^*Ho delavcev ^90]!, izobraževanju ^anosti Slovenije, ^Jana,
P* »naja 1984 —
9 — letnik XXXV
šole3
iso
i j avli3
lih or-i vzg :hno. liti i® i po3 anto1 ikihk' post janj3 n obt1 niti f temt11 svoj<
e ob1 esn i vrs tien1 e šol druj . tret četi
scih m pa tke-da o*
s>k . Pojmom posodabljanje cftt ^Jno-izobraževainega pro-mi t jiSa ujamemo hkrati problema-'li . ki se pojavlja na sistemski ži | ni> pa tudi reformne procese r Področju tako imenovane no-anje pedagoške preobrazbe.
!d.°Ly zadnjih letih so potekali na 11 l'temski ali družbeno-politični jVa' pomembni reformni proce-/ 0, ’ ^ so spremenili organizira-' R j. sf> vsebino in odnose v vzgoj-“'izobraževalnem procesu. ‘ l't Premembe so nastajale v pred-'”e,|Piski vzgoji, osnovni šoli in m . srnerjenem izobraževanju.
s ^Pobrazba, zlasti na področju in s‘gan;Ziranosti vzgoje in izobra-nik .^Hja. je pogosto zasenčila pri-veiib evania na pedagoški ravni ali Področju »notranje pedago-’ Pe reforme«.
bja’| temeljni cilj prizadevanj »no-
iv	1 ra,1je pedagoške reforme« je avkiPedvomno posodabljanje 'zgoj-prT°izobraževalnega procesa, tveifotem »posodabljanje« naj-jnjaPemo tako v pedagoški teoriji ’veTot tudi v vzgojno-izobraževalni Ber0litiki. Načelno vsestransko
Podpiramo pobude na tem po-ročju in se enotno opredeljujemo 2a posodabljanje, ko pa se mimo konkretizacije tega ipjma, se izkaže, da ga različno rbuniemo. Po eni strani postaja ja Pojem odprt za različne razlo-^e' po drugi strani pa se zoži le na Področje posodabljanje pouka.
r ^od pojmom posodabljanje azumemo najpogosteje večjo vcmkovitost ali večjo kakovost *§oje in izobraževanja, hkrati Pa budi vzgojo in izobraževanje,
1 sfa usklajena z družbeno varnostjo in z razvojnimi težami družbe.
^ Merila učinkovitosti in kako-Osti vzgoje in izobraževanja pa Pogosto niso usklajena in enot-JJ?- Prav tako je tudi z razumeva-^em načela o skladnosti druž-. J1® resničnosti z razvojnimi žnjami družbe. Tudi na tem Področju nastajajo različni pogodi in različne razlage.
i. ^ praksi je pojem »posodab-lanje vzgojno-izobraževalnega Prpcesa« pogosto razumljen kot Phzadevanje za uveljavljanje v°dobne pedagoške tehnologije .podobno opremljenih učilnicah s°lskih poslopjih. Vse to sodi v
-	' j;0sodabljanje vzgojno-izobra-
-	j finega procesa, če pa ni
nežno povezano z vzgojnimi UI Videvati ji, ostajajo temeljni •^mri posodabljanja neuresni-ir j ix'
;s i n 0 se zavzemamo za sodob-.J M® opremljene učilnice in za i- ^ J°l,no pedagoško tehnologijo,
| Oramo poudariti, da vsa ta ^dstva niso sama sebi namen,
' vamVeč so namenjena uresniče-
v	izobraževalnega in vzgoj-®8a smotra. Uresničevanje 8°jnega smotra pa je hkrati redhja točka posodabljanja
Med drugim preberite
•	STABILIZACIJSKI POUDARKI, str. 2
•	VSE VEČ TEŽAV, str. 2
•	KAJ TEŽI PROSVETNE DELAVCE, str. 3
•	ZAGOTOVLJENI PROGRAM — JAMSTVO ZA ENOTNOST OSNOVNE ŠOLE, str. 3
•	NE BREZ ZNANJA V VIŠJI RAZRED, str. 4
•	REDNI RAZPISI, str. 5
NAČRTNO IN ORGANIZIRANO DO INTEGRACIJE, str. 11
Z notranjo pedagoško reformo k sodobne vzgoji in boljšemu izobraževanju
vzgojno-izobraževalnega procesa. Za posodabljanje vzgoje in izobraževanja in za naš nadaljnji družbeni razvoj pa je odločilno prav to, kako bomo napredovali na področju vzgoje.
Sodobna množična občila omogočajo hitro in učinkovito pridobivanje znanja. Ker bo znanje v prihodnje čedalje lažje dosegljivo, bodo postajale vzgoja in vzgojne vrednote vse pomembnejše. Kljub sodobnim učnim sredstvom pa bo učitelj pri vzgoji in Oblikovanju vrednostnega sveta učencev nenadomestljiv. Ne glede na enotna stališča o družbenem vrednotenju pomena vzgoje pa opažamo na tem področju veliko protislovij.
Čeprav v šolskih in družbe-no-političnih dokumentih poudarjamo, kako pomembna je vzgoja, so pričakovanja osredotočena na kratkoročne dosežke
- na učni uspeh pri pouku. Pri ocenjevanju učenčeve uspešnosti pa tudi pri ocenjevanju pedagoškega dela in tudi celotne šole prevladuje učnostorilnostni vidik. Zato so nujne organizirane akcije za uresničevanje vzgojnih značilnosti pedagoškega dela in na tej podlagi za posodabljanje vzgoje in izobraževanja. Pri tem se postavlja vprašanje, s kakšnimi merili naj ocenjujemo, kako uspešno se posodablja vzgojno-izobraževalni proces na šoli? Lahko bi rekli, da je merilo za presojo posodabljanja to, koliko so se uveljavile vzgojne kvalitete pedagoškega dela na šoli. Podlaga za presojo vzgojnih kvalitet pa je ocena tega, kakšno mesto imajo v učenčevem življenju razne dejavnosti, in sicer pri pridobivanju, dojemanju in uporabi spoznanj, pa tudi pri povezovanju šole z družbenim okoljem.
Zato ostaja se zmeraj ena temeljnih nalog posodabljanja pedagoškega procesa aktivizacija učenca in v zvezi s tem položaj učenca kot subjekta vzgoje in izobraževanja. Se zdaj so aktualne in v celoti veljavne misli o učenčevi aktivnosti, ki jih je pred več kot desetimi leti zapisal naš priznani pedagog dr. Vlado Schmidt: »Če sodimo, da je gibalo človekovega razvoja zunaj njega, da je bolj ali manj pasiven produkt delovanja zunanjih sil, da je za vsako etapo njegovega razvoja potrebna spodbuda od zunaj, da torej človek v vzgoj-nem procesu ni ustvarjalen, temveč le sprejema, ga s tem postavljamo v položaj objekta vzgoje. To pa je tudi stališče etatistične pedagogike, ki ne računa z otrokovimi notranjimi pogoji in zato tudi ne more najti v njem vira aktivnosti. Če pa izhajamo iz Vlar-xove koncepcije človeka, ki ugo-
Akademski kipar Boštjan Putrih se v galeriji Sivčeve hiše v Radovljici predstavlja s skupino malih plastik iz leta 1978, s patiniranimi cementnimi reliefi iz leta 1982 in 1983, ki jih je nekaj razstavil leta 1983 v Parizu, in z najnovejšimi, prvič predstavljenimi koloriranimi risbami. Troje materialov, troje slogov, troje »vsebin«. Na prvi pogled se zdi, kot da bi imeli pred seboj dela treh različnih ustvarjalcev. In vendar gre za njihovo notranjo povezanost.	(Maruša Avguštin)
tavlja, da je človek rezultat lastnega dela in torej sam svoje sreče kovač, da je njegova aktivnost učinkovita tudi v vzgojnem smislu in je potemtakem človek subjekt svojega vzgojnega napredka, bomo tudi vzgojni proces tako organizirali, da bo mogel v njem nastopiti kot subjekt vzgoje. Po pa naj bo značilno za pedagogiko samoupravnega socializma, saj je očitno, da bo težko postal subjekt družbenega dogajanja, kdor je bil v vzgojnem procesu objekt. Iz tega sledi, da sprememba vzgojnih smotrov od buržoaznih do samoupravno socialističnih zahteva še kaj več kot samo spremembe vsebine vzgojnega procesa. Etatistična pedagogika je to spregledala': vsebino vzgojnega procesa v pri-nerjavi z buržoazno in fevdalno je spremenila, otrokovega položaja v vzgojnem procesu pa ne; otrok je postal objekt vzgoje in zato ta pedagogika ne more uresničevati naših vzgojnih smotrov.« ( \naliza vzgojnega procesa, sodobna pedagogika, Ljub-'Ijana 1970, št. 1—2, str. 3).
Najbrž bi bilo hudo narobe, če bi trdili, da na naših šolah ni dovolj dejavnosti. Spremljanje leteli pa kaže, da velikokrat niso dovolj dobro zasnovane in usklajene, pa tudi ne ustrezno načrtovane in ovrednotene glede na uresničevanje vzgojnega smotra. Pogosto poteka na šoli akcija zaradi akcije, zato je prav, da se vprašamo: ali z dejavnostmi (naravoslovnimi, športnimi, kulturnimi) res uresničujemo.določen vzgojni cilj; ali smo ob koncu teh dejavnosti ovrednotili tudi aktivnost učencev; ali seje uresničil določen vzgojni cilj, in ali so se ob teh dejavnostih demokratizirali in humanizirali odnosi med učitelji in učenci?
Poleg aktivizacije je pomemben dejavnik posodabljanja vzgojno-izobraževalnega procesa demokratizacija in humanizacija odnosov. Na tem področju i namo opravka z nerazumevanji pa tudi z napačnimi razlagami. Ponekod so demokratizacijo odnosov razumeli tako, da se s popuščanjem discipline manjša zahtevnost ali pa da se učencem prepusti nekatere formalne obveznosti in naloge (npr. nošenje dnevnikov v razred). Vlenim, da je to docela napačno pojmovanje demokratizacije; le-ta naj bi na-nreč pripomogla k višji kakovosti dela, ne pa pozvročala nered in pupuščanje.
Pomemben vidik pri uresničevanju demokratizacije odnosov in posodabljanja vzgoje in izobraževanja je izenačevanje pomena pedagoškega dela v razredu in zunaj razreda. Na tem področju se je v zadnjih desetletjih precej spremenilo. Večina vzgojno-izobraževalnih organizacij se zaveda, kako pomembne
so obšolske dejavnosti, koliko pripomorejo k posodabljanju vzgoje in koliko izjemnih možnosti dajejo za oblikovanje samoupravnih odnosov. Vendar se še zmeraj najdejo učitelji, ki poudarjajo le pomen dela v razredu. Posledica te prakse so avtoritarni odnosi med učitelji in učenci in ohranjanje tradicionalnih oblik in metod pedagoškega dela.
Veliko pozornosti moramo nameniti uresničevanju vzgojnih sestavin pedagoškega dela pri dejavnostih zunaj razreda. Ena izmed pridobitev reforme srednjega izobraževanja je, da so se te dejavnosti enakopravno uveljavile v vzgojno-izobraževal-nem procesu. Izsledki dozdajšnjih spremljav kažejo, da se pri teh dejavnostih bolj uveljavljajo spoznavni vidiki kot pa vzgojni (čeprav so bili uvedeni v delo šol zato, da bi okrepili njihovo vzgojno vlogo). Premalo so namenjene demokratizaciji medsebojnih odnosov in aktivizaciji učencev v vzgoji in izobraževanju. Pri uresničevanju dejavnosti bodo torej potrebne še izboljšave; uveljaviti se bo morala izvirna zamisel teh dejavnosti, tako da se bo vzgojna zasnova-nost pedagoškega dela nenehno krepila.
Številne vzgojno-izobraže-valne organizacije so spoznale pedagoški pomen zunajrazred-nih dejavnosti, zato restriktivni ukrepi ne bi smeli prizadeti razširjenega programa. S tem bi namreč prizadeli bistveno prvino modernizacije pedagoškega procesa; delo bi potekalo spet v klasičnih oblikah v razredu, kjer so medsebojni odnosi bolj togi in kjer ni dovolj časa in možnosti, da bi se lahko izrazila dejavnost učencev.
Podobni razvoj znanosti, hiter družbeni razvoj in intenzifikacija množičnih občil prispevajo k temu, da šola izgublja tekmo pri kopičenju spoznanj. Nadaljnje širjenje snovi, še večja eksten-zivnost vsebine ni več dopustna. Izhod je najbrž le vtem, da organiziramo pouk in tudi učenje na kakovostno nov način.
Pred šolo se postavljajo nove zahteve. V stari šoli je moral učenec snov reproducirati, »znati na pamet*, pogosto tudi brez razumevanja; zdajšnja šola pa mora usposabljati učenca za samostojno pridobivanje spoznanj, usposabljati ga mora zato, da se znajde v znanstvenih in političnih informacijah — za ustvarjalno uporabo spoznanj. Ta zahteva je izredno pomembna za modernizacijo pouka. Uporaba spoznanj ali povezovanje teorije s prakso je pomembna sestavina reformnega procesa. Zato moramo omogočiti učencem, da teoretična spoznanja preverjajo v praksi.
(Nadaljevanje m 2. strani)
Z notranjo pedagoško
reformo k sodobni vzgoji
in boljšemu izobraževanju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ta vidik upoštevajo vzgojno-ižobraževalne dejavnosti in tudi nekatera nova vzgoj-no-izobraževaina področja (osnove tehnike in proizvodnje, samoupravljanje s temelji marksizma).
Razprave o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega procesa se pogosto osredotočijo na vprašanja vsebine in obsega učnih načrtov. Pri tem bi se morali zavedati, da merilo za raven in kakovost pedagoškega dela ni količina spoznanj in podrobnosti, temveč to, koliko učencev si je v resnici pridobilo temeljno znanje kakega predmeta ali področja.
