva svoj čas, nas uči življenje.
Volokolomska cesta
prekrasno delo Aleksandra Beko
Kdor bo prečltal prvo poglavje, se mu do konca ne bo Izneveril. Volokolamska cesta je pot ljudi, ki so sebi in vsem, ki so j m sledili v pripovedi njihove-ga kazak-stanskega junaka, kovali značaje in junaštvo, ponos in nezlomljivo voljo.
Kaj je nam bolj potrebno v teh dneh?
ROSSETTI. 16.30: «Norčava dekleta*, J. Stewart, J. Garland,
FENICE. 16.30: «Carovnico ssm do. bil za ženo*, F. March, V. Lacke.
FILODRAMMATICO. 16.30: «Sin, sin moj!* M. Ca:roli, B. Aherne, L. Hayvvard.
ITALIA. 16.30: »Seviljski brivec* N. Cortadi, Tagliavini, T. Gabbi.
ALABARDA.' 16.30: »Zaljubljerci samo za danes*.
IMPERO. 16.30: «Eandit», A. Naz-znri.
VIALE. 16.30: »Uscdlli gozd*.
MASSIMO. 16.30: «Otroci s ceste*.
GARIBALDI. 16.30:	»Priča*,	R.
Lupi, M. Bert'.
NOVO CINE. 10.30: «Zlata vrata*, Ch. Boft-er.
KINO MARE. 16.30: »Številka 217» Sovjetski film.
ARMONIA. 15.30: «Rim — odprto mesto*. A. Magnani, A. Fabrizi.
ODEON. 1630: »Vstajenje*, Pao-lieri, Durante.
L
Globoko potrti spo-rotomo vsem sorodnikom, prijate-an in znancem žalostno vest, da je nenadno v 60 letu starc-sti izdihnila svojo blago duša naša seproga, mati, t V-1 in stara mat;
MAKIJA VOUK
babica.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 16. t. m. ob 14, uri iz mrtvašnice mestne bolnišnice, ulice Pieta.
Trst, 15. 12. 1946.
Žalujoči: soprog JOSIP, hčerki MARIJA MANGLIO, GLORIA STALENI in vnuki.
KTNO »PROŠVETNI DOM* - NA-BREZTNA. Danes ob 16.30 ln 20. uri: «Jauna pot*, sovjet-ki film.
SLOVENSKO GOSPODARSKO UDRUZSNJE V TRSTU
Ulica Fab o F lzl 10-1
Vsi OBRTNIKI, člani S.G.U.-ja, so vabljeni na sestanek, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 18. uri v dvorani S. C. Ponziane, ulica Ginnastica 20-1., zaradi
Volitev strokovnega odbora
MALI OGLASI
KOMPLETNO SOBO z volnenimi žimnicami na vzmeti, omaro s 4 vrati, moderno kuhinjo, drugo sobo z 2 omarami, rabljeno, cena 38.000 lir, prodam zaradi selitve. Raffaclo
Snnzio 20-1.________________
.S TROJNA PREDILNICA "V TRSTU p ede volno iz žimnic, cvčio, Jenčjo in angorsko na eno ali dve niti. Ulica Coroneo 12, trgovina, ulica Valentini 29, bivši Rione Re.
Ker je to. zborovanje zelo važno, pozivamo vse člane te stroke, da se zanesljivo in polnoštevilno odzovejo vabilu.
TAJNIŠTVO S.G.U.-ja
MOŠKI PLAŠČ, nov, za močno postavo, predam. Barkovlje, gostilna Mu-amar.
DEČEK IN DEKLICA, 15 let stara
Idvojčka), se želita Izučiti krojaške obrti. Naslov na upravi »Primorskega dnevnika*.
