Neodvisno
politično glasilo za Slovence
Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
t
ijl
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
t
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Celjsko vprašanje. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Sentimentalni pesimizem. Razno. — Primorsko: Razno — Kranjsko: Iz Železnikov: Razno. — Prosveta.
Podlistek: Pred koncertom Glasbene Matice v Ljubljani. — Žena in socializem. — Tri tihe maše.
Celjsko vprašanje.
Neznatna notica v Narodnem Listu je povzročila, da je zašumelo po vsem avstrijskem časopisju. Bilanca teh časnikarskih pojavov je sledeča: 1. Nemški poslanci so se pogajali z naučnim ministrstvom, da bi odpravilo celjske samostojne slovensko-nemške razrede in jih nadomestilo s samostojno slovensko gimnazijo v Mariboru. — 2. Slovenci vztrajamo slej ko prej na zahtevi, da se mariborske paralelke in celjski samostojni razredi izpolnijo v dve samostojni gimnaziji v Mariboru oz. Celju. — 3. Rešitev celjskega vprašanja je odložena za poznejši čas.
Kdo se ne spominja viharjev, ki so že dvakrat vihrali nad Celjem v dunajskem državnem zboru in ki so enkrat odnesli celo ministrstvo s političnega pozorišča. Odkod jemlje nemški narod — in v tem slučaju res nemški narod, in ne le nekaj nemških frazerjev za narodov blagor — energijo in voljo za ta veliki odpor? Ali pomenja priprosta celjska tvornica intelektualnih slovenskih slojev življenje in smrt nemškega naroda?
Celjska gimnazija je simbol, simbol elementarnega pojava, kako odrivajo slovanski valovi nemško invazijo; kakor je usoda jurjevske univerze simbol enakega pojava v Rusiji. Nemška invazija je pozitivno dejstvo. V času, ko se je zgodila, je bila potrebna, ker jo je opravičevala kulturna in gospodarska nujnost. Vzemimo za primer Slovence. Ob marčnih časih,
?red koncertom Glasb. Matice o £jubljani
v hötelu Union, na nedeljo dne 13. t. ni.
Na Dunaju 9. jan. 1907.
Predobro nam je znan Anton Foerster kot komponist, da bi hoteli govoriti obširneje o njem o priliki vprizoritve njegovih Turkov na Slevici, kijih poje naša Glasbena Matica na svojem nedeljskem koncertu. Antona Foersterja, med komponisti na Slovenskem morda najodličnejšega, pozna vsakdo. O delu in vsebini njegove kompozicije — kakor naslednje — pa so poročali že itak slovenski dnevniki.
Predstavlja pa se širši slovenski publiki na tem koncertu še drug mojster: Karol P e n d 1. Pot ista kot mnogokrat: oče priprost muzik, sin gre v orgljarsko šolo, spoznajo njegov talent. Bil je to komponist cerkvenih pesni in orgljarskih skladb: Karol Fran Pič, ravnatelj orgljarske šole v Pragi, ki je našel v Bendlu ,talent'.
Ob tem času je gojil češki narod zlasti zborovo petje, zato ni čuda, če se je tudi Bendi že zgodaj posvetil s celo dušo pevskim sklad-
ko seje začela v Avstriji porajati moderna država z vsem svojim administrativnim, pravosodnim, šolskim ustrojem, smo bili Slovenci narod kmetov in župnikov. Imeli nismo intelektualnih slojev, ki bi bili pokrivali potrebe porajajoče se moderne države, imeli nismo pozneje lastnih kapitalističnih plasti, ki bi bili finansirali nujni gospodarski razvoj v smeri industrijalizacijo. Vsega tega smo na sebi pogrešali in ta nedo-statek lastne moči je odpiral pota tuji invaziji — germanizaciji ljudskih središč na naši zemlji: mest in trgov.
In danes? Danes nam je skultiviralo sicer nedostatno državno šolstvo velike vrste intelektualnih slojev, ki nujno odganjajo tuje priha-jače. Je sicer tudi v tej stroki še vedno pod-produkcija, vendar pa so se razmere radikalno izpremenile.
Isto — čeprav v manjši meri — velja tudi glede tvorbe slovenskega kapitala. Marljivo individualno gospodarstvo je spravilo tuintam skromne kapitale, ki je v pMv poslednjem Času začelo posezati v industrijsko razvitje in zdi se nam kakor da stojimo v tem oziru na pragu nove dobe. Delež slov. kapitala v industriji naših zemelj je še neznaten, kriva je deloma neznatnost sredstev, nedostatna organizacija in podjetnost in končno parcelacija veleposestev, ki s svojim roparskim gospodarstvom donaša mo-mentansko kapitalistu večje prihodke. Gotovo je, da se eno in drugo v najkrajšem času izpre-meni in odtod prihod nove dobe.
Least not last slovenski proletarijat. Nad-populacija kmečkega prebivalstva v primeri s produktivnostjo sedanje kmečke kulture, na drugi strani nastajanje industrije je vzbudilo v življenje to novo, dotlej nepoznano betev socialnega organizma, v kolikor ni te nadpopulacije popilo izseljevanje v Ameriko in Nemčijo. Kajpakda
bam. 23 let star je prejel prvo odlikovanje za svojo pesen ,Poletuje golovica*, ki je žela na mah prave triumfe pri češkem občinstvu. Fot mu je bila s tem nenadoma odprta, mnogo bolj srečno nego n. pr. Smetani, katerega beda je znana, katerega Prodana nevesta je pri prvih vprizoritvah (1866) skoro propadla celo v Pragi. Zdi se kot ironija, da je bilo treba šele našega cesarja, da je dobila opera zasluženo priznanje.
Potovati po svetu je Čehom že menda kakor prirojeno; svoj čas pa je bilo tudi v modi, da so se podali sicer vsi, zlasti pa slovanski skladatelji med svet. Tako je šel Anton Ru-b i n s t e i n, Pjotr Čajkovski, Fran Friderik Chopin, Antonin D v o f a k, Bediich Smetana in šel je tudi Karol Bendi iz Amsterdama v Pariz. Tu je končal leta 1868. svojo opero L e j 1 o, ki jo je kasneje še enkrat predelal za Glasbeno Matico v Pragi. Že po prvi prizoritvi so ga prištevali Čehi med svoje prve dramatične skladatelje.
Bendlova želja po originalnosti ga je gnala v orient; na Balkan, v Turčijo, Azijo, Indijo. Eksotične, opojne melodije. Njegova opereta Indijska princezinja bi s svojo razkošno pikantno glasbo še danes vprizorjena žela velike vspehe, da ni njeni libreto tako brez vsa-
razmerje med kvalifikovanim in nekvalifiko-vanim slovenskim delavstvom sedaj ni še kdove kako ugodno — in vendar se giblje tudi tu.
Rezultat polstoletnega razvoja je za Slovence na celi črti ugoden: predvsem pomenja, da se je naš socialni ustroj napolnil z novimi, dotlej med Slovenci ne obstoječimi sloji. Slovenci smo postali narod v besedo modernem smislu.
In v kakšni zvezi je to dejstvo s celjskim vprašanjem? Celjska gimnazija je simbol te radikalne izpremembe, ki je delo zadnje polovice 19. veka. Novi socialni razredi so zamašili ali pa še maše vse vhode, po katerih se je k nam vlivalo nemštvo. Nemci se, dejal bi instinktivno zavedajo tega dejstva, odtod ta, sicer nerazumljiva bojazen in malenkostni strah, ki v svoji razburjenosti ne razloči velikih pojavov in trepeče pred nedolžnimi posledicami. To vse so pritiklino upadlega poguma in nedoločenega čuta, da se majejo tla pod nogami, da zapadajo nemške enklave na slovenski zemlji neizogibni slavizaciji.