Učni načrti in predmetniki so pomemben dejavnik pri posodabljanju vzgoje in izobraževanja in ni reforme, ki ne bi poleg zunanjih organizacijskih oblik prenovila tudi sestave ustroja' in vsebine vzgoje in izobraževanja. V časopisju in drugih množičnih občilih smo spremljali razpravljanja o vprašanjih predmetnika in učnih načrtov osnovne šole ali usmerjenega izobraževanja. Vse razprave so izzvenele v splošno ugotovitev, da je ur premalo, snovi pa čedalje več. Zahteve in želje so večje od možnosti. Če bi bilo zadoščeno vsem željam po številu ur po predmetih, potem bi učenci morali ostajati v šoli tudi po 40 ur na teden. Ta vprašanja se nenehno pojavljajo v raznih razpravah, zlasti ob reformnih posegih. Če strnjeno razčlenimo pobude, ki se večkrat stopnjujejo v pritiske, lahko ugotovimo, da se po eni strani skupina ljudi zavzema za širšo humanistično izobrazbo, po drugi strani pa se zavzemajo razpravljavci za temeljitejše strokovno znanje in boljše usposabljanje za delo. V teh pogosto protislovnih težnjah se je torej zelo težko znajti in pripraviti predmetnik, ki mora obsegati 32 ur (za 30 ur v osnovni šoli) in ki naj bi hkrati upošteval v ;e te vidike. V razpravah je nenehno slišati željo po maksimali-zmu učnih načrtov (didaktični materializem) in po disciplinar-nosti predmetov. Ob takih težnjah je treba nenehno dokazovati, da šolski predmeti niso pomanjšana kopija znanstvenih disciplin, temveč da je učna snov svojevrstna didaktična zgradba, ki jo določajo vzgojno-izobraže-valni smotri, ne pa sistematika znanstvenih panog.
Pred sestavljavce učnih načrtov se vedno ostreje postavlja naloga, da bo treba skrčiti učno snov, da bi lahko bolj angažirali učenčeve intelektualne funkcije in njegov vrednostni svet.
nja problema so vsi razpravljavci enotni, zelo različna pa so mnenja o tem, kaj je temeljna snov. Za nekatere je temeljna snov skoraj vse, kar je v učnem načrtu. Če bi se glede tega sporazumeli, bi uveljavljali načela posodabljanja vzgojno-izobraževalnega procesa.
Razprave o obsegu učne snovi se bodo nedvomno nadaljevale tudi v prihodnje, vendar mislim, da smo dosegli optimalni, ponekod največji obseg. Dosedanje izkušnje kažejo, da bo treba skrčiti snov, če hočemo izboljšati kakovost dela. Širina snovi vodi k površinski informativni obravnavi; to pa pomeni, da odpadejo vzgojne sestavine pouka pa tudi medsebojne povezave, miselne in druge dejavnosti, ker preprosto ni več časa, da bi učitelj ovrednotil (v intelektualnem in vzgojnem pomenu) vzgojno-izobraževalno vsebino.
In še nekaj besed o učbenikih, ker so učbeniki in učna tehnologija nujne sestavine posodabljanja vzgojno-izobraževalnega procesa ali notranje pedagoške reforme.
Iz razprav o učbenikih razberemo, da učbenikom še vse prevečkrat pripisujemo vlogo, kakršno so imeli v preteklosti -ko so vsebovali snov, ki naj bi jo učenec obvladal. To snov je učenec celo moral znati ali jo reproducirati na pamet. Če bi upoštevali, da je zdajšnja vloga učbenika precej drugačna, bi marsikatera žolčna razprava o učbenikih lahko odpadla. Učbenik bi moral vsebovati znanstveno in tudi pedagoško predelano snov. Njegova vsebina bi morala biti razčlenjena, sistematizirana in prilagojena razvojni stopnji učencev. Zasnovan bi moral biti tako, da bi napotil učence tudi k drugim spoznavnim virom, saj je že zdavnaj ugotovljeno, da vsega ni mogoče zajeti v učbeniku. Za sodoben učbenik je torej zelo pomembno, da navaja k dodatnim informacijskim virom. Sodoben učbenik ne bi smel navajati k učenju na pamet, temveč usmerjati učence k samostojnemu iskanju, k novim spoznanjem, k smiselni dejavnosti, hkrati pa naj bi tudi notranje diferenciral učno snov; tako bi bilo jasno, kaj morajo učenci obvladati in kaj je zgolj informativni in dopolnrini del. Poleg tega vsebuje sodoben učbenik vprašanja in sistem nalog, ki navajajo učence na različne miselne dejavnosti. Tudi učbenik mora prispevati k uresničevanju nalog, ki jih ima sodobna šola. Zato ni dovolj, če vsebuje tak učebenik sodobno znanstveno in idejno neoporečno snov, temveč mora tudi razvojno vplivati na učence. To so velike zahteve za tiste, ki pišejo, ocenjujejo in pripravljajo učbenike.
Ko razpravljamo o učbeniku, ne smemo pozabiti na učiteljevo vlogo pri tem. Kajti učitelj v vzgojno-izobraževalnem procesu lahko s svojim strokovnim, pedagoškim znanjem odpravi morebitne pomanjkljivosti učbenika, saj lahko napoti učence, kako naj pravilno uporabljajo učbenik, jih usmerja k drugim spoznavnim virom in jih usposablja za samostojno pridobivanje spoznanj.
Poudarek uj bi bil torej na temeljni snovi — to potrjujejo li rezultat^ evalvacijsiph razi-, s., a v in to	ijo so večkrat izrazili
tudi učitelji.‘Kil tfcf rl^mričševž-*'
Posebej bi kazalo spregovoriti o pedagoški tehnologiji, ki je kompleksna, samostojna tematika. Zelo težko je govoriti na splošno o učilih itd., ker bi ta tema zahtevala samostojno strokovno obravnavo. Zato o učni tehnologiji samo tole: učna tehnologija ne sme postati dodatek k stari organizaciji pouka, temveč sredstvo za sodobno organizacijo pouka, v kateri ima učenec aktivno vlogo v pedagoškem procesu. Pedagoška tehnologija sama po sebi ne zagotavlja uspehov, pripomore pa k uspešnemu delu, če je povezana s sodobno vsebino, metodo in demokratičnimi medsebojnimi odnosi v vzgojno-izobraževalnem proce-
Stabilizacijski poudarki
K
S seje skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije
Podatke o prijavah za vpis v prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanja spremlja vsako leto kar precej hrupa. Čim manj je denarja, tem glasnejša so opozorila, da je treba vpisovati po »pameti« ali po dogovorjenih usmeritvah, sicer denarja za oddelke ne bo. In tako je tudi letos. Na zadnji skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije, letošnjega 24. aprila, je bilo jasno povedano in zapisano, kako naj šole usklajujejo vpis v programe prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1984/85 z razpisanim številom vpisnih mest.
Tam, kjer so že do zdaj v prvih treh letih srednjeročnega načrtovalnega obdobja vpisovali preveč — v lesarsko, ekonomsko, zdravstveno, družboslovno, pedagoško in naravoslovno-matematično usmeritev — obsega vpisa ne smejo povečati. Tudi tiste šole, ki v oddelkih ne bodo zbrale predpisanega števila učencev, ne morejo pričakovati, da jim bodo posebne izobraževalne skupnosti dale zanjo denar; zato naj učence že zdaj preusmerjajo v druge kraje ali programe. Izjema bodo tista področja, za katera se odloči premalo mladine — gradbeništvo, rudarstvo, metalurgija in gumarstvo. Pri teh usmeritvah ne bodo' tako strogo spoštovali enotnih osnov standardov in normativov; o tem se bodo dogovarjali uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih.
Vse to razberemo iz Stališč in usmeritev, ki jih je sprejela na svoji seji skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije in po teh napotilih naj bi v šolah in območjih popravljali tudi svoje načrte vpisa. Besedilo opozarja na prostor v domovih, ki je marsikje ostal neizrabljen. Tudi do-
movi ; H torej pripomogli k ustrezi . u "vrščanju ali preusmerjanju uc cev. V območjih, kjer bodo imeli premalo vpisanih in bodo torej oddelki premajhni, naj bi le-te preselili tja, kjer je prijav v tovrstne programe preveč — če imajo dovolj prostora in učiteljev. Stališča skušajo pomagati iz zadreg tudi tistim, ki imajo več prijav kot razpisanih vpisnih mest: v takih šolah naj bi najprej skušali zagotoviti vpis vseh prijavljenih tako, da bi povečali število učencev v oddelke od 30 na 36 in vključiti vanje tudi ponavljalce. Ob vseh teh težavah naj bi imeli prednost programi deficitarnih usmeritev: vanje naj bi na široko odprli vrata učencem iz vse Slovenije.
Usmeritve torej, šq z vidika gospodarnosti' na prvi pogled prav obetavne, hkrati pa zbujajo kopico p_omislekov: kakšno bo vzgojno'izobraževalno delo v oddelku s 36 učenci, ali bodo imeli vsi učenci zagotovljen denar za bivanje v drugem kraju in nazadnje — zakaj se učenci tako težko odločajo za tako imenovane deficitarne usmeritve? Ali ni že zdavnaj jasno, da jih niti kadrovske štipendije ne morejo spodbujati za poklice, v katerih so morda še zmeraj prenizki osebni dohodki, težavne delovne razmere in pogosta poklicna obolenja?
PREVERJANJE NA ZAHTEVNI POTI
Kako se uresničujejo naloge iz stabilizacijskega programa za področje vzgoje in izobraževanja, ki ga je sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije lanskega oktobra? Vse kaže, da bi zdaj, komaj pol leta zatem, že težko govorili o učinkovitosti vseh stabilizacijskih prizadevanj
na tem področju; zato so se na odboru za usmerjeno izobraževanje odločili, da bodo sproti preverjali, kako se uresničujejo naloge, zapisane v tem dokumentu, o tem pa občasno poročali skupščinam Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti.
Eno takih poročil smo slišali tudi na nedavni seji. V njem je poudarjeno, da se stabilizacijski program uresničuje postopoma in pri nekaterih najpomembnejših nalogah, kakršna je, denimo, priprava, sprejemanje in usklajevanje programov, kar s precejšnjo zamudo. Opozorila vredne so prav gotovo zadeve, ki so se jih lotili v osnovnem izobraževanju: ob ugotovitvi, da je vrednost zagotovljenega programa, dogovorjena na podlagi enotnih osnov standardov, normativov in meril, ki je osnova za solidarnostno združevanje sredstev, prenizka, in da so v povračilu za program storitev sredstva za osebne dohodke učiteljev prenizko vkalkulirana, so se uporabniki in izvajalci v Izobraževalni skupnosti domenili, da bodo letos začeli postopno odpravljati tako preslabo vrednotenje tega programa. Letos naj bi zmanjšali zaostajanje vkalkuli-ranih bruto osebnih dohodkov — glede na doseženo povprečje zaposlenega v osnovnem šolstvu v SRS — iz 29 na 20 odstotkov in tako postopoma ustvarjali možnosti , da bodo vse šole v Sloveniji lahko enako kakovostno uresničevale zagotovljeni program. Določeno je tudi leto, do katerega naj bi uvedli novi program življenja in dela osnovne šole v vse razrede: ta naloga naj bi se uresničila v letu 1987.
Srednje, višje in visoko šolstvo je zaposleno s pripravo novih vzgojno-izobraževalnih progra-
Vi
»sp(
Uje
''rin
Oste
ia,!
mov, ki bodo po nove® širše zasnovani. Znan je podatek. d& se je v srednjih soiah že do zdaj zmanjšalo število vzgojno-izobraževalnih programov od 98 n* . 81, število smeri pa od 209 0* JJ?*1 173. V visokem šolstvu se usmeritve iz stabilizacijskega programa še ne uveljavljajo povsem, ponekod so vidne težnje po podaljševanju, po širitvi dodiplomskega študija, premalo pa je načrtov za podiplomski študij, izpopolnjevanje in specializacijo-
(ža
il,

Usklajevanje programskih zasnov in spopolnjevanje programov za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju pa tudi iv, nadaljnje Smotrno spreminjanja skupne vzgojno-izobraževalne osnove in skupnih znanj ovira pomanjkanje nekaterih dokončnih izsledkov emipirično in ra- ia cionalne evalvacije za celotne Jr programe. Raziskave naj bi dale jit ustrezno podlago tudi za izdelavo metodologije, po kateri naj bi preuredili mrežo srednjih šol bolj smotrno in tako, da bo usklajena s potrebami združenega dela, hkrati pa naj bi pripomogla k povezovanju šol z organizacijami združenega dela uporabnikov. Težave nastajajo tudi ob racionalizaciji mreže visokih šol, ki jo bo mogoče izoblikovati šele tedaj, ko bo izoblikovana zasnova razvoja obeh slovenskih univerz.
Veliko predlogov iz stabilizacijskega programa zahteva temeljito preučevalno delo, preverja- , nje in spremljanje uveljavljenih ' določil v praksi, že zdaj pa je , jasno, da so nekatere zadeve — tudi s področja materialne narave — precej neživljenjsko urejene in povzročajo pri izpeljavi veliko težav in nezadovoljstva.
MARJANA KUNEJ
Vse več težav
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o stanju vzgoje In izobraževanja v letu 1983
> t? G O ti i (i 4
f RENdOfitr 4®E'V '
Ni novost, da zaostrene gospodarske razmere nenehno slabšajo že tako slab položaj vzgojno-izobraževalne dejavnosti na vseh področjih od predšolske vzgoje in varstva, osnovne in srednje šole. V vzgoji in izobraževanju se kopičijo novi problemi, ki zahtevajo hitre, vendar premišljene rešitve. Neustrezno vrednotenje učiteljevega celostnega pedagoškega dela, ki se ne more meriti z »minutami« in enako nagrajevanje dobrih in slabih učiteljev povzročata upravičeno slabo voljo in hromita pripravljenost za boljše delo, za boljšo šolo.
