— 94 —
Raznosti.
(Karol baron Krauss. f) Dne 5. marca t. 1. umrl je na Dunaji dr. Krauss, najstareji veteran izmej jnristov. Narodil seje 13. septembra 1789 v Lembergu. naredil je častno karijero. Naposled je bil predsednik državnega sodišča na Dunaji, a bolezen ga je primorala, prositi odpuščenja in dotično cesarjevo pismo, ki mu odstop dovoljuje, ga imenuje „diko sodnikov". Istinito, časten priimek.
(Dr. Teodor vitez Pachmann. f) Dne 11. februvarja umi-1 je znani nekdanji učitelj kanoničnega prava na dunajskej univerzi dr. Teodor vitez Pachmann. Ker je bil učitelj mnogim sedaj v praktičnem življenji delujočim slovenskim juristom, spominjamo naj se ga tudi mi v svojem listu! Bil je učitelj iz stare šole in priljubljen zavoljo debelih dovtipov, katere je rad mešal mej svoja predavanja.
(Nadsodnijski prezident baron Hohenbiihel. f) Dne 20. janu-varja t. 1. je umrl v Bozenu nekdanji prezident tržaškej nadsodniji Kari baron Hohenbuhel, imenovan Heufler zu Rasen und Perdonegg. Leta 1866 imenovan je bil nadsodnijskim predsednikom v Trstu. Prakso svojo pa je pričel leta 1829 v Ljubljani pri tedanjem „Stadt- und Landrecht".
(Novi člani državnega sodišča.) Dr. Anton Randa, slavni profesor na pražk. imiverzi, in dr. Fran Šrom, odvetnik v Brnu. imenovana sta stalna uda pri državnem sodišči.
— d5 —
(Državni zakonik.) Državnega zakonika izdan in razposlan je bil 22. februvarja 1881 kos V. Sodržaj je naslednji: Postava od 11. februvarja 1881, o konzulsko sodni oblasti v Egiptu. — Razpis finančnega ministerstva od 11. februvarja 1881, o nekih točkah prigleda za davek od piva. — Postava od 13. februvarja 1881, o privolbi v sklepe kranjskega deželnega zbora glede prikladov k neposrednjim (premim, direktnim) davkom, ki se bodo v delovito založbo potrebščine kranjskega zemljiščno-odveznega zaloga za leto 1881. pobirali.
(Vendar enkrat!) Za zidanje novega porotnega sodišča v Ljubljani katero je preračunjeno na 50000 gld. se je za leto 1881 postavil v budget
znesek 12000 gld.
(„Všehrd") se imenuje dragi spolek pravnikov v Pragi. Dal si je lepo in potrebno, dasi ne lehko nalogo: pi-ipravljati mlade pravnike k praktičnemu delovanju. Pravnik ima biti najpoprej dober govornik. Taki pa ne rasto kar iz zemlje. Vaje je treba, zato se v ^Všehrdovih' sejah stavijo na program raznolični slučaji, na to se izbere kdo izmej članov, ki ima potem o tem slučaji govoriti in ga rešiti. Debata je vedno živahna. Pa tudi mlajši profesorji in docenti podavajo tu svoje privatne študije, tako je jako zanimiva razprava dr. Kaizla „o oderustvi" in mnogo dr. Členov, večidel samih dijakov-pravnikov je 206; knjižnica šteje 500 del; finančne razmere so dobre. Revni udje dobivajo iz ,Eandovega fonda" podporo, ,Všehrdov fond" pa izdava knjige. Janko Rahne.
(Slovenski jezik in sodnije.) Dne 11. marca t. L je gospod vitez Schneid interpeliral vlado zavoljo odloka, v katerem je najvišjej sodnji dvor prepovedal sodnijam rabiti slovenski jezik pri svojih rešitvah. Da je ta odlok napravil mnogo razburjenosti globoko po deželi, je jasno in samo ob sebi naravno. Prav zelo smo torej radovedni, kaj bode justičnega ministerstva načelnik odgovoril tej dobro utemeljeni interpelaciji, .n kaj da bode vlada sploh zaukazala v tej zadevi. Celjska okrožna sodnija je menda že odbila nekoliko slovenskih vlog, češ, da niso pisane ,in der landesiiblichen Oerichtssprache"! Treba je torej hitrega koraka, ker drugače nastanejo razmere, kakor jih do sedaj š« doživeli nismo. Nekdaj je nadsodnija v Gradci razpošiljala slovenske tiskovine, in mej drugim tudi slovenske razsodbe pri kontumacijah, sedaj pa se odbijajo vloge samo zavoljo tega, da so pisane v slovenskem jeziku! Slovenskim občinam pa je nastala dolžnost, da se dvignejo, ter s peticijami preplujejo državni zbor in državne ministre! Stvar je važna tudi iz tega stališča, da človek ne ve, kaj je s slovenskimi pismi, katerih je preobilo v deželi. Ali so te pisma kaj vredna ali ne? Ali bodemo morali v svojej lastnej deželi imeti slovenske tolmače? V istini skrajni čas je, da napravi vlada v tej konfuziji potrebni red, če ne bode v kvar pravosodstvu!