Našo stran pa mora lepi vspeh socialnega razvoja navdati z odločnostjo in pogumom, da vstrajamo neomahljivo na svojih skromnih postulatih.
Mtični pregled.
jlvstro-ßgrsko.
(Reški konflikt.) Med ogrsko vlado in reško občino je nastal resen konflikt. Vlada je zahtevala, da izroči občina italijanske matice vladnemu organu, da jih vodi odslej v madjar-skem jeziku. Občina se je udala le guvernerjevi grožnji, da bo uporabil eventualno tudi vojaško silo. Cela zadeva je prešla v mestnem svetu v razgovor, kjer je izzvala pravi vihar ogorčenja.
kega pomena. Ravno tako nesrečno libretirani Črnogorci s svojimi jugoslovanskimi in turskimi motivi. V eksotičnem vztoku imajo svoj izvor. Jugoslovanska rapsodija, Tarantella, Slavnostni pohod itd.
Dasi je Bendi popolno priznan kot dramatični skladatelj in komponist lepe komorne glasbe, vendar bi lahko dejali, da je njegovo pravo polje zbor. Že razmere so bile take, da so ga privedle le-sčm; še več druge okoliščine.
Iz Pariza vrnivši se, je prejel mesto dirigenta pri slovitem praškem pevskem zboru H 1 a h o 1, ki ga je dirigiral nekaj časa prej tudi Smetana. Njegovo naravno torišče je bila torej zborova skladba. 41 let star so je poslovil od Hlahola in odšel v Nizzo in Lugano, kjer je sprejel ponudbo ruskega bogatina, barona Deročesa, ki je imel na svojih gradovih lastno kapelo in cel pevski zbor. Zato dobimo pri Bendlu, če pregledamo njegova dela, poleg devetih oper še dvanajst najobsežnejših skladb za zbor s soli in orkestrom*). Predvsem so te ba-
*) Spev vil nad vodami za ženski zbor in z orkestrom, nekaj kantat, že omenjena orkestralna dola (Tarantella itd.) mnogo pesmi, nekaj maš, dve- in trospevov, nebroj manjših zborovih del, več veselih skladb itd.
'Govorniki so ostro kritikovali vladno postopanje in padla je beseda, da so člani sedanje vlade brigantje. Župan je izjavil, da ne bo rešil nobenega akta v neitalijanskom jeziku. Ta spor je vladi neljub; nadaljne posledice gotovo ne izostanejo.
3ustična reforma v JUacedoniji.
Vprašanje reforme pravosodstva v Mace-doniji, ki ga je sprožil avstr, zunanji minister, je v teku. Pogajanja glede sporazuma med Rusijo in Avstrijo se vrše na Dunaju. Neodločeno je še, se-li poveri sedanjim civilnim agentom in finančnim komisarjem justična kontrola, ali se jo podeli posebnim pravosodnim uradnikom, ki bi jih bilo treba še-le imenovati. Kakor vselej, namerava porta tudi sedaj s sistematičnim zavlačevanjem diskreditirati in pokopati vso reformno akcijo.
Spor med francosko zbornico in senatom.
Sedanja radikalno-socialistična vlada se je odločila, da takoj po izvedbi ločitve začne s socialno-političnim reformnim delom in tako realizira socialno republiko. Ta namera bodo zadela ob resen odpor v senatu, ki sestoji po večini iz veleindustrijcev. Ti se odločno ustavljajo podržavljenju zapadne železnice in pa socialnemu zavarovanju, ker bi pri tem nekoliko trpel njih kapitalistični mošnjiček — ta pa je, kakor povsod, trdno zadrgnjen. Da pa bi odvrnili od sebe pego, so si izbrali proračun za plašč svojega egoizma. Delajo se silno varčno finančnike, ki kar trepetajo za ljudski blagor, in hočejo pod videzom varčnosti vreči sedanje socialistično ministrstvo. Upamo, da izide Cle-menceaujeva vlada, oprta na ogromno večino spodnje zbornico, preko teh spletk in se loti z vso vnemo svojega socialnega programa.
Štajersko.
Slovenska gimnazija. „Grazer Tagblatt“ prinaša na uvodnem mestu mariborski glas, ki se protivi slovenski gimnaziji iz dvojnega ozira; 1. bi s tem Slovenci dobili v mestu novih sil za narodno delo, 2. pa bi se vršila nadproduk-cija slovenske inteligence. Naj ne motijo tako misli Nemcem spanja; to so naša interna vprašanja, v kateri vmešavati se ni baš okusno. O nadprodukciji toliko časa ne more biti govora, dokler niso sodna, administrativna itd. mesta zasedena s Slovenci; preje vprašanje o nadprodukciji ni aktualno. V modrovanje Tagblatta se je vkradla lepa cvetka, da so najrevnejši otroci tudi najmanj inteligentni; sploh stoji tudi ta cvetka na višini ostalega razmotrivanja in zato mu jo odpustimo.
Iz Šoštanja se nam poroča; Pri XXV. občnem zboru Šaleške čitalnice v Šoštanju dne 6. t. m. izvolil se je sledeči odbor: Predsednik gospod Dr. Fran Mayer, podpredsednik gospod
lade: Rdeča kapica, Po bitvi na Beli Gori, Umirajoči Husit, Hebrejske elegije, Smrt Prokopa in — Švanda duda k.
Počasi se je namreč Bendi oddaljeval svojemu ozko odmerjenemu orientalskemu idealu. Kakor so uvedli češki literati Öelakovsky, duhovnik Sušil, profesor Jaromir i. dr. češko narodno pesen v slovstvo, tako so odprli ljudski pesni pot v muziko František Škroup (Kde domov muj) Smetana, Feit, Dvorak, Uabicky, Jelen . . .**)
Bendlove skladbe so postajalo duševno globlje, čim več je imel nanj vpliva delovanje gorejomenjenih muzikov. Bližal se je iz narodne duše vstvarjeni pesni. Kako popolno je imel to narodno pesen, je pokazal svojo veliko balado za zbor, soli in orkester; s Švando dudakom, ki jo vprizori Glasbena Matica v Ljubljani v nedeljo. —
Duda, gajda ali diple imenovano instrumentalno orodje je svoj čas mnogo bolj slovelo nego danes; dudaši, gajdaši ali diplaši (po češki dudäci) imenovani mnogo bolj iskani pri vseh narodnih veselicah, nego se zgodi to danes. Kakšnega
**) Histoire de la musique en Bohčme. 1899. Paris, par Soubies.
Anton Kocuvan, tajnik gospod Rudolf Vodeb, ostali odborniki gg. Alojz Trobej, Ivan Šoln in Ivan Zupanc. V odborovi seji isti dan se je sklenilo, da se priredite v tem kratkem pred-pustu dve veselici in sicer dne 20. prosinca veliki koncert polnoštevilne Šoštanjske narodne godbe na lok in na pustno nedeljo dne 10. svečana koncert, maškarada in ples ter v postnem času dva koncerta. Želeti bi bilo, da nam p. n. dame in gospodje diletanti prirede kako gledališko predstavo vsaj v postnem času. Vabila za veselice izidejo pravočasno; kdor vabila po pomoti ne bi dobil, naj nam blagovoli oprostiti in se veselice tem sigurneje udeležiti. Vse veselice vršile se bodo v veliki dvorani hotela „Avstrija" s sodelovanjem polnoštevilne Šoštanjske narodne godbe na lok, katera bode proizvajala najnovejše točke.