Če dodamo, da se širokopotezni načrti iz preteklosti rušijo ob vse manjših možnostih, smo povedali skoraj vse. Morda pa želimo učencem dati več,kot nam dovoljujejo možnosti? Kje je vzrok, da se slabša učni uspeh, da postajajo nekateri mladi ljudje ravnodušni do širših družbenih problemov? Ali smo z našo permisivno vzgojo pretiravali in dovolili, da mladi rod brez truda in delovnih navad zlahka doseže oceno, ki skriva neznanje? O vseh teh in mnogih drugih problemih, ki pestijo naše vzgojno-izobraževalno področje v Sloveniji je pred nedavnim zelo temeljito in odgovorno razpravljal Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo na podlagi poročila o stanju vzgoje in izobraževanja v letu 1983, ki ga je pripravil Zavod SRS za šolstvo.
Če strnemo prav na kratko bistvene ugotovitve iz poročila in misli ter predloge iz razprave, dobimo približno takole podobo, ki kljub številnim težavam in problemom kaže vendarle tudi nekatere prednosti:
Na področju predšolske vzgoje i« varstva se je v preteklem letu marsikaj bistveno » spremenilo, Vfvžgoje in varstvo e je bilo lani vključenih^ b-dstOL 1
kov vseh otrok, vsi otroci pa so imeli malo šolo. Število otrok v dnevnem varstvu ne narašča več, deloma zaradi upočasnjene gradnje vrtcev, pa tudi zaradi manjšega povpraševanja staršev. V vzgojno-varstvenih organizacijah je še 11 odstotkov prostih zmogljivosti, ki so pretežno na podeželju. V prihodnje bodo morali vrtci preusmeriti predšolsko vzgojo od klasične k različnim, krajšim vzgojnim programom, ki bodo prilagojeni potrebam okolja.
Druga značilnost področja je v tem, da je več vzgojiteljic, kot bi jih potrebovali. Presežek nastaja zato, ker je bil vpis v kadrovske šole predviden za drugačen, hitrejši razvoj šolskega področja. Lahko bi preusmerili po dve vzgojiteljici na oddelek, to pa bi seveda pomenilo podražitev, ki bi se obrestovala v kakovosti. Še drug problem: okrog 1200 varuhinj si ne bo pridobilo zahtevane izobrazbe do leta 1985. Ocene so pokazale, da bo treba povečati število ur za malo šolo (doslej 120), to bi pomenilo dodaten izdatek, obenem pa boljšo kakovost.
Lani se je veliko majhnih vzgojno-varstvenih enot združevalo v večje vzgojno-varstvene organizacije. Prednosti in pomanjkljivosti delovanja teh velikih vzgojno-varstvenih organizacij pa bo treba še strokovno dobro preučiti.
Na področju osnovnega šolstva ne gradimo več novih šol, kljub temu pa je ocena izmenskega pouka ugodna: nad 85 odstotkov otrok ima pouk v eni izmeni, samo 30.000 otrok se udeležuje dvoizmenskega pouka in 360 jih ima pouk še v treh izmenah. To pa ne pomeni, da šolam ne primanjki/je prostora, tudi oprema in učilnice so mno-gokje neprimerne za sodobno >■ vzgojnorizobraževalno * » dsri©, • ' I zboliš tl jfe se* ižobfaibeffit 'rdvferf
učiteljev, saj ima ustrezno izobrazbo že 94 odstotkov učiteljev.
V	šolah je opaziti bolj sistematično in načrtno vzgojno-izobra-ževalno delo, pri interesnih dejavnostih sodelujejo poleg učiteljev tudi starši in učenci. Po-družbljanje je lani že pokazalo prve dosežke tudi glede kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. V primerjavi s preteklim letom se je šolski uspeh poslabšal za 0,5 odstotka (97,5 odstotka), kar lahko pomeni večjo zahtevnost in realnejše ocene ali pretirano selektivnost.
Zaskrbljujoče veliko pa je učencev (kar ena tretjina!), ki se udeležujejo dopolnilnega pouka, čeprav bi moral biti ta namenjen le tistim učencem, ki ne morejo obvladati gradiva. Veliko manj učencev je pri dodatnem pouku. Zamisliti se je treba nad izrednim številom negativnih ocen v prvem razredu osnovne šole (kar 1319!).
Morda pa so učni načrti neustrezni in njihova zahtevnost ni usklajena z možnostmi učencev?
V	interesnih dejavnostih je 90 odstotkov učencev, nekateri izmed njih delujejo tudi v dveh ali več dejavnostih. Celodnevna osnovna šola uvaja vse prožnejše oblike vzgojno-izobraževalnega dela.
Tisti, ki preučujejo naše šolstvo pa ugotavljajo, da bi se mtf-rale vse osnovne š de bolje in več povezovati s srednjimi šolami, ki imajo na voljo več zmogljivosti tudi glede opreme.
Na področju izobraževanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se zmanjšuje vpis duševno prizadetih otrok, ker jih komisija za razvrščanje vključuje v redno osnovno šolo. Ti otroci doživljajo v redni osnovni šoli neuspeh, njihove osebnostne motnje pa se povečujejo (velja za mejne primere).' i Veliko več bi fbflo'treba storiti z mobilno službo'.specialnih peda-
gogov, ki bi pomagali šoli, kjer je več prizadetih otrok. Vprašanje integracije teh otrok bo dodatno preučila strokovna služba pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
Glede vzgoje in izobraževanja za pripadnike drugih narodnosti
je bilo poudarjeno, da je treba bolj načrtno skrbeti za šolanje učiteljev, ki poučujejo na dvojezičnih osnovnih šolah in ki morajo obvladati oba jezika, sicer bi se lahko število učiteljev slovenske narodnosti zmanjšalo.
Potrebe glasbenega izobraževanja so neprimerno večje od možnosti. Delo na tem področju otežuje pomanjkanje prostora, učiteljev in denarja, čeprav ga velik del za tovrstno izobraževanje prispevajo starši.
Dopolnilnega pouka v materinem jeziku na tujem se udeležuje 2430 osnovnošolcev, v vrtcih je 200 predšolskih otrok; zanje skrbi 25 učiteljev s polno in 16 učiteljev z delno delovno obveznostjo. Lani se je.Vrnilo v Slovenijo 160 otrok, ki so jim šole pomagale, da so se vključili v delo in življenje šole v ddmovinr S kakšnimi težavami se ubadajo učitelji slovenskega jezika v tujini, je znano.
Na področju srednjega šolstva je veliko problemov predvsem zaradi neustrezne šolske mreže, veliko težav je tudi pri opremljanju delavnic in kabinetov za strokovno-teOretične predmete, še posebno v šolah, ki so že od nekdaj slabo opremljene. Š® zmeraj se v nekatere programe vpisuje preveč učencev, v druge pa premalo. Za deficitarne poklice se je lani opredelilo 1.400 učencev iz drugih republik-Usmerjanje in preusmerjanje je precej pripomoglo k reševanju tega vprašanja: preusmerili so 1.5Q0iučencev v drug program,* ■t ir. i ■] u t, t a t i * o-1 (Nadaljevanje.tur 3.,-i{Y£ni)N:'
taj teži prosvetne delavce
r*c«l odkrit pogovor v Slovenskih Konjicah
casu, ko se zaradi zaostrenih a- ^Podarskih razmer naglo zni-se V« življenjska raven pro-laj 5 n>h delavcev, so čedalje po-• stejša organizirana zborova-' na katerih le-ti zahtevajo od ?tojnih organov neposredno Jasnilo za zdajšnje gmotne ra-,ere vzgoje in izobraževanja in (v.edo bolj ali manj odločno 'e Predloge in zahteve. Taka I °vanja so bila pred nedav-v Izoli in Mariboru, 19. "hla pa v Slovenskih Konjicah.
,jt pogovor v Slovenskih 0r|]icah, ki ga je pripravila konica osnovnih organizacij sindikatov Slovenije nji-Vega vzgojno-izobraževalnega . °da (ta združuje vse osnovne e v občini, vzgojno-varstveno pnizacijo in glasbeno šolo), je °(ganiziran nekoliko druga-bil je nekaka javna tribuna, Kateri so udeležencem odgo-rjali na vnaprej pripravljena rašanja predstavniki: republika sveta Zveze sindikatov genije (Boris Lipužič), Repu-
)-
n*
e-
o-
!T1,
0'
n-
a-
z-
o.
a-
a-
v
di
le
ie
ra lil
Č' (6;
a-
ie
le
e-
aj t
ol
S'
j2 la
i-
i-
i-
ki
le |«ii;
i-ih
ga komiteja za vzgojo in Pfaževanje ter telesno kulturo’ k°Pold Kejžar), Zavoda SRS Rojstvo (Peter VVinkler), Re-Pliškega odbora Sindikata de-cev vzgoje, izobraževanja in ^osti (Aleš Golja) in drugi, .^dgovori so bili iskreni, pojava izčrpna. Kljub temu pa , nio dobili vtisa, da bi bili ude-2enci (okoli 40 jih je bilo) na Jlcu kaj bolj zadovoljni in koščeni kot na začetku; dru-najbrž tudi biti ni moglo, saj odgovori lahko samo nakazo-rešitve, niso jih pa mogli dati. .°je bil dialog med enako misle-k' Odgovornih predstavnikov inskih organov, ki bi lahko več storili za izboljšanje hotnega položaja konjiških ^svetnih delavcev, žal ni bilo »}em pogovoru. k3! teži konjiške prosvetne davce, kaj so povedali, kaj jjašali in kaj zamolčali? Iz Urnega pogovora naj povza-nekaj značilnih spoznanj, Utegnejo zanimati bralce.
S>uščenl obljubam
'tebi
Največja vse'1 tegob so nizki
J®oni dohodki. Že leta glasno ^utevamo, je povedal eden JUed udeležencev, da se morajo s®bni dohodki prosvetnih dedcev zvišati, pa se nič ne pre-akne. V osebnih dohodkih uči-Jlev so čedalje večje razlike občinami; prevelike pa so u* razlike med dohodki pro-vutnih delavcev in delavcev v rospodarstvu. Na sestankih re-puliških teles pogosto obljubijo, da bodo nekaj ukrenili, Jndar se nič ne zgodi. Nihče se e Postavi odločno v bran pro-utnih delavcev! Tako smo v i'ni prepuščeni sebi — saj se govorni ne dajo prepričati, da treba nekaj ukreniti, ta stabilizacija! V svoj stabili-,C|jski načrt so konjiški pro-'utni delavci zapisali, da bodo J’os pri vseh šolah s šolskimi za-jUgami pridelali čim več in pri-Ljžili še kak dinar, da bi lahko j’°cenili hrano učencem. Upoš-; vali bodo vse omejitvene pred-Je> ukinili še preživele podruž-'jne šole, zmanjšali dodatek za 'odnevno osnovno šolo in jjtavili 2500 brezplačnih delov-■ Ur ali jih vključili v 42-urni jUnik. Tako bodo prispevali vse, zmorejo; zato ne morejo raketi, da morajo osebni do-“uki prosvetnih delavcev drseti !^vzdol k republiškemu pov-s ecju, čeprav je izobrazbena se-Lj.ya v tej dejavnosti mnogo
pojasnila, ki so jih dobili, so S1 Nja vse, kar je bilo zadnje čase Njenega za izboljšanje stanja, j|e do sklepa, naj Skupščina SR Janije o tem razpravlja. Ni pa 0 v tem, da bi uveljavili pri
v ua uveija'
Ij, onih dohodkih nekaka t ,ska povprečja, ki bi Vv.j ^ Za učitelje v dotiranih kc
„11 oocinan, saj di to por ^•0 korak nazaj za tiste obči s° Pripravljene dati več za š
in učitelje. Zgled takih občin bi moral spodbujati tudi druge, zlasti tiste občine, kjer so osebni dohodki prosvetnih delavcev pod republiškim povprečjem.
Se bomo vrnili k starim tablicam?
V utemeljitvi novega programa življenja in dela osnovne šole so nekoč zapisali, da ne bo zahteval dodatnih sredstev. Resnica je drugačna: boljši in sodobnejši pouk zahteva več denarja, več učnih pripomočkov pa tudi več učiteljeve domiselnosti' in napora. Te višje zahteve prihajajo navzkriž in z gmotnimi možnostmi in skromnim, malo spodbudnim nagrajevanjem učiteljev. Na šolah bo treba zamenjati učbenike, ki se zbirajo v posebnem skladu — to pa ne bo poceni, so opozorili učitelji. Kulturne in druge dejavnosti tudi nekaj stanejo, zlasti za odmaknjene šole, ki morajo pripeljati učence v večja središča. Povrh vsega začenjajo šolam primanjkovati nekateri temeljni pripomočki, npr. rezervni deli za ci-klografe. Ne moreš več razmnožiti nalog in drugega didaktičnega gradiva. Na to nihče ne misli! Se bomo vrnili v stare čase, k nekdanjim tablicam?
Precej nerazpoloženja povzroča med učitelji delitev že tako skromnega osebnega dohodka in z njo povezana vprašanja, ki naj bi jih urejali ustrezni samoupravni sporazumi in pravilniki. Vzgojno-izobraževalni zavod, kakršen je v Slovenskih Konjicah, združuje učitelje celodnevnih in drugih osnovnih šol, učitelje osnovne šole s prilagojenim programom, učitelje glasbene šole ter vzgojiteljice in druge delavce vzgojno-varstvene organizacije. Njihov pravilnik ne more biti razpet med več različnih samoupravnih sporazumov o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Znotraj take občinske delovne organizacije, razčlenjene na več temeljnih organizacij, mora biti enoten sistem nagrajevanja. Tega pa ni lahko izoblikovati, pa tudi ne doseči polno soglasje o vseh vprašanjih.