LAZAR LAGIN
41
nica
99
Anusiza*
S svojega poveljniškega mosta je zagledal poveljnik »Paravana* na zadnjem krovu malega motornega čolna tri izčrpane mornarje. Njihovi mršavi obraz! so bili gosto zaraščeni ln stali so v pozoru v tistem trenutku, ko bi Jih lahko opravtčH tudi radi najbolj nediscipliniranega obnašanja. Takoj je razumel, da so to možje iz Sevastopola ln i vso svojo razburljivo naravo je občutil, da zaslužijo ob tem sestanku kakšen poseben ln nenavaden pozdrav. Ko sta »e konca obeh ladij do taknla, je kapitan stisnil med zobe svojo srebrno piščalko In zap'-skal »Prihod*. Vsi častniki in mornarji na krovu so ob tem znamenju obstali v pozoru. Podčastniki in mornarji, z rokami ob hlačnem šivu višji podčastni k! in častniki so salutirali. »Prihod* se ponavadi zapiska kadar se približuje kak admiral, — danes pa ga je kapitan zapiskal v čt.l neznatnemu, razbitemu pristaniškemu čolnu, na katerem so stali trije mornarji.
' Dva kratka znaka s piščalko sta ukazala »Odmor*. Dva mornarja na čistilcu sta potegnila motorni čoln k čistilcu in ga pritrdila. Prvič po petih dneh Je tedaj zopet gnala čoln motorna sila. Dva druga mornarja »ta skočila v čoln, prevzela nezavestnega Verniveherja iz rok njegovih dveh omagujočih tovarišev in ga previdno Izročlln sanitejce ma, ki sta že Imela pripravljeno nos'lniico.
»Sedaj pa orožje!* je dejal Aklejev. On in Kutovoj sta skušala dvi gtdt' »Maksimovko*. ki pa Je bila zanju pretežko breme; mornarja b mšnočistilca sta prenesla »maksimovko* in lahki mitraljez. Aklejev je snel zastavo, pod katero je motorni čoln plul ln dovršil svoje potova nje. S težavo, vendar brez vsake pomoči, je splezal na krov »Paravana*
»Tovariš kapitan*, se je obrnil k poveljniku, ki Je prišel s povelj niškega mosta na krov. Bil je skrajno razburjen; globoko Je vdihnil svež; zrak v pljuča: »Tovariš kapitan! Trije mornarji X. mornariške, ga bataljona so prišli iz Sevastopola in se ti stavijo na razpolago: Aklr-jev Nikifor, Kutovoj Vasilij in Verniveher Stefan. Vernlveher Je bi' hudo ranjen v bitki z nekim nemškim torpednim čolnom. Torpedni
čoln smo potopili*. Premolknil je za hip, da Je zopet zajel sapo in potem pristavil: »NIČ drugega se ni zgodilo, kar bi bilo vredno omembe...*
Ladijski zdravnik je obvezal Vernlvcherju rane ta nasitil vse tri, kolikor Je to smel storiti s tremi mornarji, k« so stali že tik pred »mitjo za laketo in žejo.
Vernlveher in Kutovoj sta takoj zaspala, medtem ko se Je Aklejev s pomočjo nekega mornarja zopet vrnil na krov, da bi videl, če bodo dobro spravili motorni čoln.
»Paravan* se je komaj premikal. Se vedno Je šel brez svojih strojev. Mornarji so z boka dvignili motorni čoln čez ograjo na krov. Ko je Aklejev zagledal čoln na krovu, se mu je zdelo, da ima prav tako žalosten in truden izraz, kot ga je opazil na obrazih Verniveherja ln Kutovojn. Bled ln truden obraz človeka z naočniki. Okence pred strojno kajuto Je v resnici izglcdalo kot naočniki.
Cez nekaj minut je motcrr>i čoln že počival na zadnjem krovu »Paravana*. Ležal je tam, majhen in brezmočen, neznatna in drobna stvarca, ki Je bila celih šest dni »Oklopnlca Anuška* ln je nehala biti vojaška edinlca šele, ko jo je zapustilo njeno moštvo. Zdelo se je, kakor da »e Je tudi čoln vlegel k počitku In morska voda, kt Je kapljala od njega, je bila kot potna sraga, ki kaplja s čela mornarja pri teižkem delu.-
< Paravan* je brzel s polno paro dalje; vse orožje Je bilo pripravljeno za strel, poveljnik je stal zopet na svojem poveljniškem mostu. S svojega vzvišenega prostora Je videl Aklejeva, ki je opazovai, kako so namestili čoln. videl ga je, kako je potem s težavo oddrsal v spalnico, kjer so mu pripravili čisto posteljo.