Stranke in bližajoče se volitve v drž. zbor. Po računu „Tagespost“ bodo odnesli iz volilne borbe združeni nemški naprednjaki 9 mestnih in 5 kmečkih mandatov, socialni de-mokratje dva mestna mandata, nemški klerikalci 7 kmečkih mandatov in Slovenci 7 kmečkih mandatov. — Glede slovenskih volilnih okrajev je težko prerokovati, kako bodo volitve izpadle za to ali ono stranko, ker si bodeta obe stranki letos prvič stali nasproti.
Visokošolec v bolnici v Gradcu se obrača z iskreno prošnjo do velikodušnega slovenskega občinstva, da bi mu omogočilo kolikor mogoče najhitreje s prispevanjem denarja zdravljenje na jugu v milejšem podnebju, 'kar je še edino najbolje sredstvo po mnenju zdravnikov. Apelira se na blaga srca, ker se gre za mlado nadebudno življenje in vsak, še tako majhen znesek je dobro došel. Prispevke bo prevzemal iz prijaznosti veleč. gosp. dr. Benjamin Ipavic (Gradec, Karl Ludwig Ring 4) ter se bodo ti objavili v slovenskih časnikih. V slučaju, da bi se bolezen shujšala in bi bila smrt neizogibna, bi se porabil nabrani znesek kot podpora za njegove revne tovariše visokošolee. Ce se kdo zanima za ime dotičnega visokošolca, naj se obrne do uredništva „Domovine“.
Korsškc. Sentimentalni pesimizem.
Koroška slovenska politika — nič manj kot slovenska koroška politika — je korenito zavožena. Leta in leta koroški politiki okrog „Mira“ niso druzega delali kot o veri so govorili in solze so pretakali iz sentimentalnih svojih oči. In v tem so jih kar trumoma zapuščali napredni in demokratični elementi in se pri tem tudi narodno odtujevali in odtujili; vodstvo okoli „Mira" je imelo narodni monopol. Slovensko narodno renegacijo, ki nastopa na Koroškem kot močan socialni pojav je med drugimi momenti zakrivila t u d i „m i-
izvora je to orodje, so si raziskovalci nasprotni. Nekateri mu iščejo domovino v starem Rimu, drugi na Škotskem. Dejstvo je, da je potisnjena dandanes duda v roke beračem najnižje vrste, da si služijo s tem svoj borni vsakdanji kruh. Le pri Škotih in Ircih vživajo giblje (bagepipe) svoje staroslavno priznanje in — pri tistih starokopitnih prebivalcih Hebridov in visokih planotah Škotske, ki si meljejo žito še v prastarih ročnih mlinih in orjejo zemljo s plugom, kakor so ga imeli naši očaki pred tisoč leti. Ni čuda potem, da imajo tudi vojaški polki teh krajev cele tucate gajdašev v svoji bandi . . . Precej pogosto dobimo dudake v Italiji in južni Franciji; Rusi imajo v valinki dipljam podobno orodje.
Te dude (= meh, iz katerega pritiska dudak z desno nadlaktjo in komolcem zrak v dve na mehovje pritrjeni piščalki, katerih ena daje neprestano brenčo vedno isti glas (vpliva kakor Orgelpunkt, druga pa stopnjuje od skale 3—6 glasov; navadno pet) — te dude torej, v 17. in 18. stoletju po Češkem in Moravskem tako negovane, so imele na nekatere češke narodne pesmi svoj zelo značilni vpliv (Jel sedlak orat; Zahrej mnč mou LitomčfickouI; Hraly dudy u pobudy, ja jsem je slyšela i. dr.)
rovščina“, vsaj posredno, ker ni zgradila jezu, ki bi oviral in ovrl te hude vode našega narodnega življenja.
Zadnja leta je koroška politika krenila na lepša pota in bili smo polni najboljših nad, da se končno vendar izvrši prepotrebni preobrat v koroški politiki. Naši upi se — žal — niso uresničili in mi smo voditeljem kreditirali preveč moraličnega predujma. Slovenska politika na Koroškem še vedno ni zapustila zvoženih svojih klerikalnih in sentimentalnih kolotečin.
Svojo sentimentalnost pasejo sedaj na porazu, ki smo ga z volilno reformo doživeli na Koroškem. Svoje stališče v tem pogledu smo že neštetokrat in z vseh mogočih strani pojasnili in bilo bi odveč zgubljati o lem še dalje besede. N a-ravnost neodpusten smrtni greh koroške narodne taktike se nam vidi r a z š i r j e v a n j e smrtne n a 1 a d e, ki jo tako marljivo razpečavajo koroški voditelji in njih kranjski agenti. Je vse prav in lepo! Tako smrtno samomorno razpoloženje se poda morda zaljubljenemu parčku, ker jo mnogo romantike in interesantnosti v njem, tudi poetu ga odpustimo, odločno pa ga obsojamo v resnem politiku, če z obupom zastruplja narodno življenje in jemlje veselje do do dela. Tembolj obsodbe vredna jo obupna na-lada ljudi okrog „Mira", ker je sad avtosuge-stije. O ničemer drugem no govore ti ljudje kot o smrti. Saj je mogoče — priznavamo —, celo verjetno je, da bo vzela „mirovščina“ na Koroškem konec, ali s tem kajpada še ne bo konec vsake slovenske politike. Na Koroškem ima slej ko prej prostora slovenska narodna politika — demokratična bo morala biti, v to jo sili, če drugega ne, premenjeni volilni red — šovinistična no bo smela biti, ker koroški Slovenec že po svoji naravi ni šoven, tudi klerikalno vodena ne, ker pobožnost ni najkrepkejša koroška čednost, in tako se glase kot ironija na pravo slovensko politiko besedo, ki jih je izgovoril ob petnajstletnici „Ljubljane“ — kakor poroča „Slovenec“ — urednik „Mira“, g. Ekar: „Z etičnimi, političnimi, socialnimi in drugimi programi se na Koroškem ničesar ne opravi. Opravi se le vse s pestjo“. Poznamo mi to romantiko pesti in nam nič prav ne imponira. Po teh besedah, če so zrcali v njih mišljenje koroških voditeljev, nam jo vse jasno; zjasnilo se nam je, zakaj so se Nemci — ki imajo manj naivne nazore o politiki — politično vgnezdili med koroškimi Slovenci: oni umejo času primerno licitirati s socialnimi in političnimi ideali.
Deutsche Wacht poroča, da sklepajo socialni demokratje z nemškimi nacionalci kompromis za koroški slovenski mandat. Ta bajka, ki je vse drugo prej kot resnična, je pripravna kvečjemu zato, da izvabi cel vrček sentimentalnih solza „Mirovim“ politikom in da začno svoje jeremijade spet iz početka.
V teh in podobnih je našel Karol Bendi vodilno nit svojemu Švandi dudaku. —----------
Da vspe nedeljski koncert pod vodstvom mojstra Mateja Hubada v vsakem oziru, nam je pričakovati. Omenjamo naj le še, da sodeluje poleg orkestra, slavnega pevskega zbora tudi več solistov. V Turkih na Slevici poje alt-solo gdč. M a 1 i č e v a. V Švandi dudaku pojejo solo-vloge: Švando tenorist pl. Cama-rota iz Zagreba, Cizinica (bas) gospod Julij Betetto in MaFenko poje nam predobro znana sopranistinja, gospica Josipina Šusterši-čeva. —	F. L. Tuma.
Žena in socializem.
Spisal Avguštin Bobel.
Žena v sedanjosti.	(Daljo.)