Med žgočimi vprašanji je minulo delo — tako nizko ocenjeno, da je učitelje sram pred nekdanjimi učenci — so povedali. Pogovor je pokazal, da moramo iskati izhod tako, da damo izkušenim učiteljem naziv mentor, prevzamejo naj vodstvo aktiva in podobne naloge ter tako nagrajujemo izkušnje in višjo kakovost znanja.
Različni so pogledi na nagrajevanje učiteljev v celodnevni osnovni šoli. Dodatek, ki znaša v republiki od 0 do 25 % osebnega dohodka, na celjskem območju 12 do 15% (v samih Konjicah 15 %), je jabolko spora med učitelji, ker manjkajo, kot so rekli, potrebne strokovne razčlenitve in utemeljitve. Pogovor je pokazal, da bi morali pri celodnevni osnovni šoli upoštevati predvsem večji obseg, intenzivnost in na-pomost dela. To ni dodatek za »ime«, marveč sestavni del redne nagrade za delo, za kakovost in uspešnost vzgoje in izobraževanja. Pri tem izhajamo iz letnega delovnega načrta in ustreznega dohodka šole, ki ga dobi na podlagi svobodne menjave dela. Učitelji celodnevnih šol si kljub temu želijo trdnejših in enotnejših meril za nagrajevanje, da ne bi subjektivnost vodila v skrajnost, kot se je zgodilo na neki šoli. kjer so z referendumom odpravili sporni »dodatek«.
Pogovor je nanesel tudi na 42-urni tednik, na preštevanje in obračunavanje minut in delovnih nalog, na razlike pri vrednotenju učiteljevega dela po stopnjah, razredih in izobrazbi. Marsikaj Hudega so razprave o teh vprašanjih prinesle v učiteljske kolektive, marsikje so preusmerile pogovore iz dela v stranska vprašanja in obremenile medsebojne odnose.
Različno izobrazbo — npr. učiteljišče ali pedagoško akade-
mijo v osnovni šoli — lahko upoštevamo kot faktor kakovosti dela, ni pa to nujno; učiteljem je prepuščeno, da o tem odločijo po svoji presoji. Tako so marsikje storili po stvarni oceni, koliko ta izobrazba pri njihovih učiteljih resnično vpliva na kakovost dela.
Učiteljevo delo lahko sicer različno vrednotimo glede na razred ali stopnjo; vendar je tako tehtanje problematično in prav spodbuja neslogo. Učitelj izobražuje in vzgaja. Je mar vzgoja v posameznih razredih manj zahtevna? Je mogoče meriti na tak način trud, ki ga učitelj vlaga v delo, ko vemo da je le-ta odvisen bolj od učitelja in učencev kot od samega razreda? Ali je smotrno preštevati in obračunavati do potankosti učiteljevo delo po mesecih, ko pa je v šolstvu šolsko leto naravno in sklenjeno delovno obdobje? To pomeni, da moramo skrbno načrtovati delo za celo šolsko leto in ga primerno razdeliti med učitelje, spremljati njegovo uresničevanje in 'oceniti na koncu uspešnost. Ali je pametno, da ustvarjamo učitelju slabo vest, češ da ne izpolnjuje 42-urnega tednika, čeprav ima poleg polne učne obveznosti še precej dodatne dejavnosti — vse to pa zaradi tega, ker mu priz-
navamo premalo časa za učne priprave in več drugih dodatnih obveznosti?
Marsikdaj si tako sami po nepotrebnem grenimo življenje. Več medsebojnega zaupanja in širine bi vsem koristilo — tudi delu, ki mu složnost v kolektivu daje dodatno spodbudo.
Se bi lahko povzemali misli iz pogovora,_pri katerem je manjkalo nekoliko več spontanega in sproščenega odziva udeležencev. Ker jih je večina molčala, smo lahko samo slutili še druga vprašanja, npr.: kako učitelji doživljajo to, da si lahko delavci izvozno usmerjenih organizacij v njihovem okolju neprimerno hitreje dvigajo osebne dohodke kot oni? Mar niso k tem uspehom prav nič pripomogli tudi tisti, ki so dali tem delavcem temeljno izobrazbo in vzgojo? Kako je pri srcu učitelju, ki v večerni šoli vtepa v glavo temeljno učenost delavcem in ugotovi, da ima sam s svojo izobrazbo komaj take ali še nižje osebne dohodke kot oni? Načela in stvarnost se ob tem razhajajo. Vendar o teh vprašanjih o pogovoru v Slovenskih Konjicah nihče ni rekel besede, vsaj ne naglas.
JOŽE VALENTINČIČ
Vse več težav
(Nadaljevanje z 2. strani)
600 pa jih je odšlo v izobraževanje po skrajšanih programih. Učni uspeh je dober (90,6 odstotka), največ negativnih ocen je pri tujem jeziku, matematiki, pri fiziki, kemiji in pri nekaterih strokovnih predmetih. Ugotavljajo, da so šole v preteklem letu opravile zelo veliko dela ob uvajanju novih programovtajco organizacijskega kot strokovnega.
Nerešen pr.oblem je mladina, ki se po končani osnovni šoli ne vpiše v noben izobraževalni program ali pa ga zapusti kmalu po vpisu (lani je bilo takih učencev 4000). Za to mladino, bo potrebno organizirati delovno usposabljanje.
Po končani srednji šoli se bodo absolventi zaposlili kot pripravniki (ne kot učenci), sicer bi to nasprotovalo načelom reforme, kije želela odpraviti va-jeništvo. Če pa bi ugotovili, da je njihovo znanje za začetek dela prešibko, bi morali razmisliti o
ustreznem spreminjanju vzgoj-no-izobraževalnih programov. Srednje šole bodo predlagale, da se spremenijo nekatera določila v pravilniku o napredovanju učencev. Možnost, da so učenci opravljali popravne izpite takoj po koncu šolskega leta, jih namreč ni spodbujala k odgovornemu učenju med letom, zato bodo srednje šole predlagale, da se omeji možnost opravljanja izpitov in da se hkrati strokovni preuči, ali je ustrezno napredovanje z negativno oceno. Predlagale bodo tudi, da se znova preuči šolski koledar, ki ne ustreza številnim zadolžitvam srednjih šol (pouk naj bi končali 7. julija, če bi vse opravili), pa tudi starši nasprotujejo, ker bi radi preživeli počitnice s svojimi otroki.
Problemov ni malo. Treba jih bo čim hitreje in vendar premišljeno rešiti.
TEA DOMINKO
Oto Jurgec: Brez besed
Prvi kongres
srbskih učiteljev
Zveza učiteljskih društev SR Srbije bo priredila od 23. do 25. avgusta 1984 v Beogradu prvi kongres učiteljev SR Srbije. Osrednja kongresna tema: Učiteljski poklic med vizijo in stvarnostjo, preteklostjo in prihodnostjo. Referati, koreferati in drugi prispevki bodo obravnavali: spreminjanje učiteljeve vloge v času znanstvenotehnične revolucije in nenehne reforme, vrednotenje učiteljskega poklica, usposabljanje in izpopolnjevanje učiteljev, učiteljeve poklicne.
gmotne in druge težave, vpliv feminizacije na vzgojo, problem odtujenosti med učitelji in drugi vidiki mentalne higiene, posebnosti učiteljevega dela v mestu in na /asi itd.
Učitelji iz drugih republik so oproščeni denarnega prispevka. Pr ja v e za udeležbo je treba posilili do 15. junija 19B4 na naslov: Savez učiteljskih društava SR Sr tije, Beograd, Narodnog frr ita 43. Za druge informacije lai ko vprašate tudi po telefonu: (0 1) 642-588.
dogodki
novosti
Zagotovljeni program — jamstvo za enotnost osnovne šole____________________
So občinski »vizi« brez perspektive?
Letno poročilo Zavoda SRS za šolstvo o stanju in problemih vzgoje in izobraževanja nudi vedno dovolj snovi za razpravo, čeprav prihaja vsako leto z zamudo (znkmeniti računalnik Zavoda SRS za statistiko rabi pol leta za obdelavo teh podatkov!) in čeprav razpravljavci vsakokrat znova obžalujejo, da imajo pred seboj bolj le opisno poročilo, ne pa poglobljene problemske analize stanja. Razpravo o poročilu zavoda za leto 1983 je Strokovni svet SRS za'vzgojo in izobraževanje dne 9. 5. 1984 povezal z razpravo o poročilu Republiškega kdmiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o uresničevanju Zakona o osnovni šoli z vidika zagotovljenega programa. To poročilo je' medtem obravnaval že tudi Izvršni svet Skupščine SRS in ga poslal v nadaljnjo obravnavo sami Skupščini. Obe poročili pa bodo te dni obravnavali tudi na Svetu za vzgojo in izobraževanje in na Koordinacijskem odboru za uvajanje celodnevne osnovne šole pri predsedstvu RK SZDL.
Kaj je v osnovni šoli tako perečega, da zahteva obravnavo v najvišjih družbenih telesih?
Ko je leta 1980 Skupščina SRS sprejela Zakon o osnovni šoli, so bile gospodarske ražmere pri nas ugodne in ocena gmotnih možnosti za razvoj sodobne, enotne osnovne šole še optimistična. Zagotovljeni program osnovne šole — obvezni predmetnik in učni načrt skupaj z enotnimi normativi in standardi za izvajanje programa — naj bi nudil vsem osnovnošolcem v republiki enotno raven osnovne izobrazbe in'vzgoje in s tem čim bolj enake možnosti za življenje, delo in nadaljnje izobraževanje. Zaostrene gospodarske ražmere, ki po občinah različno prizadenejo učence, učitelje in šole, šo postavile na dnevni red vprašanje, ali bomo imeli, če bo šlo tako naprej, še enotno osnovno šolo v republiki ali pa se bodo razvojne in učne možnosti mladih od občine do občine čedalje bolj razlikovale. Načelno se mordmo torej opredeliti, ali bomo tudi v težkih gospodarskih razmerah ohranili in razvijali sodobno osnovno šolo in zagotovili vsakemu otroku tčmeljni program, ali pa se bbmo tem ciljem odpovedali.
Tako Izvršni svet Skupščine SRS Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje vztrajata pri stališču, da je treba zagotoviti še naprej enotno osnovno šolo s temeljnim, zagotovljenim pro-gramom za vse učence. V ta namen je treba dati solidarnostno pomoč občinam, ki po svojih dohodkovnih možnostih ne bi Zmogle te naloge. Tako mnenje zagovarjajo tudi drugi družbeno-politični in strokovni organi. Zagotovljenemu programu osnovne šole, ki vsebuje tudi prvine celodnevne osnovne šole, moramo dati prednost in ga tudi denarno ustrezno ovrednotiti!
Zadnja leta cena tega programa ni dohajala njegove stvarne vrednosti..To so najbolj občutili učitelji, zlasti še v nekaterih občinah, kjer so osebni dohodki osnovnošolskih učiteljev zaostajali skoraj za 30 odstotkov za povprečnimi osebnimi dohodki v osnovnem šolstvu v republiki. Tako velike razlike v gmotnih možnostih osnovne šole ift osebnih dohodkih učiteljev so med njimi sprožile zahtevo po poenotenju osebnih dohodkov v
vsej republiki. Za tako rešitev se odgovorni republiški organi sicer ne ogrevajo, pač pa se zavzemajo za stvarno družbeno dogovorjeno ceno učiteljevega dela, ki bi jo morali upoštevati v vsaki občini. To pomeni, da bi se neupravičene razlike Zmanjšale, občinam pa bi pustili možnost, da bi zagotovile učiteljem tudi boljše razmere od povprečnih in da bi njihovi osebni dohodki sledili dohodkom delavcev v gospodarstvu.
Občina je po zakonu odgovorna za razvoj osnovne šole; za uresničenje zagotovljenega enotnega programa osnovne šole pa mora biti odgovorna tudi republika, ki pomaga s sredstvi solidarnosti manj razvitim občinam. Razvijanje sodobne in enotne osnovne šole sodi med temeljne nacionalne in družbene interese.
Kljub težkim gospodarskim razmeram naj bi v osnovnem šolstvu torej ne občutili (večjega) nazadovanja. Že prihodnje leto naj bi povsod upoštevali z zakonom o osnovni šoli predviden normativ, da je lahko v oddelku največ 32 učencev. Zaradi varčevanja naj ne bi ukinjali več podružničnih šol. Z zagotovljenimi in dodatnimi sredstvi naj bi 6mo-gočili še naprej razvijanje celodnevne osnovne šole in njenih sestavin v vsaki šoli, pa tudi interesne in druge dejavnosti učencev. Posebno skrb bo treba nameniti manjšim šolam in šolam, ki delujejo v manj razvitih okoljih, da bi lahko uspešno nadomestile primanjkljaje v otrokovem socialnem razvoju in uresničevale skupne enotne smotre vzgoje in izobraževanja.
Razprave o osnovni šoli so postavile v ospredje še eno aktualno vprašanje: so občinski vzgojno-izobraževalni zavodi, ki združujejo pod enim vodstvom vse osnovne šole v občini, vse •vzgojno-varstvene organizacije ali celo več različnih vrst šol, korak naprej ali napačna pot v samoupravni organiziranosti šol? Ali so ti integracijski procesi nastali zaradi boljše vzgoje mladih in drugih vsebinskih razlogov ali pa so to manj Smotrni posnetki integracijskih procesov v gospodarstvu?
V poročilu Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo le-ta navaja, da samoupravna organiziranost osnovnih šol v občinske »vize« ni v skladu z Zakonom o osnovni šoli, najmanj tim, kjer so postale osnovne šole le poslovne enote. Tudi Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje meni tako. Mnoge dozdajšnje izkušnje kažejo, da taka organizacija ni cenejša in gospodarnejša, da ne pripomore k večji uspešnosti vzgoje in izobraževanja pa tudi ne k njunemu hitrejšemu podružbljanju. Nekatere prednosti, ki jih dosegajo s tem, da združujejo v enoten zavod po osem, deset in več šol z nekaj sto učitelji in več tisoč učenci, so bolj navidezne kot resnične in bi jih lahko dosegli tudi drugače (npr. s skupnostjo osnovnih šol).