(Književnost.) — Pravo, pravničko-upravnilist. Vlastnik. izdavatelj i odgovorni urednik Antun Šimonič. Izhaje v Spljetu že 8. leto in velja za celo leto 4 gld. 50 kr., za pol leta 2 gld. 25 kr. Zadnja številka prinaša naslednje spise: Dr. K. G. Brun s. Povjest i izvori prava rimskega. — A. Kuzmanič. Dvoboj. — V. Vrčevič. Domazet. —Sgodjaji. Gradjanski. kazneni. Upravni. — M. R. Nabobova ženitba. — Viesti.
— 96 —
P. n. gospode naročnike opozorjamo, da poide s tem listom
naročnina za prvo četrtletje. Prosimo torej, da se naročnina o
pravem času obnovi, ker se bode list pošiljal le onim naročnikom, ki ga naprej plačajo.
Ustnica: G. S. P. v G. Hvala, prejeli. — G. M. S. v F. Plačano za pol leta. — F. K. v S. List smo vam poslali. Prašajte na pošti.
Izdaje in ureduje dr. Alf. Mosche. — Tiska ,Narodna tiskarna" v Ljubljani.
— Mjesečnik pravničkoga društva v Zagrebu. Dreduju u ime odbora pravničkoga društva: dr. J aro mir Hanel, dr. Blaž Lorkovič. Vlastnik i nakladnik ,Pravničko društvo u Zagrebu". Izhaje v Zagrebu že 7. leto in velja na leto 8 gld., na pol leta 4 gld. Zadnja številka ima naslednji sodržaj: dr. Ivan Ružič: Ocjena osnove kaz. zakona o zloCinstvih i prestupcih za Hrvatsku. — Iv. Pirka: Počimlje li zastara pristojba, koje se neposredno platit imadž, kao što zastara prava prvenstva po §. 141. zakona o biljegovini i pravnoj pristojbi, tek dostavom platežnoga naloga u ruke pristojbi podvržene stranke? — Dr. Fr. J. Spevec: Nezakonito dete v zadrozi. — Drag. GjuričiC: Imade 11 presjedatelj konačne razprave odluCno pravo odvjeta po §. 22. k. p. od 29. serpnja 1853. kod obnovljenega glasovanja, ako li su odvjeti ostalih glasovrtelja u više od dva mnenja podieljeni? — A. Rušnov: O zloporabi postupka za prepore smetana posjeda. — N—n: Osort na pravo po sveti. — Praktični slučajevi. 1. Gradjansko-pravni. 2. Kazneno-pravni
— St. Popovič: §. 419. k. z. i §§. 250 i 390 k. z. — N—n. Ima li se §. 300 k. z. upotriebiti i proti pogrdam ugarske vlade i njezinih organa? — B. K nauči o §. 496. k. z. — Viestnik. — Iz navedenega obsega je razvidno kako razno berilo prinaša „Mjesečnik". Mi ga prav gorko priporočamo prijateljem pravnega znanstva.
— Porota, list za pravne i di-žavne nauke. Vlastnik i urednik: Milan S t. Markovi č. Belgrad, leto 2, velja 24 denarov v zlatu za celo leto. Št. 3. ima naslednji sodržaj: Pogled na 1880 godinu. — Narodna skupština.
— Projekt zakona o sudovina. — Pogled na pravo po svieti. — Bilježke. — Poziv na predplatu.
— Juristische Encyclopadie und Methodologie. Von dr. L. Amdts. 7. Auflg. Cena 1 M. 50 Pf.
— Encyclopadie des Wechselrechtes der enropaischen und aussereuropaischen Lander auf Grundlage des gemeinen deutschen Rechts. Von dr. Oskar v. Wachter. Stuttgart. Prvi zvezek. Cena 30 kr.
— Das osterreichische Ob li gationenrech t in systematischer Darstellung etc. Von Victor Hasenohrl. I. Band. 2. Abth. Beč 1881. Cena 6 mark.
— Der Parlamentarismus wie er ist. Von Lothar Bucher. Drugo izdanje. Stuttgart 1881. Cena 3 gld. M. B.