Povsodi drugje pridejo diference v omiki in naziranjih, ki jih v pričetku zakona, ko jo ta še pod utisom prvih strasti, ne opažamo tako zelo, z zrelejšimi leti vedno bolj na površje. Spolske strasti se bolj in bolj poležejo in treba bi jih bilo nadomestiti z duševno skladnostjo. Ne oziraje se na to, ali ima moški kak pojem o državljanskih dolžnostih in jih izpolnuje ali
Priloga „Našemu Listu“ št. 4 z dne 11. januarja 1907.
Primorsko.
Narodni socialisti v Trstu. To novo ime za preležano blago, ki si ga je omislila naša liberalna stranka, si je oskrbela tudi tržaška kamora, da si podaljša svojega življenja tek. Vsi ti poskusi pričajo le obupno prizadevanje starih liberalnih strank, ki se ne morejo ločiti od življenja. Dvomimo pa, da bi bil narodni socializem tisti eleksir, ki bi vlival v umrljiv organizem večno življenje. Kar je slojno zavednega delavstva pripada socialni demokraciji, ki je že odložila in pa še odlaga svoj brezkrvni in doktrinarski internacionalizem in si osvaja realistično naziranje o narodnosti. Narodni pomisleki razredno zavednemu delavcu ne morejo zapirati pota v socialno demokracijo in ga gnati na lep liberalnih manevrov. Pač pa ima socializem — če hočete narodni socializem — pri nas odprto polje med inteligenco in kmečkim ljudstvom, seveda ne socialistična maska in laž, pač pa odkritosrčno formulirani socialistični principi.
Edinost — tednik. Z ozirom na vesti, da preneha biti Edinost glasilo političnega društva „Edinost“, ki tvori dosedaj tržaško narodno stranko, je izšel dementi s strani političnega društva. Jemljemo v vednost; toda vsled kar-•tuzijanske molčečnosti omenjenega društva še vedno ne vemo, če Edinost ostane dnevnik, ali se vsled slabih gmotnih odnošajev premeni v tednik, kakor se govori. Za Edinostjo in nje medlo politiko ne bomo solz pretakali, ali nezdružljivo se nam zdi z razboritostjo in finančno silo tržaškega slovenstva, da ne bi moglo vzdr-žavati modernega in boljšega dnevnika, kakor je sedanja Edinost.
Kranjsko.
3z Železnikov.
Po neljubi pomoti se je zakasnilo poročilo v „Našem Listu" o volitvi občinskega starešinstva, ki se je vršila dne 20. decembra pr. 1. Županom je bil izvoljen Martin Klopčič, svetovalci so: Peter Primožič, Jožef Demšar in Karol Dolenc. Vsi ti so zavedni, za delo v blagor ljudstva vneti možje. Prevzeli so pač težavno nalogo. Mnogo truda in požrtvovalnosti bo treba, da se spravi zavoženo občinsko gospodarstvo v pravi tir. Želimo v prvi vrsti, da bi novoizvoljeni občinski odborniki vedno med seboj upoštevali resnico pregovora: „V slogi je moč!“ ter po tem načelu uravnali svoje delo.
Nismo pričakovali, da bodo naši dopisi tako razvneli tukajšne reakcionarne velmože. Nismo upali, da bi se jim vredno zdelo „takim“ odgovarjati. A za popravkom žalostnega spomina od bivšega župana, se je s pomočjo § 19. oglasil še A. Globočnik, kateri si menda šteje v čast, da sme nositi naslov načelnika podrte lužine v Zgornjih Železnikih. Ne mislim tratiti časa s tem, da bi odgovarjal na tako zavit po-
ne, ga seznanja že njegov stanovski poklic in neprestani stik z zunanjim svetom z najrazličnejšimi elementi in naziranji. Nebroj prilik se mu nudi v ta namen in mu razširijo njegovo duševno obzorje. V nasprotju z ženo, ki je navezana od jutra do večera na domača opravila in ji je s tem vzet ves čas za izobrazbo, se moški duševno popolnuje; ženska pa duševno otopi, hira.
Domačo mizerijo, v kateri ždi dandanes večina zakonskih žen, slika prav verno meščansko misleči Gerhard pl. Amyntor v svojem delu „Obrobne opazke h knjigi življenja". Pod poglavjem „Smrtnosni piki“ piše med drugim:
„Ne pretresujoči dogodki, ki zadenejo vsakogar: tu smrt moža, tam moralični padec ljubljenega otroka, tu dolge težke bolezni, ponesre-6enje dolgo negovanih načrtov — no ti dogodki podkopljejo čilost in svežost žene, ampak one majhno, vsak dan se vračajoče, kosti in mozeg sesajoče skrbi . . . Koliko miljonov žen ne zakuha in ne začedi svojega veselja do življenja, svojih rdečih lic in svojih smejočih se jamic vsled domačih skrbij; iz nekdaj cvetočega in
pravek kakor je oni A. Globočnika v 77. štev. „Našega Lista“. Nespametno bi bilo namreč, še enkrat dokazati to, kar je že davno dokazano. Kar smo pisali v 66. št. „Našega Lista“ je gola resnica, katere ne utaje vsi popravki po § 19., kateri so se vsled tega napisali. Mi ostanemo pri tem, kar smo pisali. To upamo je dovolj odgovora na vse popravke. Tudi na dopis priobčen v „Sl. Narodu“ z naslovom: „V obrambo resnice" ne mislimo obširneje odgovarjati. Nam ni za brezplodno časnikarsko polemiko. Z našimi dopisi smo hoteli le osvetliti žalostne razmere našega kraja, katere je izvestna gospoda tako skrbno zakrivala, boječ se javne obsodbe.
Z neresničnimi dopisi kakršen je oni v „Slov. Narodu", se morejo naši mogotci opravičiti pred širšo javnostjo, a v domačem kraju se ne bodo nikdar. Toliko za danes. Znabiti bo še prilika pisati kaj, kar ne bo všeč tukajšnim gospodom. Pisali bomo vedno resnico ter brezobzirno razkrivali v javnosti napake, že storjene a danes še zakrite.	—p—
Cincal je seiniutja Slovenec 5. jan. Razlikovati noče ali ne more, kaj je referat o političnem položaju in kaj je političen članek. Ako poročam v list druzega naroda, kakšna je v tistem momentu pri nas situacija, tedaj govorim le o tem, k a r v i d i m i n k a r j e. To je čisto n a v a d n o konstatiranje dejstev. Teh noben poročevalec izpremeniti ne more v svojem referatu. Niti „Slovenčev" poročevalec iz sej v ljubljanskem občinskem svetu ne more predrugačiti ondi storjenih sklepov v svojem poročilu . . . Ako pa pišem v kakšnem listu članek, mi je na tem, da izvajam in uveljavljam svoje politične misli in kombinacije. V članku hočem povedati, kako bi se naj najbolje razvijalo politično življenje; zato v članku navajam tudi potrebna sredstva, s katerim se naj ta razvitek izvrši in doseže politični cilj. — Zato, da človek izvršuje posel referenta in člankarja, torej ni treba nič cincati semintja!	A—a.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 177. vodstvena seja se je vršila dne 14. novembra 19Ü6 v družbinih prostorih „Narodnega doma“. Navzočni: Tomo Zupan (prvo-mestnik), dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, Fran Ornagoj, Gregor Einspieler, Aleksander Hudovernik (blagajnik), Anton Svetek, dr. Ivan Svetina (tajnik), Ivan Šubic in Ivan Vrhovnik. Navzočevala sta tudi družbin svetovalec Oroslav Dolenc in nadzornik dr. Fran Ilešič. Po § 18. je na to sejo prvomestnik povabil tudi župnika Fran Treiberja. Prvomestnik je otvoril to sejo ob 3. uri posebno pozdravljajoč zastopnika Koroške prošta Gregorija Einspielerja in na to sejo povabljenega župnika Treiberja iz Velikovca. Po dolgi in temeljiti debati, katere so se vdeležili vsi navzoči, so se začasno vredile učno razmere naše velikovske šole. Konec ob pol 7. zvečer. — V 178. seji 19. decembra 1906 pa
bujnega telesa postane sčasom gubasta, suha mumija. Večno novo vprašanje „kaj hočem danes kuhati", vsak dan nova potreba pometanja, šče-tenja, iztepavanja in podobnega snaženja — vse to so one kaplje, ki padajo počasi, a sigurno vsak dan iznova, dokler ne požro duha in telesa zakonske žene. Ognjišče je oni kraj, kjer se delajo žalostni računi o prejemkih in izdatkih, ki se prične prvi oglašati, da so se živila podražila in da je vedno težje prislužiti si za vsakdanji kruh potrebna sredstva. Na plapolajočem oltarju, kjer vro naša jedila, žrtvuje žena svojo mladost, svojo prostodušnost, svojo lepoto in svoje veselje. Kdo spozna v stari, potrti, krmežljavi kuharici nekdaj cvetočo, prešerno in spogledljivo nevesto z mirtinim vencem v laseh? — Že starim narodom je veljal kraj domačega ognjišča kot svetišče, kjer so postavljali svoje domače bogove — naj bo ognjišče tudi nam sveto, kajti tu umira počasnega žrtvovanja svojih dolžnosti se zavedajoča žena, samo da je hiša v redu, da postavi opoludne na mizo kosilo in da je cela rodbina zdrava. To je tolažba, ki jo daje meščanski svet vsled razmer današnje družbe propadajoči ženi!