«Ne», Je pomislil Suhovej veselo, »z ljudmi, kakršen je ta, ne morem drugače kot zmagati*.
Cim je položil glavo na blazino, Je Aklejev tekoj zaspal, Njegova mršava, rumena roka, je visela z ležišča. Kmalu pa se Je stisnila v pest. Aklejev je sanjal, da je bil zopet pri svoji 35. bateriji pri Seva-rtopolu. Toda sedaj niso bili sovjetski mornarji, ki so se umikali, ampak so bili Nemci, ki so se motali zateči na pečine nad Ornim morjem. In Nlkofor Aklejev, vojak Rdeče armade, mornar z ladje »Bistri* je s puškinim kopitom pregnal zadnjega nemškega vojaka, človeka, ki se je boril samo še iz stiahu in ga zapodil cež pečine.
KONEC
mmm tehnik
vas bo presenetil za bočiš s povečano številko z zelo zanimivo in pestro vsebino. Zaradi tega ne bo izšel v (etrtek 19., temveč šele v NEDELJO 2£. DECEMBRA. Nudil vam bo bogato m privlačno bolično čtivo
NA 20 STRANEH V VEČBARVNEM TISKU.
Zanimajte se le danes, da vam ho o bočič-u kraišal čas
LJUDSKI T D IV I K
V nedeljo dne 15. t. m. ob 17 uri tiriredi Z A MUK iz DAN pri Sežani v Prosvetnem domu na OPČiNAH dramo Mire Pucove
SVET BREZ SOVRAŠTVA
Vab jem vsi !
Vabljeni vsi 1
ČIŠČENJE IN BARVANJE zaupajte odlikovani barvarnici
ŽIBERNA
specializirani za čiščenje krzna in barvanje usnja
trst
TRG BORZE 13 I UL. BATTISTI 26IMONTE CENGIO 7 Telef. 8769	|	Telef.	6282	|	Telef. 6520
Podružnica: OBLAK, Sežana 32
Ne pozabite!
Za. BOŽIC in NOVO LETO obiščite
ŠT0K0V0 PŽPiRNICO
v TRSTU, ul. M lano 37,
kjer dobite božične -in novohtne razglednice, okraske in sveče za drevesca tfcr darila za malčke ln odrasle. Istctam dobite PRATIKO IN KOLEDARJE. Pridite tako), da ne bo prepozno!
AUTODUS S PHIKIHICO
« O M »
od 100 HP naprodaj. VPRAŠATI V BARU
AlZITTA, n!. GardiiCGi 2B
Dr. GDEIA. zrttzfrmik
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12, In od 13. do 19.i (Govori slovensko) TRtiT, ul. Torre Bijoča 43 (vogal ul. Carducci)
Preden se odločite za nakup
s=s KRZNA e=ee
obiščite tvrdko C. ALBERTI
TRST - ulica delle Torri 2
Preden se odločite za nakup Čevljev, oglejte si zalogo v trgovini
REBEC
TRST, Posso Goldoni 1 CENE ZMERNE
Gospo ali gospodično,
srednjih let,
za domača dela in vodstvo gospodinjstva išče majhna družina v Trstu. Mesto stalno. Resne pismene ponudbe poslati na upravo »Primorskega dnevnika* pod značko »Gospodinja*.
Centralno prometno d. d.
PODRUŽNICA
TRST - Ul. Cicerone 8 Tel. 29-306
KRZNA ZA IlPHhiVirt 1IVI HHSIVi; PRVIll/HSTNH BARVANJE USNJENIH 1' I. A S li I! V
BARVARNA
GORICA, Pred škofijo 7
COlfIENSE
KRZNAR N A
Vodja» LIANO ALPO
GORICA, Pred škofijo 7
KUPI) J A SIIKIIV !•: K i- 2 K KUN, LISIC, VEVEatBC« MAČK ITD.