Seveda pa ne kaže spreminjati sedanje organiziranosti spet »na p&met«, kot doslej. Treba bo strokovno preučiti izkušnje in delovanje teh pedagoških velikank in kombinatov ter nato po zreli presoji tudi ukrepati.
JOŽE VALENTINČIČ
Podobe s križpotja usode
Službena dolžnost, si rečem. Delovna obveznost. In stopim čez prag.
Po štiridesetih letih se znajdem v prostorih, koder se je v nepremagljivem Tretjem rajhu odločala tudi moja usoda. Slo je za vse, ker je šlo za jezik. Ukazano je bilo govoriti nemško. Otroci smo nemško tudi brez sramu govorili!
Obide me posebna tesnoba. Spet prihajam —v šolo! Tovarišica mi takoj pove, da je krivično, ker jo po dvajsetih letih dela nekdo še »inšpicira«. Druga me vpraša, če je Zavod (za šolstvo, seveda) že kdaj kaj ukrenil, da bi učiteljev osebni dohodek ne bil tako sramotno majhen; nalog in dolžnosti da je naložil Že zdavnaj čez vsako mero! Kakih osem, deset tovarišic se v hipu naježi. Beseda da besedo. Huda beseda hudo besedo. Nasršim se tudi jaz, prav po nečloveško se raztogotim.
Ironija, farsa, groteska in še kaj bridkega. V teh istih prostorih sem nekdaj pisala obetavne proste spise v nemščini, da se je Frau Lehrerin samo čudila. Doma sem se nagonsko oprijemala domače besede, se učila na pamet Balade in romance pa zgodbe iz Slovenskih večernic. Šlo je za biti ali ne biti, ker je šlo za to, kam se bo prevesila tehtnica. Otroka je najlažje potujčiti.
Besedni vihar se je polegel. Nekaj tovarišic se trudi, da bi s človeško toplino pregnale hlad. Senca vseeno ostane.
Otroci so sproščeni in klepetavi. Razlika med nekoč in danes • pa je v tem, da zdaj samoumevno govorijo slovensko, da je domovina svobodna, da neba ne preletavajo jeklene ptice in da mrtvašnica onstran poti'ni natrpana z mrtvimi vojaki.
Tovarišica učiteljica obesi na žebljiček sliko, ki prikazuje življenje ob potoku. Če bi imela šesti, deseti in dvajseti čut, ne bi mogla zaslutiti, kakšen srh me spreleti. Tudi Frau Lehrerin je večkrat obesila na žebelj podobno sliko. Šola se v pol stoletja pravzaprav ni spremenila, a za to po vsej verjetnosti nimata ne krivde ne zasluge niti ena niti druga.
Kaj počnem tu na križišču lastne usode? Tukaj se je nemška učiteljica trudila, da bi slovenski otroci pozabili materino besedo in prav tu si zdaj prizadevam »spremljati uvajanje programa življenja in dela osnovne šole«. Učitelji dvomijo, da bo spremljanje prineslo kako korist, to so povedali zadosti glasno. Tudi meni se gora formularjev upira in tega pred nikomer ne skrivam. Smo vsi skupaj postali nergači ali pa je narobe nekaj drugega? S pedagoškim svetovalcem pa je približno tako kot z odtujitvijo lastnine. Lepo ime za nečeden posel. Po dvajsetih letih me še inšpicirate! Sploh ne. Spremljati moram uvajanje programa in spremljati ga želim pri vseh.
Kako naj zadostim dispoziciji, še ne vem. Doživela sem stvari, po katerih ne sprašuje, nisem pa zasledila niti polovico tistega, kar bi morala v njej podčrtati, obkrožiti in utemeljiti. A bo že kako. Tovarišico, ki se je razburila zaradi beraške plače, sem napotila na sindikat. Po najtanjši vesti sem napisala »poročilo o opravljenem svetovanju in nadzoru«. Na vpogled je v debelem zelenem fasciklu.
V tej učilnici, kjer naj bodo učenci deležni čudovite individualizacije, diferenciacije, konkretizacij, demonstriranja, eksperimentiranja, aktualizacije, iniciativnosti, kreativnosti, originalnosti obravnave, najsodobnejših učnih metod in didaktičnih čudežev, pa tudi vzgoje za humane odnose med ljudmi..., smo nekoč slovenski otroci do brezumja ponavljali izum velenemške kulture: Franz Prescheren ist ein deutscher Dichter, derauch ei-nige slowenische Verse geschrieben hat.
Primerjava dogodkov na križpotju usode riše čudne podobe. Najbolje bi jih odslikal laser, ker bi jih zaznal tridimenzionalno.
BERTA GOLOB
Občni zbor, ki to ni bil
Zgodilo se je, da zadnji občni zbor filmskovzgojnih delavcev pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije ni uspel. Zborovanje v projekcijskih prostorih Vibe je privabilo okoli petnajst ljudi, povečini odbornikov plenuma. Seveda se je treba zamisliti nad udeležbo.
Občni zbori so ponavadi združeni s filmsko projekcijo, tako da filmskovzgojni delavci združijo praktično s koristnim. Tako kot pri mnogih občnih zborih so se člani združenja tudi tokrat bali dolgoveznega besedovanja; vendar pa je lahko prav občni zbor —• ki je skrbno pripravljen, vsebinsko jasen in programsko poln — edinstvena priložnost za koristne izmenjave izkušenj, zahtev, predlogov, problemov, težav, uspehov in neuspehov praktikov. Skratka, dialogi bi morali biti sproščeni, spoznanja ustvarjalna in pot jasno začrtana. Tega pa žal ni bilo. Predvsem ^zato, ker (od več kot sto članov združenja) samo petnajst udeležencev — toliko jih je prišlo na zbor—ne more uspešno opraviti vsega dela — utiriti programa tako, kot bi ga lahko de’javna ve-
čina. Tako okrnjeno srečanje pa se vendarle ni izteklo v prazno, saj je bilo nekaj izmenjav mnenj in poročil prav dobrodošlih. Dvomljiva pa je sklepčnost takšnega zborovanja, zato je bilo dobronamerno postavljeno vprašanje, ah je pravno veljavno, če tako okrnjeno zborovanje dobi brez široke udeležbe sklepčno in veljavno moč, ali je primernejše pisno obvestilo, nekakšna anketa, v kateri dialog ni mogcfč. O sklepih je treba glasovati, navesti število tistih, ki se strinjajo s predlogom, število tistih, ki so proti ali pa so se glasovanja vzdržali.
Vsebinsko in problemsko naj bi bil občni zbor tak, da bi imeli pedagogi vnaprej pripravljeno gradivo, zanimali pa bi se za vse tisto, kar zadeva praktično delo in izobraževanje. Zagotoviti bo treba večjo povezanost z Zavodom SRS za šolstvo in bolj upoštevati načrt. Navsezadnje je lahko le-ta vodilo za prakso.
Razmisliti moramo, kakšni so vzroki za slabo udeležbo na občnem zboru. Vsekakor bi terjalo tb vprašanje nadrobnejše raz-
Ne brez znanja v višji razred!
67. člen Zakona o osnovni šoli škoduje učencem
V zadnjih mesecih pozorno spremljam razpravo o napredovanju učencev v višji razred, ki ga kljub negativnim ocenam omogoča 67.člen Zakdna o osnovni šoli.
Učitelji v šolah se s tem členom večinoma ne strinjajo in navajajo proti njemu utemeljene razloge. Za uvod navajam nekaj izpiskov iz časopisov, ki kažejo, da je postalo vprašanje o napredovanju ali ponavljanju razreda zelo pereče.
Jana Božič-Širaj: Napredovanje brez znanja 'ali ponavljanje razreda? Prosvetni delavec, 26. 12. 1983, str. 11: »...Že zdaj pa se lahko resno vprašamo, ali res koristimo otroku, ki ga s tremi ali več negativnimi ocenami spustimo v višji razred?... Ali ne naredimo dolgoročnejše škode za učenčevo socialno dozorevanje s tem, kb napreduje ob dokazanem neznanju?...«
Mojca Kavčič: Slabo učenje, slabo znanje. Delo, 17. 1. 1984, str. 7: »...Vzrokov'za tolikšno število negativnih ocen je več. Med prvimi je prav gotovo prevelika »prepustljivost« osnovnih šol, saj učenec lahko napreduje z negativnimi ocenami. Naj povemo, da to niso dijaki, ki umsko ne bi bili sposobni narediti srednje šole, res pa je, da je med njimi precej takih, ki še niso dovolj dozoreli. ...«
Dušica Kunaver: Zaprašeni paragrafi povzročajo zmedo. Prosvetni delavec, 30. 1. 1984, str. 5: »...Dajte mi cvek, saj je vseeno. Ocene iz angleščine v končnem spričevalu tako ne potrebujem ... Kje je tak učitelj, ki bo,odraščajočemu mladostniku dopovedal, da bi se bilo vendar pametno učiti, pri tem pa učenec pozna zakon, v katerem piše, da mu nečesa ni treba znati? ...«
Branimir Nešovič:	Kakšno
znanje potrebujemo? Delo, 19. 4. 1984, str. 2: »...Slišati je bilo odločne zahteve, da je treba razjasniti dileme okoli napredovanja brez zadostnega znanja. ...«
Zagovarjam mnenje, naj učenec, ki ne obvlada dovolj predpisane učne snovi, ne napreduje v višji razred in naj razred ponavlja. To mnenje bi lahko podprl z raznimi pedagoškimi, psihološkimi in drugimi razlogi; ker pa je bilo o tem že mnogo napisanega in izrečenega, sodim, da bi bilo ponavljanje razlogov te vrste odveč. Svoje mnenje pod-
glabljanje: tako o individualni zavesti kot o obvestilih o občnem zboru pa tudi o sporedu za občni zbor, ki mora biti tak, da udeleženec ne dobi občutka, da se zbora pač mora formalno, udeležiti, temveč naj se zaveda, da mora na njem zavzeto sodelovati.
Zagotovo pa ne-kaže prikrivati neuspeha; biti moramo stvarni, saj je to edina pot, da stvari zaživijo in se vsebinsko izboljšajo.
Če se je delo filmskovzgojnih delavcev v preteklosti vendarle lahko ponašalo s takimi ali drugačnimi dosežki, lahko to pomeni, da smemo tudi v prihodnje pričakovati bolj celostno povezano delo in vidne uspehe.
Zdajšnja kriza prav gotovo ni nepremostljiva. Treba je spoštovati delo, ki je premišljeno, strokovno dognano, ne le po filmski plati, temveč prav toliko po pedagoški; programsko se je treba opreti na začrtane zahteve in prisluhniti potrebam učiteljev. ,
IGOR GEDRIH
piram z izkušnjami, ki sem si jih nabral najprej kot učenec in nato še kot učitelj.
V odraščanju do dozorelosti so med otroki ogromne razlike zlasti v hitrosti dozorevanja.
Razlike v dozorelosti med učenci so še v osnovni šoli zelo velike. Na hitrost dozorevanja učenca ni mogoče kaj dosti vplivati; ta je odvisna od njegovih genov. Dolžnost družbe in šole je, da upošteva dozorelostno stopnjo učenca in da ga obremenjuje tako in toliko, kolikor je zanj ravno prav. S premajhno obremenitvijo ne izrabimo dovolj učenčevih sposobnosti, s preveliko pa ne dosežemo ničesar, ker normalnega razvoja ni mogoče prehitevati, lahko pa učencu dolgoročno škodimo.
Kaj pomeni nedozorelost, sem se lahko prepričal sam.
V prvi razred tedanje osemletne gimnazije sem prišel premlad in tako otročji, da mi je bil gumb na nitki najljubša igrača. Opomini, da boip ponavljal razred, me niso prav nič prizadeli. Imel sem prijatelja sošolca, za katerega sem vedel, da bo padel; zato sem si želel, da bi padel tudi jaz in bi tako lahko še naprej hodila skupaj. Moja vroča želja je bila, da bi me vzeli iz šole. Zavidal sem malo starejšemu prijatelju, ki so ga vzeli iz šole, in je kot trgovski vajenec razvažal blago na triciklu. Kaj je v .teh letih lepše, kot voziti se s triciklom?! Kljub vabljivemu triciklu sem moral razred ponavljati. V tretji gimnaziji je bilo zopet joj! V latinščini se mi je posrečilo pisati najslabšo šolsko nalogo:	37
glavnih napak! Ob popravljanju moje naloge se je profesor gotovo prijemal za glavo. Ob taki latinščini sem dobil popravni izpit. Nanj sem se zares pgdno pripravljal. Latinsko vadnico sem se naučil po latinsko in po slovensko naprej in nazaj na pamet. Vse zastonj, klub pridnosti nisem imel o latinski slovnici niti pojma; pri pisnem popravnem izpitu sem naredil 17 glavnih napak in dobri profesor mi je prizanesel z ustnim delom izpita.
Kot repetentu se mi je v tretji gimnaziji odprlo. Morda, je k temu nekaj pripomogla okoliščina, da sem začel igrati šah. Odslej nisem imel v šoli nobenih težav več. V četrti gimnaziji sem že inštruiral svoje sošolce. Nekoč se mi je celo posrečilo napisati najboljšo latinsko šolsko nalogo. Na univerzi sem naredil vse izpite z odliko in postal s triindvajsetimi leti gimnazijski profesor.
Danes me prešine strah, če pomislim, kaj bi bilo z menoj, če bi takrat veljal 67. člen in bi me profesorji spuščali do višje gimnazije. Nalogam ne bi bil kos, posledice pa bi bile take, kakršne je opisal France Forstnerič: Kdo je pravzaprav krivec za tolikšen osip že na prvi stopnji? Delo, 9. 2. 1984, str. 8.