so bili navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, Fran Črna-goj, Aleksander Hudovernik, (blagajnik), Luka Svetec (namest. prvomestnik), dr. Ivan Svetina (tajnik), Ivan Šubic in Ivan Vrhovnik. Svojo odsotnost so oprostili: dr. Ivan Merhar, Ivan Murnik in Anton Svetek. Potem ko je prvomestnik odgovoril posmrtnico pesniku Simonu Gregorčiču — kojo so vsi stoje poslušali — se je podelilo več podpor v svrho prireditev božičnic na obmejnih šolah. Izrekla se je zahvala akad. društvu „Prosveta“, ki je družbi nasvetovala božične in novoletne razglednice in jej sploh bila na tej akciji v veliko pomoč. Imenovala se je za novoustanovljeni otroški vrtec v Hrastniku gdč. Justina Grilčeva iz Vač. Konec seje je bil ob 3/4 5. uri.
Vojno ministrstvo in smodnišnica na ljubljanskem polju. Po lanski eksploziji se je obrnil dež. odbor na vojno ministrsUo s prošnjo, da odstrani sedanjo smodnišnico, ki pomenja večno nevarnost za ljubljansko mesto. Vojno ministrstvo je odgovorilo, da se smodnišnica nahaja v varstvenem rajonu, da pa je pripravljeno zameniti stare prostore, ako dežela ali pa mestna občina sezida na pripravnejšem kraju novo poslopje.
Komunike permanentnega odbora. Permanentni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o sklepih zadnjega občn. zbora zdravniškega društva, objavljenih v ljubljanskih časopisih ter je vzel z zadovoljstvom na znanje resolucijo, ki protestira proti odlokom deželnega odbora v strogo medicinskih vprašanjih. Dasi smatra del članov zdravniškega društva odslovitev ordinarija dr. Robide z deželne blaznice za interno birokratično zadevo, je vendar v omenjeni resoluciji implicite izrečena obsodba tega odpusta, ker se je opiral odpovedni dekret na strogo medicinska fakta, o katerih torej deželni odbor v smislu omenjene resolucije ne bi bil smel soditi, logično torej tudi ne odslavljati zdravnikov. Nezadostna se pa zdi permanentnemu odboru zahteva zdravniškega društva, naj bi se imenovalo pri deželnem odboru zdravstvenega referenta, ker smatra odbor zdravstvo za prevažno panogo, da bi odločeval o njej posameznik in permanentni odbor vztraja pri svoji prvotni zahtevi, naj se ustanovi pri deželnem odboru zdravstveni svet. Nikakor se pa permanentni odbor ne more strinjati s stališčem zdravniškega društva, da bodi vsakemu zdravniku brez razlike dovoljeno izvrševanje privatne prakse. Zlasti za take zavode, kakršen je deželna blaznica, se zdi permanentnemu odboru neobhodno potrebno, da lahko razpolagajo z vsemi strokovnimi zmožnostmi in z vso delavnostjo svojih zdravnikov in v prvi avstrijski umobolnici v Mauer-Ohlingu ni zavednim zdravnikom dovoljena privatna praksa, kar je razvidno iz § 6. štatuta. Pač pa je opravičena zahteva, da naj se regulira dohodke zdravnikov na javnih zavodih tako, da ne bodo odvisni od postranskih zaslužkov; kdor posve-
Ona ženske, ki se gibljejo vsled boljših socialnih razmer nekoliko prostejše, so v obče zelo enostranski in površno izobražene, katere hibe se kažejo s svojimi slabimi posledicami tembolj, čim več so podedovale tega, kar imenujemo ,lastnosti ženskega značaja“. Zmisel imajo samo za gole zunanjosti, brigajo se le za lišp in lepotičenje. Vso svojo življenjsko nalogo iščejo v zadostitvi svojemu skvarjenemu ukusu; služijo svojim bohotnim strastem. Za otroke in njih vzgojo ne skrbe, ker jim povzroča to preveč truda in je stvar predolgočasna; prepuščajo jih zato dojiljam in služinčadi, kasneje penzionatom in samostanom. Poznajo samo eno nalogo: vz-gojitev svoje hčere in sinove tako, da morejo postati vredni člani takozvane ,jeunesse doree“ t. j. ,zlate mladine“, iz katerih vrst se rekrutira svet gizdalinov, gigrlov, onih najbolj zaničevanja vrednih ljudij, ki bi jih postavili lahko z zvodništvom na eno stopnjo. Ta ,zlata mladina“ daje glavni kontingent zapeljivcev za hčere iz delavskih slojev, njih poklic je razsipnost in brezdelje.	(Da|je prib )
čuje zavodu vse svoje moči, bodi tudi za svoje delo zadostno odškodovan. Prosti čas pa je po nazorih permanentnega odbora tudi zdravnikom potreben za odmor in za študije. To stališče hoče permanentni odbor zastopati tudi nadalje in upa, da bode občinstvo podpiralo njegovo stremljenje.
Prosveta.
Akademija. Član dr. Fran Novak predava v »Splošnem slovenskem ženskem društvu“ v Ljubljani v nedeljo dne 13. t. m. ob 5. uri popoldan v „Mestnem domu“ o predmetu: Cerkev in država, nekaj iz zgodovine in sedanjosti.
Roditeljski večer bo v soboto, dne 12. t. m. ob šestih zvečer v telovadnici I. mestne šole v Komenskega ulicah s tem-le vzporedoin:
1.	Pomen roditeljskih večerov. Por. J. Dimnik.
2.	Tobak in alkohol. Por. Karel Wider. 3. Razgovor s starši šolske mladine.
Iz pisarne slov. gledališča. V soboto se vprizori prvič na slovenskem odru zanimiva Štolbova veseloigra „Na letovišču“ (par). — Pripravlja se Donizettijeva tridejanska opera „Lucia di Lammermoor“.
Tri tihe maše.
Alfonz Daudet.
I.
„Kaj, dva purana, praviš, z gomoljikami, Garrigon?“
„Tako je, gospod, dva prav okusna purana z gomoljikami. Vem, saj sem jih sam nadeval. Mislil sem, da jima mora na ražnju koža počiti, tako zelo smo jih nadeli.“
„Jezus in Marija, in gomoljike so najljubša moja jed. — Daj mi brž koretelj sem. Garrigon
—	kaj si še druzega videl v kuhinji razen puranov?“ —
»Oh, same slastne reči. — Od poludne nismo drugega v roke prijeli, kot fazane smo skubli in brinovke in prepelice — perje je kar frčalo po zraku — potem so nalovili v ribniku jegulj, karpov, postrvi in —“
„Tolstih postrvi, Garrigon, kaj?“
„Prav tolstih velikanov, gospod!“ —
„Oh moj Bog, zdi se mi, kakor da bi jih videl pred sabo — kaj pa mašno si že nalil v vrečke?“
„Že, gospod, vse je pripravljeno. Ali prava sirota je to vino proti onemu, ki ga bodete srebali po maši. Če bi videli grajsko jedilnico, polne karafinke stoje v vseh barvah druga ob drugi. In potem posode vse v srebru, to cvetje, namizje in kandelabri! — Take pojedine, rečem Vam, gospod, še ni bilo nikoli. Gospod grot jo povabil vse plemstvo iz soseščine. Pri mizi bo sedelo najmanj štirideset oseb brez uradni-štva in pisarja. Oh, srečni ste, gospod, da ste med povabljenci. Jaz sem purane le duhal in že me prijetni ta vonj preganja vsepovsod
—	Oh!"
„Brž, brž, moj sin! Vselej je požrešnost pregrešna, nikar na sveto noč. Prižgi urno sveče in k maši pozvoni. Polnoč se bliža in muditi se ne smemo nič.“
* *
*
Ta pogovor se je razpletel v božični noči Gospodnjega leta šestnajststo in nekaj črez med prečastitim gospodom Dominijem Balagučrom, ki je bil svoje dni barnabitskega reda duhovnik, zdaj pa je opravljal mastno službo grajskega kapelana pri gospodi Trinquelage, in pa med majhnim sakristanom Garrigonjem, ali pravzaprav tistim, ki ga je častiti gospod smatral za malega sakristana Garrigonja. Zapomnite si namreč, da je tisto noč vrag v lastni osebi zlezel v okroglo postavo mladega sakristana in privzel neizraženo poteze njegove, da bi laglje premotil častitega patra in ga zapeljal v grešno požrešnost.
Med tem ko se je tako zvani Garrigon (hm, hm!) z vsemi močmi obešal za vrvi zvonov v grajski kapeli, si je častiti gospod oblačil mašno obleko, in ker so vsi ti gastronomski opisi zmedli njegovega duha, je med oblačenjem mrmral predse:
„Pečeni purani — tolsti karpi — velikanske postrvi. — *
Zunaj je piskal nočni veter in spremljal glasove zvonov. Končno so na bližnjih gorskih robeh, ki so nad njimi kipeli trinklaški stolpi v zrak, zasijale samezne luči. To so bile najemniške rodbine, ki so hitele k polnočnici v grad in se v poedinih skupinah pomikale po hribu navzgor. Spredaj je stopal oče s svetilko, za njim žene v dolgih, rjavih plaščih, pod katerimi so se otroci drug drugega tiščali. Vzlic pozni uri in ledenem vetru so ljudje veselo hiteli; bodrila jih je misel, da je po maši zanje — kakor prejšnja leta vselej — v kuhinji miza pogrnjena. Od časa do časa so se zasvetila v mesečini stekla grofovske karose — bakljarji so jo obkroževali — ali pa je tekel mezeg ob spremljevanju kraguljčkov urno po strmi poti navzgor, in pri svitu svetilk, ki so le slabo sijale skozi meglo, so najemniki spoznali svojega uradnika in ga pozdravili: „Dober večer, gospod Arnotovv."
„Dober večer Bog daj, ljubi ljudje."
Noč je bila jasna in hladna. Na nebu so sijale zvezde, burja je ostro zavijala, in na obleko je padal droben, zmrzel dež, ne da bi jo premočil, in tako se jo dopolnilo staro sporočilo o belem božiču. Gori na vrhu stoji grad z nešte-vilnimi svojimi stolpi in slemeni, kapelica kipi visoko v temno modro noč, in tisoč majhnih luči miglja, po oknih švigajo semintja in kakor fantastne vešče se sprehajajo po temnih zidi-nah. Onikraj grajskega mostiča in zapaha so hodili ljudje, namenjeni v kapelo preko dvorišča; na njem je karos, služabnikov in nosilnic kar mrgolelo in baklje in plamen kuhinjskega ognjišča so ga razsvetljevali kakor solnce po dnevu. Tamkaj se je čulo vreščanje ražnjev, rožljanje kotlov, zvenčanje kristalnih čaš in srebrnih posod — in nad vso to okolico je plaval topli duh pečenke in izvrstnih omak.
„Lepa pojedina nas čaka po maši“, tako je govoril sam v sebi kapelan, tako so mislili najemniki, tako pisar in sploh vsakdo.
II.
Cinglinglin! — Cinglinglin!
Polnočnica se je začela. V grajski kapeli, katedralki en miniature, oblečeni s hrastovino prav do stropa, z umetno obokanimi okni in vhodi so bile razobešene dragocene preproge in vse sveče do zadnje so bile prižgane. In ta množica ljudstva! In ta bogata oblačila! Spred, na mojstrsko izrezljanih cerkvenih stoleh krog kora sede gospod grof v temnozelenem židanem jopiču in poleg njega plemeniti gostje. Na bar-žunastih klečalih njim nasproti klečita stara vdo-vela markiza v ognjenordečem brokatu in mlada grofica, sčesana po najnovejši pariški modi, s celo kopico bruseljskih čipk na žlahtni glavi. Vzad stojita v črni obleki pod neizmernima vlasuljama valpet Arnotow in pisar Ambrozij kakor dve črni pegi na Židi in brokatu. Za njima pa so uvrščeni širokorejeni opravniki, dalje sluge, lovci, oskrbniki in ključarica z ne-številnimi ključi, ki ji vise na širokem srebrnem obroču ob strani V ozadju na klopeh sede hlapci in dekle, najemniki s svojimi družinami in prav spod pri maiih durih, ki se venomer na-tihoma odpirajo in zapirajo, prihajajo za kratek čas kuharji in ž njimi prihaja v praznično razsvetljeno, od vseh sveč razsvetljeno in razgreto cerkev vabljivi duh večerje.
Ali so te male bele čepice premotile ma-šnika pred altarjem ? Ali Garrigonjev zvonček, ta zapeljivi zvonček, ki z vražjo naglico maje semter-tje ob znožju altarja, kakor da bi neprenehoma klical: „Le naprej, le naprej! — Prej ko končamo, prej sedemo k mizi!“ Ker kedarkoli se oglasi vražji ta zvonček, vselej pozabi kapelan na mašo in njegove misli se sučejo okoli mize. V kuhinji vidi gnečo, odsev žive žrjavice, ki plameni na ognjišču, soparo, ki izhaja iz kipečih loncev, in sredi te sopare dva mogočna, nadeta, tolstotrebušna purana z gomoljikami.