Kot mlad profesor sem dobil razredništvo v tretjem razredu gimnazije, torej v sedanjem sedmem razredu osnovne šole. V razredu je bila dobra tretjina dijakov ponavljavcev; zato je bil razred s psihološkega vidika težak: na prvi strani močna skupina ponavljavcev, že skoraj odraslih fantov, na drugi strani pa dosti mlajši dijaki, še skoraj otroci. To težavo sem spretno premostil; pridobil sem si najprej repetente in z njihovim vplivom ustvaril v razredu dobre delovne razmere tako, da v razredu do mature ni bilo nobenih omembe vrednih težav.
Navajam zanimiv primer, kaj 'zmore dijak, ko dozori ali kakor temu pravimo po domače, ko ga sreča pamet. V drugem razredu ' tedanje gimnazije sem učil dija-
ka, ki je bil videti skrajno zanemarjen, len in nesposoben. V polletju je imel osem cvekov; pri meni je pisal vse šolske naloge nezadostno in pri ustnem spraševanju ni nikdar pokazal niti najmanjšega znanja. Na koncu šolskega leta me je predzadnjo uro zaprosil, da bi ga še enkrat vprašal. Začuden mu rečem, da to ne bi imelo nobenega smisla ob tolikih cvekih. Dijak je vztraja! pri svoji prošnji in bolj iz radovednosti sem ga začel spraševati aritmetiko. Odgovarjal je izvrstno. Dobro, sem mu rekel, prihodnjič vas bom izprašal še geometrijo. Tudi to je brezhibno odgovarjal in pri mojem predmetu je izdelal. Se dandanes se temu čudim in se dijaka s spoštovanjem spominjam.
Pri slabem dijaku sem vedno razlikoval, ali izvira neznanje iz lenobe ali pa iz nedozorelosti. Če sem ugotovil, da je vzrok neznanja lenoba, sem svetoval staršem, naj ga le trdo primejo, ker je dijak sicer sposoben. Če pa sem opazil, da je vzrok neznanja nedozorelost, sem svetoval, naj puste dijaku ponavljati razred. Na ponavljanje razreda pa so le redki zlepa pristali. »Naš, da bi
ponavljal, izključeno, kakšu1 sramota, kaj si bodo mislili sos6’ dje, izgubil bo celo leto, pa saj)* je veliko učil.« Skušal sem r prepričevati. Prav to, da se je ve liko učil, kaže, da dijak še ni ke zahtevam. Dijak dolgoročno le'1 ne bo izgubil, ker ga bo pr*1' lahko nadomestil pozneje, kolk dozorel. Res je, sosedje vas bo$ svetohlinsko pomilovali, 1,1 tihem pa vam bodo privoščili toda to ni pomembno za pravil^ otrokov razvoj; ne zahtevajte 0° otroka več, kot je sposoben, * tem mu samo škodite.
Napačno pojmovanje, da r ponavljanje razreda za nedozO' relega učenca nekaj poniževal' nega in sramotnega, prevladuje' našem javnem mnenju in vet' jetno tudi botruje spornemu Č' členu.
Ker je člen 67 dolgoročnJ škodljiv, bi ga bilo treba odpravi' ti. S pravnega vidika pa to ne h1-lahko, ker je ta člen sestavni d£i zakona. V ta namen bodo morali pedagoški delavci, ki učijo v šolah, po delegatski poti izposlO' vati ustrezno spremembo Za' kona o osnovni šoli.
ALOJZ VADNAL
Širša družbena pomoč mladinskemu tisku
—
Okrepiti je treba družbeni vpliv na oblikovanje vsebinske zasnove in programske usmeritve glasil
Med številnimi mladinskimi časopisi in revijami, ki izhajajo v Sloveniji, je petnajst takih, ki imajo posebno družbeno vlogo in pomen pri oblikovanju mlade osebnosti tako z estetskega, etičnega in nazorskega vidika. Družbeni dogovor o razširjanju in financiranju mladinskega periodičnega tiska, ki so ga sklenili na pobudo Republiške konference SZDL Slovenije pred sedmimi leti, je doslej zagotavljal kar najbolj enotno reševanje gmotnega položaja tega tiska in urejal odnose med vsemi organi, organizacijami irrskupnostmi, ki sodelujejo pri nastajanju, izdajanju in razširjanju mladinskih glasil. Družba je ves čas skrbela za razvoj mladinskega tiska in za njegovo kar najbolj nemoteno izhajanje; prispevala je denar (40 %) in zagotavljala tudi druge olajšave in popuste. V zdajšnjih gospodarskih razmerah pa bo treba zagotoviti še dodaten družbeni denar, da bi lahko mladinski tisk (z zmerno ceno) postal dostopen najširšemu krogu mladih. To je bila ena izmed temeljnih ugotovitev Republiškega komiteja za informiranje v razpravi o informaciji, ki jo je ie-ta pripravil zato, da bi osvetlil gospodarski in družbeni položaj mladinskega periodičnega tiska kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. V razpravi na nedavni seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo smo slišali stališča, usmeritve in predloge o tem, kako nadalje razvijati to dejavnost. Predloge je pripravil Republiški komite za informiranje.
Predlagatelj meni, da morajo izdajatelji v prihodnje še bolj odgovorno spremljati in prever-jatif kako se uresničuje vsebinska zasnova in uredniška politika posameznih glasil. Vse podpi snice družbenega dogovora naj zagotovijo vso mogočo pomoč mladinskemu tisku z oblikovanjem solidarnostnih cen papirja, tiskanja, izdajanja in drugo. Predvsem matične samoupravne interesne skupnosti, ki sofinancirajo mladinska periodična glasila, naj pri načrtovanju porabe
potrebe mladinskega tiska i njegov pomen pri vzgoji in izo braževanju mladih. S pomočj ustreznih samoupravnih intere snih skupnosti družbenih dejav nosti je treba zagotoviti in hkra okrepiti družbeni vpliv na obli kovanje in izvajanje vsebinsk zasnove in programske usmeri tve glasil; to pa je pogoj za dogo varjanje o višini denarja, ki ga b družba namenila za posamezn glasila. Slišali smo predlog, naj b financiranje tega tiska sistemski rešili tako, da bi celotno skrb z izdajo mladinskih glasil prevzel matične samoupravne ihteresn skupnosti. Banke pa naj bi dolo čile beneficirano obrestno men pri kreditiranju priprave mladin skega periodičnega tiska, tak kot jo določajo za pripravo in za logo šolskih knjig. Slišali sm' pobudo 'Republiškega komitej za informiranje, naj bi preučil možnost, da bi oprostili davka n dohodek vse tiste tozde, ki sode lujejo pri proizvodnji in izdaj glasil (za tisti del dohodka, ki j1 ustvarjen s tiskanjem, izdaja njem in prodajo mladinskih gla sil).
Predlagano je bilo tudi, naj b Zavod SRS za šolstvo razčleni vsebino in strokovno raven listo in pripravil primerjavo s pred metniki in učnimi načrti. Repu bliski konferenci SZDL in ZŠM! pa naj bi skupaj z mladimi ugo tovili njihove interese in pobud ter pripravili kar najboljši pred log o vsebinski zasnovi mladin skih listov, predvsem Mladin« Tribune in Katedre. V razprav smo zvedeli, da je Zavod SRS.z šolstvo že razčlenil vsebino.revij Mladina, liste pa bo oceni! v pri hodnjem letu, ker tega jzahtev nega dela ne zmore opravi* letos; tudi primerjava vsebin li stov z novim programor osnovne šole bo v prihodnjen letu bolj stvarna. Republišb komite za' informiranje je- š1 predlagal, naj bi takrat, ko. S' vsebine in programi podvajajc Republiška konferenca SZ Dl ara podlagi tehtne strokovne raz člembe' preučila možnost za p° vezovanje ali združevanje glaril
LEA DOMINKt
3
lav
ki
yZj
OSI
Ija
ZVi
17
Za
45
go
sai
sk
že
21
de
nc
tft
jo
tei
ta
so
di
d*
ai
di
vi
g<
bi
P'
tl
I
C
N
b
o
1
1
C
C
t
i
r
b
(
r
1
REDNI RAZPISI
del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah
Razpisi del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah, k* jih objavljamo, temeljijo na ustreznih zakonih, zlasti na Zakonu o v*goji in varstvu predšolskih otrok (Ur. 1. SRS, št. 5/80), Zakonu o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5/80), Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. 1. SRS, št. 19/76), Zakonu o glasbenih šolah (Ur. 1. SRS, št. 17/71), Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/80) in Zakonu o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 24/77, 30/78, 27/82, 45/82 in 13/83). V teh zakonih sb določeni tudi splošni in posebni pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati, ki se prijavljajo na razpis po-ssnaeznih del in nalog.
Vrsto in stopnjo izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove v srednjem usmerjenem izobraževanju je določil Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, dne 2l. 1. 1981 (glej Prosvetni delavec, št. 7/81).
Prijave na razpis je treba poslati v 15 dneh po izidu, če ni v razpisu določen krajši ali daljši rok, kandidati pa lahko pričakujejo odgovor »aUcasneje v 30 dneh po izbiri.
Če v razpisu ni določeno drugače, so dela in naloge razpisani za nedoločen čas, predvideni začetek dela pa je 1. september 1984.
Nekateri razpisi navajajo pri izobrazbi ustaljene kratice, ki pomenijo: VZG — vzgojitelj predšolskih otrok, U — učitelj s končanim uči-leljiščem, PRU — učitelj predmetnega pouka ustrezne smeri ali učitelj razrednega pouka z višjo izobrazbo, P — učitelj ustrezne smeri z visoko izobrazbo, STU — strokovni učitelj z ustrezno izobrazbo.
Prijava na razpis me?a praviloma vsebovati osebne podatke; podatke in dokazila o strokovni izobrazbi in usposobljenosti (diploma, dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, o pridobljeni pedagoško-andragoški izobrazbi ipd.); življenjepis s podatki o dosedanjem delu, družbeni in drugi zunajšolski dejavnosti.
Kandidati pošljejo prijave vzgojno-varstveni ali vzgojno-izobraževalni organizaciji, kjer se želijo zaposliti. Neposredno na temeljno organizacijo naslovijo prijave tudi tedaj, če objavlja razpis vzgojno-izobraževalni zavod za več svojih temeljnih organizacij, razen če je v razpisu drugače določeno. Za podružnične šole pošiljamo prijave na ma-dšne šole.
Zaradi preglednosti je razpis sestavljen po območjih.
Naknadne razpise bomo objavili 11. in 25. junija.
Pomursko območje
OSNOVNA ŠOLA BORISA KRAIGHERJA GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
razpisuje dela in naloge
—	Ravnatelja
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli in statutom osnovne šole, in imeti:
—	ustrezno pedagoško izobrazbo
—	5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu ~~ opravljen strokovni izpit
~~ organizacijske in strokovne sposobnosti ter biti družbeno družbeno politično aktiven.
Mandat traja 4 leta. Nastop dela 11. 6. 1984.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja, osnovna šola Borisa Kraigherja Gradišče v Slovenskih goricah. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANC BELŠAK BUČKOVCI
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja matematike
—	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE UČITELJA GLASBENE VZGOJE s polovično zaposlitvijo
Prevzem dela: 1. 9. 1984.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Na voljo je enosobno stanovanje.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR BOGOJINA
razpisuje dela in naloge
— RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE
Za ra\natelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli, ima pedagoško izobrazbo ter najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu.
Prijave sprejemamo 30 dni po objavrrazpisa.
Kandidat bo imenovan za štiri leta.
OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALMI ZAVOD
MURSKA SOBOTA, Trstenjakova 73,
razpisuje na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta
dela in naloge
NA OŠ DANE ŠUMENJAK-MIRAN
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU s kraj sim delovnim časom in za določen čas
NA OŠ KAREL DESTOVNIK-KAJUH — učitelja razrednega pouka, PRU ali U, s krajšim delovnim časom in za nedoločen čas
NA OŠ EDVARD KARDELJ
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas
2A OVIZ
" UČITELJA ZGODOVINE IN DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE, PRU s krajšim delovnim časOm in za nedoločen čas
" UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P s krajšim delovnim časom in za nedoločen čas
Začetek dela je 1. 9. 1984.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI, 69203 Petrovci razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA (reelekcija)
Pogoji;-
—	učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. čl. ZOŠ in Zakona o združenem delu;
—	stavkovni izpit in najmanj 5 let delovne prakse v VIO;
—	da je družbeno-politično aktiven;
—	da ima organizacijske in druge sposobnosti.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA ZA GLASBENO VZGOJO PRU ali absolvent PA za nedoločen čas;
—	UČITELJA ZA ŠPORTNE IN INTERESNE DEJAVNOSTI
z dopolnjevanjem SU — PRU za določen čas ali absolvent PA.
Dela in naloge razpisujemo s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sklepu sveta šole.
Stanovanj ni.
Začetek dela je 1.9. 1984.
Svet
OSNOVNE ŠOLE BRANKO BERNOT ALJAŽ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE — PRU — za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE — PRU — za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa svetu šole.
GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA
Pogoji: učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 27. člena Zakona o glasbenih šolah in ima organizacijske sposobnosti;
—	DVEH UČITELJEV HARMONIKE
Pogoj: končana srednja glasbena šola — glavni predmet harmonika
—	UČITELJA KITARE
Pogoj: končana srednja glasbena šola — glavni predmet kitara
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim-časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Glasbena šola Murska Sobota, Staneta Rozmana 1 — v 15 dneh po objavi razpisa.
SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA, MARIBOR, Leninov trg 1
razpisuje naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA NEMŠČINE IN LATINŠČINE, P
—	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, P
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE, P
s polovičnim delovnim časom:
—	UČITELJA SLOVENŠČINE, P
—	UČITELJA ZGODOVINE, P
—	UČITELJA PREDMETA PRAVNA UREDITEV SFRJ
Za vsa dela se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri.
Stanovanj ni.