V svojem duhu sledi nepregledni vrsti brhkih pažev, ki nosijo ključe v rokah. Vsepovsod! plava prijeten vonj. Ž njimi vstopi v veliko dvorano, ki je za pojedino že pripravljena. Kakšna sreča! Sredi bliščeče svetlobe stoji obsežna pogrnjena miza. Na snežnobelem ! prtu se postavljajo ponosni pavi s spreminja-
stimi peresi, poleg njih pa razgrinjajo fazani zlate svoje peroti; za rubinastimi karafinkami Jlišče izza zelenega perja visoke piramide sadja, in tam se svetijo čudno lepe ribe, ki je Garrigon saj res, prav nihče drugi kot Garrigon!) govoril o njih; s srebrnimi svojimi luskinami počivajo na sveži travi, kakor da bi bilo še žive, in med zobmi tišče šop sladko dehtečih zelišč. Vse to prihaja Dominiju Balagučru pred oči na vezenem altarskem prtu, in često se zagovori in namesto Dominus vobiscum izgovarja Bene-dicite. Če prezremo neznatne te pomote, izpolnjuje častiti mož sveto svoje opravilo zelo zvesto, ne da bi izpustil le eno vrstico, ne da bi le enkrat pozabil pokloniti se in do konca prve maše vrši se še vse prav in pravilno; ali v božični noči mora vsak duhovnik brati tri mašo po vrsti.
„To bi bila prva“, je zamrmral kapelan in zdihnil olehčanega srca;'brž, brez zamude da znamenje cerkovniku in — cinglinglin! — cinglinglin! — Že se je druga maša začela in ž njo se je začel greh Dominija Balaguerja: „Brž, brž naprej!“ drobi mu s tenkim glaskom Garrigonjev zvonček, in nesrečni, od vražjo požrešnosti omamljivi duhovnik se oklene mašno knjige in v goreči svoji lakoti dirja z grešno naglico preko strani — — — Urno se priklanja, prekrižuje se le površno, poklekujo le na pol, krajša vse geste, le da bi bil preje konec. Komaj da ob evangeliju dvigne roko in da so ob kesu potrka na prsi. Kapelan in ministrant ropotata kakor za stavo; svetopisemske izreke in odgovore si takorekoč kar mečeta drug drugemu, besede izgovarjata le pol, ne da bi odpirala usta, da se noben Časek po nepotrebnem ne izgubi, in končno se čuje le še nerazločno mrmranje. Oremus ps - ps — ps —
Mea — culpa — pa — pa —
Kakor urni vinščaki, ki mečkajo grozdje v čebru, prav tako sta oba ropotala mašno latinščino, in le posamezni slogi so ostali.
„Dom — scum — “ pravi Balaguere.
„Stutuo! —“ odgovarja Garrigon, in venomer jima doni preklicani zvonček na uho kakor dirjajočim poštnim klekam kraguljčki. Da ob takem tempu maša ni dolgo trajala, to se ve.
„To bi bili dve“, je dejal kapelan ves za-sopljen in s temnordečim, potnim obrazom je skočil, ne da bi hlastnil po sapi, navzdol po stopnicah, cinglinglin! — cinglinglin! in že se tretja maša začne. Le še nekaj tro-notkov in potem pa k mizi. Ali bolj ko se bliža pojedina, bolj nadleguje ubogega Balaguerja nestrpnost in snedenost. Zapeljiva podoba se mu vedno jasnejše prikazuje, tolsti karpi, pečeni purani — tu stoje pred njim — da bi jih lehko prijel — tja seže po njih. — Moj Bog! Iz skled se kadi, vino duhti — in vražji zvonček drobi rezko: „Le brž, brž naprej, le hitreje?"
A še ni dovolj hitro? Komaj si vzame časa, da pregiblje ustni, vse besede izgovarja nerazločno — nesrečnež hoče ukaniti Boga za celo mašo! — Iz ene skušnjave pada v drugo, začetkoma pozabi en verz, potem dva; poglavje se mu zdi predolgo, ne bere ga do konca, naglo šine mimo evangelija in kreda, preskoči pater, dirja skozi introitus, prehod k maši in hiti končno v divjih skokih naravnost v večno pogubljenje. Malopridni Garrigon (apage satanas) ga spremlja s čudovito gotovostjo, obrne kar dva lista naenkrat, zadene ob polico, spusti vrčke iz rok in vihti neprestano svoj zvonček, ki poje vedno višje, vedno hitreje. —
Poslušalci se začudeno spogledavajo. Nihče ne razume niti besedice, le iz obraza in kretenj kapelanovih bero, kako daleč je s svojo mašo, in tako nekateri vstajajo, ko drugi poklekujejo, se vsedajo, ko naj bi stali, in vse se nahaja v nepregledni zmešnjavi.
Tam doli nad malim hlevom betlehemskim sije božična zvezda. Prestraši se nad to zmešnjavo in polagoma obledi. —
„Abbe izgovarja prehitro — ne morem mu slediti", zašepeče stara markiza in zmaje začudeno z glavo. Gospod Arnotow, z velikimi naočniki na nosu, lista po svojem molitveniku. Kje za vraga da tiči, in v dnu svojega srca se ti dobri ljudje prav nič ne huduje, da buči maša v divjem kalopu naprej, kajti ko zakliče Don
Balagu&re žarečega obraza svoj:	„Ite missa
est“, mu odgovori občina s tako veselim „Deo gratias“, kakor da bi že ob polni mizi sedela.
III.
Pet minut kasneje je sedel kapelan med odlično gospodo v jedilnici. Petje in vpitje, smeh in šum je polnil razsvetljeni grad, in častiti Don Balagučre je nabodel kurje bedro na svoje vilice in topil očitke svoje vesti v sočni omaki in sladkem vinu. In sveti mož se je tako najedel in napil, da ga je še isto noč zadela kap, ne da bi utegnil obuditi kes nad svojim grehom. Zjutraj je dospel v nebesa, puste glave od nočnega šuma in vrvenja, in lehko si je misliti, kakšen mu'je bil sprejem.
„Poberi se izpred mojega obličja, grešni kristjani” mu jo zaklical večni sodnik; „vse tvoje krepostno življenje ne odtehta teže tega pregreška — celo mašo si mi ukradel! — Tristo jih bodeš bral zato in šele potem dosežeš zveličanje, če opraviš vseh tristo maš v lastni kapeli ob navzočnosti vseh, ki so grešili s teboj in po tebi!“
To je resnična zgodba Balaguerja, kakor sem jo slišal v deveti deželi.
Grad gospode trinklaške je davno razpadel, toda gori na ventuških vrhovih stoji še vedno kapela, v senci visokega, zelenega hrastja. Vrata so iz tečajev in ječe in ropotajo v vetru; trava prerašča prag; v kotičkih poleg altarja in v oknih so se vgnezdilo ptice. Toda vsako leto v božični noči razliva čudežna luč svojo svetlobo po razvalinah. Kmetje, ki hite k polnočnici, vidijo kapelo, razsvetljeno od nevidnih sveč, ki ob najhujšem viharju in metežu mirno gore.
Smešno in neverjetno, in vendar mi je pravil vinščak Garrigon (nedvomno potomec Garrigonjev) mi je sveto in svečano zatrjeval, da se je nekoč na sveti večer na potu v Trin-quelage zgubil v gorah in da je videl sledeče: Do enajste jo bilo vse temno, puščobno in tiho. Kar naenkrate, proti polnoči, je začul iz zvonika zvenenje, kakor da bi prihajalo iz daljine. In tedaj je videl, kako se je na strmi poti posvetil bled sijaj in se pokazovale skrivnostne sence. Polog kapele je šepetalo in šumelo: „Dober večer, gospod Arnotow."
„Dober večer, dober večer dragi ljudje.“
Ko je vse zginilo v kapelo, se je splazil naš vinščak, ki se vraga ni bal, k vratom in videl skozi špranjo čuden prizor. Vsi ljudje, ki so preje tistih korakov stopali mimo njega, so stali v svečanih skupinah v cerkvi; plemenito gospe v brokatu s finimi čipkami v visoko pokesanih laseh, odlični gospodje v jopičih z zlatom pretkanih, kmetje v pisani noši, kakor so se nosili časi naši pradedje, toda vse je izgledalo staro, utrujeno, obledelo. Sove in netopirji, ki j'h je prebudila luč, so bojazljivo Metali okrog sveč, ki so gorele kakor v megli, in mož z velikimi naočniki je stanovitno majal svojo visoko krno vlasuljo, ki se je vanjo zapletla nočna ptica in tiho Motala s perotmi. —
Pred altarjem pa je čepel majhen star mo-žiček in obupno vihtel nem zvonček, dočim je duhovnik v plesnivem mašnem oblačilu hodil
pred altarjem semtertja in izgovarjal nerazumljive molitve. —
Don Balagučre jo bral svojo tretjo tiho mašo.
se zasluži veliko denarja, ako so z mojimi (Ekstrakti) izdeluje žganje in likere na mrzli poti. Kdor z mojimi izvlečki (Ekstrakti) manipulira, mu jamčim za najboljši uspeli. Kdor se te izvrstne kupčije hoče vzdeležiti, naj pošljd svoj natančni naslov pod imenom „Prva tovarniška tvrdka 80400“ na anončno ekspedicijo Ed. Hraun,Dunaj, I., Rotenturm-strasse 9.
Poshusite
in priporočite = izdelke =
TydroP£toD«!iiiiI
p Pragi Vlil. C«nihzÄj. 1
■Miiiin>iriiiiimiinifiitiiiiiii|HMM m iinnirrTi mm	•')
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o prooblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštn ih znamkah ga.A. Kaupa, Berlin S.W.296 Lindenstrasse. 50.
/C"---------------
Razpošiljanje blaga ^ na «se knaje sveta!
oo-
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9 60, boljše vrste K 12 —, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snežnobelo puhasto na-kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja so ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 389, P. Plzen, Češko
Odlikovana
v Parizu $ častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
patentirana v SO državah.
Shujetr.
Streha prihodnjosti!
iz portlaiid-cenienta in peska
Praktična l^m	^O^Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah \	pri Ljubljani.
■OO
Majcenejša, na]«ečja eksportna tvrdka!
ja QJ 9
K.Suttner n £jub!jana ®
Klestili trg nasproti rotovža, preje v Kranju
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
rr švicarskih ur =r:
hrilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
MB fc-ll j-a. äar 2STP (^a Je m°je blago res fino in dobro, «v	jG t0> (ju ga razpošiljam po celem
svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se posije zastonj in poštnine prosto. 26-38
David Seravalli
V Ljubljani, Slomškove ulice 19
Kiparstvo in toVarna za umeteljni kamen 12-11
Vsa kamnoseška dela so izvršena iz umeteljnega kamna.
Izdeluje cementne cevi, stopnice, podstavke, ograje, strešno plošče, različne cementno ploščo za tlak, vodomete, žlebove in školjkaste izlive za vodovode, žlebove za krmo konjem in govedi, okraske, podobe, fasadne dele, plošče in tlak iz mavca za stene in strope. Zaloga blaga iz kamenine in zaloga Samotne opeke'
Zastopstvo za obočne stropne trame, patent „THRUL“.
Vse je narejeno solidno, strokovnjaški, po zmernih cenah in pod garancijo.
Ustanovljeno 1.1870.	Lastnik Fr. Bengue.
Seb. UiUerhuber
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov In umetnih Kamnov. — Pod jetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna
v Beljaku, Schulstrasse 21 Fllljalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti št, 73
nasproti topničarsko vojašnice.
----- (Telefon št. 273.) -
se.priporoča v izvršitev vseh kamnoseških «el iz umetnega kamenja (v različnih imi-jacnah) kakor: posamezne dele za fasade, oalkone, grobne spomenike i. t. d. Stopice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično ple-za napravo vodotokov, vodovodov itd. ud. Plošče iz cementa (metalique) pre-Tro®te >n z raznimi vzorci za tlak po cer-•♦j11 •» ^‘®a*b hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. I revzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — A ortlandeement in romancement iz Wei-ssenbaelia. Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Najcen.in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ,Severonemškega Lloyda‘
iz Bremna g Hew York
s cesarskimi hrzoparniki „Kaiser Wilhelm H.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhcm d. Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v	jA.IVI edino le pri
Kolodvorske ulice št. 35
* nasproti obžeznani gostilni „pri Starem Tišierju“.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadno države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na taj progi iz Bremna enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki proko Baltimora in na vse ostalo dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buonos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.
Pozor! Berite!
PFAFF
šivalni stroji
so najbolji!
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekesljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Kropljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr. Tschinfeel
Ljubljana « Kočevje
»ii Mestni trg 9. v gradu, li«	52
£e „Zvezdna“ eikerija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidravlične vidre in sesalke. ----------------
JOSIP WEIBL
ISpreitojanl.
fjubljana
Slomšekove ulice 4.
r*--------------------*
1 Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, vežna vrata, obmejno omrežje, stolpni križi, balkoni, verande, j štedilniki itd.
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino praVi je le
Thiernj-jeu balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatib steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
Ttiierry-jevo cenilijsko mazilo
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbo itd. 2 lončka K 3.(iO.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Allein cchtarBalsam
•us «er Srhptitrscl-Apotheke dei
A.Thierry in Prejradj
bei Kohltsch-Sauerbrunn.
Naročila je nasloviti na
Lekarnar 1. Tkierry v Pregradi pri Rogaški Slali.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
je pravi slovenski izdelek!
Oglejte si --- lintipHplclfill cfrnipn Slamoreznic, čistilnic,
največjo zalogo	dllUJGV, mlatilnic, gepelnov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI ---------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu G, nasproti Križauskc cerkve.
d»
d»
Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vso druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Rimska cesta 2.
WS'
ftišlerjeve utice 5.
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
n warbineilo<ü ^
^	piani so nepnekosljivi!
Klavirji, harmoniji, tudi samoigrnlni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja in poprave so izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
£
4)
£
D
’S
C
cj
'J
-0
0
u
Oh

ffi
«N
§f|f
m

Ustanovljeno leta 1832.

Priznano
najboljše
oljnate barve
zmleto s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
s^dolf Hauptmann
v Zjubljani
prva kranjska tovarna oljnatili liarv, lirneža,
----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
P llustrovani ceniki dobe se brezplačno. ^
T3
n
o
a
p
P
3
P
a
n
0
w
3
0
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Müller
vinotržec v OomžaSah
------- (Kranjsko).-----
SS2SK2£H2SB2SsaKJ2S5J2SB2
Priporočajte povsod ..Naš List“


Tiskovine
za industrijo, trgovino in obrt
od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk umetniških razglednic.
Postrežba točna.
TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
A. SLATNAR V KAMNIKU
IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJSE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. □ □ IZVRŠITEV VEDNO □ PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH. □
Založništvo
„Našega Lista“ s prilogo „Kamničan“ in „Slov. Gospodinja“ ter „Oglasnika“. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica.
ii	U U	U U	ti