Podravsko območje
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE KERENČIČEVIH, PESNICA PRI
MARIBORU, 62211 Pesnica pri Mariboru
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN GOSPODINJSTVA,
za nedoločen čas s polnim delovnim časOm, PRU, od 1. 9. 1984; dodatni pogoji^ vodenje pevskega zbora in poučevanje gospodinjstva
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za določen cas s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985, PRU
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA MARIBOR
—	p.o. Mladinska ul. 12
razpisuje po sklepu sveta šole prosta dela in naloge učiteljev:
A)	PREDMETNIH UČITELJEV GLASBE — POLNI DELOVNI ČAS
—	NAUKA O GLASBI za GS enoto Center in d. o. Lenart
—	ORKESTRALNIH TROBIL za GŠ enoto Center in d. o. Slov. Bistrica
—	KLAVIRJA za GŠ enoto Center
—	KITARE za GŠ enoto Center
—	KLAVIRJA za GŠ d. o. Slov. Bistrica
—	KITARE za GŠ OE Tabor in d. o. Lenart
—	KLARINETA za GŠ OE Tabor in d. o. Lenart
—	FLAVTE za GŠ OE Tabor in d. o. Slov. Bistrica
B)	PREDMETNIH UČITELJEV GLASBE — NEPOLNI DELOVNI ČAS
—	VIOLINE za GŠ OE Tabor in d. o. Slov. Bistrica
—	KITARE za GŠ enoto Center
—	ORKESTRALNIH TROBIL za GŠ OE Tabor in d. o. Ruše
—	HARMONIKE IN KLAVIRJA za GŠ d. o. Slov. Bistrica
—	KLARINETA za GŠ d. o. Slov. Bistrica
—	ORKESTRALNIH TROBIL IN ORKESTRA za GŠ d. o. Lenart
C)	PROFESORJEV GLASBE — POLNI DELOVNI ČAS
—	GLASBENEGA STAVKA za SGŠ
—	DIRIGIRANJA S PARTITURNO IGRO IN ZBORA ALI ORKESTRA za SGŠ
—	KOREPETITORJA za SGŠ
Č) PROFESORJEV GLASBE — NEPOLNI DELOVNI ČAS
—	ORKESTRALNIH TROBIL za SGŠ in GŠ
—	FLAVTE za SGŠ in GŠ
D)	DVEH UČITELJEV BALETA za SBŠ in BŠ
—	KOREPETITORJA BALETA
Začetek opravljanja del in nalog je 1. 9. 1984. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 30 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po opravljeni izbiri.
SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA MARIBOR, Orožnova 2 razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE
—	UČITELJA FIZIKE ALI FIZIKE IN MATEMATIKE
—	UČITELJA ZGODOVINE
—	3 UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIK TEKSTILNIH PREDMETOV
Delo je za nedoločen čas s polno učno obveznostjo. Začetek dela: 1.9. 1984.
Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objav: razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanen. razpisu.
Svet
ŠOLSKEGA CENTRA PRI TAM MARIBOR
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE
—	2 UČITELJEV STROKOVNIH PREDMETOV
—	UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA
—	LABORANTA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. -
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje' za učitelja v srednji šoli — v skladu z Zakonom o usmerjenem izobra ževanju — v 15 dneh po objavi razpisa svetu Šolskega centra pri TAK Maribor, Zolajeva 12.
Začetek dela: 1. septembra 1984.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sp manju prijav.
tol 7
Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VELIKA NEDELJA
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
— UČITELJA GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval učno obveznost na podružnični šoli Podgorci (1 dan) — PA
Začetek dela 1. 9. 1984.
Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh.
GLASBENA ŠOLA ORMOŽ, Kolodvorska 9, Ormož, razpisuje dela in naloge za nedoločen čas:
—	2 UČITELJEV KLAVIRJA s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KITARE s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KLARINETA s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA TROBENTE s polovičnim delovnim časom
Kandidati morajo imeti pedagoško izobrazbo ustrezne Smeri. Prijave z dokazili o izobrazbi naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa.
Nastop dela 1. 9. 1984.
Koroško območje
Komisija za delovna razmerja
CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE KOROŠKI JEKLARJI RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje prosta dela in naloge:
— UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, od 1.9. 1984.
Pogoj: učitelj razrednega pouka — diploma PA za razredni pouk. Dela in naloge se opravljajo v COŠ.
Stanovanja ni.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja šole, 15 dni po objavi razpisa.
Savinjsko območje
Svet zavoda
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA ANICE ČERNEJEVE p.o. CELJE, Kajuhova ulica 5
razpisuje dela in naloge
—	RAVNATELJA
—	VODJE ENOTE
/
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vzgojitelja ali strokovnega delavca, ki jih določa Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelja po Zakonu o osnovni šoli, in imeti:
—	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	opravljen strokovni izpit
—	ustrezne družbeno-moralne lastnosti za uresničevanje socialističnih vzgojno-izobraževalnih smotrov in razvijanje samoupravnih odnosov ter
—	sposobnost za vodenje in organizacijo dela.
Kandidati za ravnatelja priložijo prijavi še svojo .zasnovo o načinu uresničevanja programske usmeritve dela VVO in nakažejo svojo vlogo pri uresničevanju tega programa.
Prijave na razpis s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa boste obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE TONČKE ČEČEVE, Mariborska 43, Celje
razpisuje prosta dela in naloge
—	2 VZGOJITELJIC pripravnic — za dnevno varstvo otrok, za določen čas
Pogoj: vzgojiteljska šola;
—	2 VZGOJITELJIC s strokovnim izpitom za skrajšane programe, za nedoločen čas
Pogoj: vzgojiteljska šola, opravljen strokovni izpit;
—	3 VZGOJITELJIC za določen čas (nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu)
Pogoj: vzgojiteljska šola.
'Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh' po objavi razpisa na naslov: VVO Tončke Čečeve,Mariborska 43, Celje. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh, potem ko bo sprejet sklep o izbiri.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE, o.soI.o.
TOZDA OSNOVNA ŠOLA BRATJE DOBROTINŠEK
VOJNIK
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE ALI TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE s končano pedagoško akademijo ustrezne smeri; dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE ALI TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE s končano pedagoško akademijo ustrezne smeri; dela in naloge združujemo za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 10. 1984 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa; prošnji priložite dokazilo o strokovnosti.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh, potem ko bo sprejet sklep
o izbiri.
Stanovanj ni.
Razpisna komisija
SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas z ne polnim delovnim časom
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za določen čas z nepolnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti visoko izobrazbo ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva 10, 63000 Celje.
O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidata bosta sklenila delovno razmerje po dogovoru.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR
PRI CELJU
razpisuje prosta dela in naloge za
TOZD OŠ FRANJA MALGAJA ŠENTJUR PRI CELJU
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za določen čas od 1. 9. 1984 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Za PODRUŽNICO BLAGOVNO
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas od 1. 9. 1984 (jladomeščanje porodniškega dopusta)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas od 1. 11. 1984
TOZD OŠ FRANJA VRUNČA SLIVNICA PRI CELJU
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE (ženska) za šolsko leto 1984/85
TOZD OŠ BLAŽA KOCENA PONIKVA
—	UČITELJA MATEMATIKE, za določen čas od 1. 9. 1984 do vrnitve delavca z opravljanja družbene funkcije, do predvidoma 1. 11. 1985
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas z nepolno obveznostjo (12 ur)
TOZD OŠ MILOŠ ZIDANŠEK DRAMLJE
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, ki bo dopolnjeval delovne obveznosti z drugimi predmeti
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, ki bo dopolnjeval obveznost na OŠ Franja Malgaja Šentjur
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, ki bo dopolnjeval obveznosti na OŠ Franja Malgaja Šentjur
TOZD GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR PRI CELJU
—	2 UČITELJEV HARMONIKE IN NOG, za nedoločen čas
—	UČITELJA HARMONIKE IN NOG za dislocirani oddelek Ponikva, za nedoločen čas
—	UČITELJA KITARE IN NOG, za nedoločen čas
—	UČITELJA PIHAL IN GODBE NA PIHALA, za nedoločen čas
—	UČITELJA VIOLINE za nepolni delovni čas, za nedoločen čas
Delovna skupnost skupnih služb
—	SOCIALNEGA DELAVCA, za določen čas od 1.9. 1984 (nadomeščanje porodniškega dopusta).
Pri razpisih za vse TOZD in DSSS veljajo tile razpisni pogoji:
—	Delavci morajo imeti ustrezno izobrazbo.
—	Začetek dela je 1.9. 1984, če ni v razpisu drugače navedeno.
Prijave pošljite skupaj z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa tozdu, ki razpisuje dela in naloge.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH
TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA ROGATEC
razpisuje dela in naloge *
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU za določen čas od 31. 5. 1984 na podružnični šoli Donačka gora
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU za določen čas od 1.9. 1984 na podružnični šoli Dobovec
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na gornji naslov.
Spodnjepbsavsko
območje
Svet
COŠ ADAM BOHORIČ BRESTANICA
razpisuje dela in naloge
‘^ič 42
^Pisuj,
Učiti
učiti
'kve z c javira2 'Poteki
— UČITELJA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim de1'' nim časom. ,	Let
Pogoj: PRU ali P.	^DNj
Pričetek dela: 1. 9. 1984.
'*Pisu
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JURIJ DALMATIN KRŠKO
razpisuje prosta dela in naloge:
— DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA,
oddelkih PB, za nedoločen čas.
del«
Nastop dela 1. 9. 1984. Stanovanj ni!
UČIT
UČIT
Učil
*MA
UČI!
določ
Učn
čenč
Učn
določ
Učn
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PODBOČJE razpisuje prosta dela in naloge
Pogc
Pod
Pod
Pod
Pod
Pod
Pod
Pod
klain fler gr
1.	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, sta' kčete vanja ni
2.	UČITELJA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE (16 ur) za ned« ‘andi<
čen čas, stanovanja ni	a2pis:
3.	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA (16 ur) za nedoločen« '8330 stanovanja ni
4.	UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas, stanovanj'«izid
5.	VZGOJITELJICE za oddelek VVU za nedoločen čas, stanova'^^
Pogoji:
Pod točko 1, 2, 3, 4: kpnčana PA z diplomo.
Pod točko 5: končana vzgojiteljska šola s strokovnim izpit«1'
HSN(
a?pi
U
ne
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.	i
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku razp'sneL_ roka.	i
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Osno) šola Gorjanskega bataljona Podbočje, 68312 Podbočje — komisij' medsebojna delovna razmerja.
;rija
ceni
ŠOLSKI CENTER SEVNICA
razpisuje prosta dela in naloge za:
^ele
^SN'
TOZD OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE za določen čas — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični Telče, U ali PRU
Začetek dela: 1. 9. 1984,
Prijave pošljite v 10 dneh po objavi razpisa TOZD Osnovni šoli Trt' če. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis. Kandk’ bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po poteku ra/f 'olj snega roka.
&Zf
^ij
->t>bj!
Dolenjsko območje
0s

ta;
Zbor delavcev
GLASBENE ŠOLE ČRNOMELJ
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovi''"1 časom:
—	UČITELJA KLAVIRJA, PRU, P
—	UČITELJA HARMONIKE, STU
—	UČITELJA KITARE, STU
—	UČITEUA PIHAL, PRU, P
—	UČITELJA TROBIL, PRU, P
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni poO*! P javi razpisa, v 30 dneh po razpisu pa bodo kandidati obveščeni o izbit1
Začetek del: 1. 9. 1984.
____________________JS
SREDNJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE IN KOVINARS# USMERITVE EDVARDA KARDELJA ČRNOMELJ
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, visoka izobrazba, red«01 delovno razmerje za nedoločen čas s polno učno obveznostjo
—	UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA, visoka izobraz« strojne smeri z osnovnim poklicem kovinarske usmeritve, re delovno razmerje za nedoločen čas s polno učno obveznos J
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev p Ijite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa.

$Nir^a za ^e*ovna razmerja
i0J2NE Š°LE BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ,
Pisujeza nedoločen čas prosta dela in naloge
[^itelja likovnega pouka, pru
STELJA GLASBENEGA POUKA, PRU
■j'
ttvez dok^ili o strokovnosti pošljite na gornji naslov v 15 dneh po . V| razpisa. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh Poteku roka za prijavo.
lim
'et
^DNJE ŠOLE TEKSTILNE USMERITVE METLIKA
l?Pisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSI-
^Ma za določen čas
^ČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV za
pdočen čas
UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za dolo-cen čas
UČITELJA KEMIJE, BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA za
določen čas
delff UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za določen čas Pogoji:
Pod 1.: visoka izobrazba ustrezne smeri P°d 2.: visoka izobrazba ustrezne smeri Pod 3.: visoka izobrazba ustrezne smeri Pod 4.: visoka izobrazba ustrezne smeri Pod 5.: visoka izobrazba ustrezne smeri P°d 6.: visoka izobrazba ustrezne smeri Pod 7.: visoka izobrazba ustrezne smeri
*.e'a in naloge razpisujemo za poln delovni čas, razen pod 3, 5, 6 in 7, Jer gre za polovični delovni čas.
s, sta1 ačetek dela: 1. 'Septembra 1984.
nedo ^andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi . „P>sa na naslov: Srednja šola tekstilne usmeritve. Tovarniška 2,
čenč «330 Metlika.
vanj* ^ izidu razpisa jih bomo obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. nova1
%OVNA ŠOLA OTOČEC
zpjtr^Pisuje dela in naloge
CČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za 13,5 ure na teden, za nedoločen čas s polnim delovnim časom (dopolnjevanje na drugih 4 Predmetnih področjih), PRU, začetek dela 1. 9. 1984
1/s/l
sno'1
lisiji
CČITELJA TELESNE VZGOJE za 12 ur na teden, za nedoločen ■ cas s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, PRU, 2ačetek dela 1. 9. 1984
.^jave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveš-‘ ni o izbiri v 30 dneh.
ijelegacija delavcev v svetu
■(SNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MARTINA KO-‘MtJA ŠENTJERNEJ
. ,(ta2Pisuje prosta dela in naloge
ČČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU za nedoločen čas UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU za nedoločen čas UČITELJA KNJIŽNIČARJA IN ZA POUK SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU za določen čas (nadomeščanje delavke, ki opravlja družbeno-politično funkcijo — predvidoma dve leti)
a nima stanovanj.
1
prijave z dokazili ojavi razpisa.
o izobrazbi in življenjepisom sprejemamo 15 dni po
Osnovna šola 29. oktober šmarjeta
izpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas:
ni1*
2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA UČITELJA MATEMATIKE UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE UČITELJA GLASBENE VZGOJE (dopolnjevanje delovne ob-veznosti na osnovni šoli Otočec)
2a določen čas (od 1. 9. 1984 do 7. 1. 1985);
" UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
Pogoji: končana PA ustrezne, smeri.
ifi'
ve z
dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
✓ Pednja kmetijska šola grm, novo mesto,
rf Opisuje prosta dela in naloge:
" UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV,
/ diPl- inž. agronomije, Smer živinoreja — za nedoločen čas; UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE z zmanjšano učno obvez-)0| nosijo (16 ur na teden) — za nedoločen čas;
" 3 VZGOJITELJEV ZA DOM UČENCEV (od tega en vodja ja toma), najmanj višja izobrazba pedagoške Smeri — za nedoločen i0 .Cas-
prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih o vrsti in stopnji izobrazbe j- j sprejemali 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o niri v 15 dneh po izteku prijavnega roka.
r—■—-------------------------------------
Goriško območje
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJK A ČRNI VRH NAD
IDRIJO
razpisuje dela in naloge
— RAVNATELJA (za štiri leta) z delno učno obveznostjo.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje Zakona o združenem delu, Zakona o osnovni šoli (čl. 137) in Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v občini.
Začetek dela: 1. septembra 1984.
Prijave z dokazili bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa, obvestila o izbiri bomo poslali v 30 dneh.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE DRAGO BAJC VIPAVA
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE s polnim delovnim časom za nedoločen čas
—	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas
Pogoji: končana pedagoška akademija.
Stanovanj ni.
Notranjsko-kraško
območje
Komisija za delovna razmerja
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE POSTOJNA
razpisuje prosta dela in naloge
1.	VODJE HIGIENSKO ZDRAVSTVENEGA REŽIMA za nedoločen delovni čas
2.	2 VZGOJITELJEV PRIPRAVNIKOV za določen delovni čas za opravljanje pripravništva
1.	Pogoji:
—	višja medicinska sestra ali višji sanitarni tehnik,
—	3 leta delovnih izkušenj,
—	dodatna znanja:
a)	višja medicinska sestra — iz tehnologije prehrane
b)	višji sanitarni tehnik — sanitarni predpisi s področja zdravstvenega varstva
—	opravljen strokovni izpit,
—	ustrezne organizacijske sposobnosti
2.	Pogoji:
—	končana srednja vzgojiteljska šola
Pod 1. točko je začetek dela po dogovoru, pod 2. točko pa 1.9. 1984. Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja, Vzgojno-varstvena organizacija Postojna, Pot na Kremenco 4. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh.
Obalno-krasko ObiTlOCJG	Komisija za delovna razmerja
______________________________ OSNOVNE ŠOLE 25. MAJ PRESTRANEK
Svet
OSNOVNE ŠOLE HRVATINI
razpisuje dela in naloge
^ — UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU za nedoločen čas s
polnim delovnim časom	*
—	UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Začetek dela: 1.9. 1984. Razpisni pogoji: z zakonom predpisana izobrazba.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti upravi šole
Hrvatini.
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE IN ZA VODENJE PIONIRSKE ZADRUGE, PRU
—	UČITELJA ZEMLJEPISA IN DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE IN ZA VODENJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU
Delo se združuje za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1984.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola 25. maj Prestranek. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.
Gorenjsko območje
GLASBENA ŠOLA RADOVLJICA
razpisuje prosta dela in naloge
OSNOVNA ŠOLA OSKARJA KOVAČIČA ŠKOFIJE	- 2 UČITELJEV HARMONIKE
razpisuje za določen čas prosta dela in naloge	Z UČITELJA KITARE^ POl°ViČni del°Vni Čas
- UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN KEMIJE za šolsko leto ~ BistrLf^ KLAVIRJA IN NAGKA O GLASBI, v Bohinjski
Pogoji: predmetni učitelj ali profesor ali absolvent ustrezne Smeri. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 14 dneh po objavi razpisa.
Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti
m z opisom dosedanje zaposlitve v ! 5 dneh. O izbiri jih bomo obvestili
v 30 dneh po poteku razpisa.
CENTER ZA GLASBENO VZGOJO KOPER
razpisuje dela in naloge
za GLASBENO ŠOLO IZOLA:
—	UČITELJA HARMONIKE
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA KLAVIRJA (korepetitor)
za GLASBENO ŠOLO KOPER:
—	UČITELJA HARMONIKE
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA VIOLINE
za GLASBENO ŠOLO PIRAN:
—	UČITELJA VIOLINE (delna obveznost na šoli v Izoli)
Vsa dela so razpisana za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Začetek dela: 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Center za glasbeno vzgojo Koper, Gallusova 2. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa.
Svet
OSNOVNE ŠOLE DR. BOGOMIRA MAGAJNE DIVAČA
razpisuje dela in naloge:
—	UČITELJA TEHNIČNEGA IN LIKOVNEGA POUKA
—	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE
—	KNJIŽNIČARJA
Vsa navedena dela so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: končana višja ali visoka šola ustrezne smeri.
Začetek dela: 1. 9.1984.
— UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985.
Prijave z dokazili pošljite svetu šole v 8 dneh po objavi razpisa.
Svet
SREDNJE DRUŽBOSLOVNO JEZIKOVNE ŠOLE BORIS ZIHERL V ŠKOFJI LOKI,
Škofja Loka — Podlubnik 1. b
razpisuje prosta dela in naloge
Za nedoločen čas:
—	UČITELJA OSNOV BIBLIOTEKARSTVA (15 pedagoških ur na teden) visoka izobrazba z opravljenim izpitom iz bibliotekarske stroke.
—	UČITELJA STROJEPISJA IN OTP v 2. razredu — višja šola (pedagoška akademija), smer strojepisje.
—	UČITELJA POLITIČNE EKONOMIJE 12 pedagoških ur na teden, diplomirani ekonomist.
—	UČITELJA INFORMATIKE DOKUMENTALISTIKE 8 pedagoških ur na teden — visoka izobrazba ustrezne smeri, ki ima vključen program INDOK oz. visoka izobrazba z dodatnim programom usposabljanja v INDOK službi.
Za določen čas:
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA (visoka izobrazba ustrezne smeri) nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 5. oktobra 1984
—	UČITELJA FILOZOFIJE 12 pedagoških ur na teden (visoka izobrazba ustrezne smeri)
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi 8 dni po objavi
razpisa.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE IVAN TAVČAR GORENJA VAS
razpisuje prosta dela in naloge:
—	za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE — PA ustrezne smeri
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE — PA ustrezne smeri
Nastop dela 1. 9. 1984.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov OŠ Ivan Tavčar, 64224 Gorenja vas. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa.
Zasavsko območje
Svet
GLASBENE ŠOLE TRBOVUE
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA KLAVIRJA
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA HARMONIKE
—	UČITELJA NAUKA O GLASBI
—	UČITELJA BALETA
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Pogoj: višja strokovna izobrazba. Prijave sprejemamo do 1.9. 1984.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI,
Kosovelova 12
razpisuje dela in naloge za
TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN SKVARČA, Cesta 9. avgusta 44,
ZAGORJE OB SAVI
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN ZBOROVODJE, PRU
ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom (poučevanje na osnovni šoli Ivan Skvarča Zagorje in osnovni šoli Ivan Kavčič Izlake). Garsonjera v Zagorju;
—	UČITEUA TELESNE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom
—	UČITEUA GOSPODINJSKEGA POUKA, PRU (dela na šoli Ivan Skvarča Zagorje in Ivan Kavčič Izlake) za nedoločen čas s polnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE OKROGAR, Šolska cesta 1, ZAGORJE OB SAVI
—	UČITEUA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN KAVČIČ, Izlake 67, IZLAKE
—	RAVNATELJA
Pogoji:
—	da je državljan SFRJ
—	da izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujeta Zakon o osnovni šoli in 511. člen Zakona o združenem delu
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit
—	moralna in politična neoporečnost
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji temeljne organizacije kot celote.
TOZD GLASBENA ŠOLA, Cankarjev trg 4, ZAGORJE OB SAVI
—	UČITEUA KITARE, PRU ali P
- UČITELJA HARMONIKE, STU ali PRU
—	UČITELJA PIHAL IN FLAVTE, PRU ali P
Vsa navedena dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
—	UČITELJA BALETA, STU ali PRU za nedoločen čas s krajšim delovnim časom
—	UČITEUA TROBIL, PRU ali P za določen čas (nadomeščanje delavca, ki bo služil vojaški rok) s polnim delovnim časom
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih razpisnim komisijam tozdov. Prijave sprejemajo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Začetek dela: 1. septembra 1984 ali po dogovoru.
Osrednjeslovensko območje
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VENCLJA PERKA DOMŽALE,
.jubljanska 58a
azpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge
-	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE
-	UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE
-	UČITELJA TELESNE VZGOJE
-	UČITELJA GLASBENE VZGOJE
-	3 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA
BIVANJA (smer razredni pouk)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo v 8 dneh na naslov šole. O izbiri bodo pisno obveščeni \ 30 dneh po razpisnem roku.
Komisija za delovna razmerja
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE ANTON MEDVED, KAMNIK, Kidričeva 23
razpisuje prosta dela in naloge
—	10 VARUHINJ za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	4 VARUHINJ za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Pogoj: šola za varuhinje.
Če se prijavijo varuhinje, ki nimajo zahtev ane izobrazbe, je mogoče 'asedba del in nalog za določen čas, do enega leta.
Začetek dela: 1. 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA KAMNIK
razpisuje dela in naloge za nedoločen čas:
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU
Stanovanj ni.
Začetek dela je 1.9. 1984.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
ZAVODA ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENEGA POUKA na osnov ni šoli, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE na osnovni šoli, PRU ali P za določen čas s polnim delovnim časom (do vrnitve delavca, ki je na strokovnem izpopolnjevanju)
—	UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV v
usmerjenem izobraževanju, dipl. inž. elektrotehnike-elektronik za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Začetek dela 1. 9. 1984.
Vsi učitelji si morajo pridobiti specialno pedagoško izobrazbo za delo s telesno prizadeto mladino — F1BM.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE DANILE KUMAR LJUBLJANA, Godeževa 11
razpisuje prosta delti in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSKEGA POUKA
—	UČITELJA ZGODOVINE IN DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE
—	UČITELJA GLASBENEGA POUKA
—	4 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja
Za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu) razpisujemo dela in naloge
—	4 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega biv anja
Pogoj: PA — ustrezna smer.
Nastop dela: 1. 9. 1984.
Prijave z dokazili o izobrazbi bomo sprejemali 15 dni poobjavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija ze delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANCETA BEVKA, LJUBLJANA.
Ul. Pohorskega bataljona 1
razpisuje dela in naloge
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA in za drugo vzgojno-izobraževalno delo v COŠ — za nedoločen čas
—	UČITELJA KEMIJE IN TEHNIČNE VZGOJE in za drugo vzgojno-izobraževalno delo v COŠ — za nedoločen čas
Začetek dela: 1. 9. 1984. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave s podatki o dosedanjem delu in dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja na
OSNOVNI ŠOLI NARODNEGA HEROJA MAKSA PEČARJA,
61231 LJUBLJANA, Črnuška 9
razpisuje prosta dela in naloge
—	2 UČITELJEV COŠ spolnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA ZA COŠ s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke v času bolniške odsotnosti)
Pogoj: Učitelj alf razredni učitelj.
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE (ženska) za COŠ s polnim delovnim časom za določen čas)nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu); predmetni učitelj telesne vzgoje
—	UČITELJA MATEMATIKE — FIZIKE s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delav ke na porodniškem dopustu); predmetni učitelj ali profesor matematike — fizike.
Začetek vseh del je 1. septembra 1984.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa na zgornji naslov. Kandidati
bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE MIRANA JARCA, LJUBLJANA, Ipavčeva 1 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge
—	6 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (2 za poučevanje v razredu in 4 za oddelke PB)
—	UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE
Začetek dela 1. septembra 1984.
Prijave z dokazili o strokovnosti bomo sprejemali 8 dni poobjavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE LEDINA, LJUBLJANA, Komenskega 19
razpisuje prosta dela in naloge
fisija
'Mubl
*Pis
UJ
1.	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE
2.	TREH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za dela in nakf pCTl v oddelkih podaljšanega bivanja
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati š1 JlČIl
naslednje pogoje: pod 1: predmetni učitelj tehnične vzgoje— fizike. Delovno razmer)1 bomo sklenili v septembru za nedoločen čas s polnim delo' nim časom;
pod 2: učitelj ali učitelj razrednega pouka. Delovno razmerje bor^ sklenili v septembru za določen čas s polnim delovnim časoP1
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Ledir* 15 dni po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA NARODNI HEROJ TONE TOMŠIČ LJUB' LJANA, Šaranovičeva 7
pčn
pCn
LCn
Učn
»ač
»bja,
Uji
"iške
sna
“^°j Z;
razpisuje dela in naloge:
sLusn
"rite
^en
1. POMOČNIKA RAVNATELJA v COŠ
><
'iave
Kandidat mora izpolnjevati splošne, z zakonom in družbenim do’ '"didj
'iav.
govorom določene pogoje, in imeti:
—	ustrezno pedagoško izobrazbo;
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnet1’
izpitu;	;,u,j
—	organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim deloi" iNjo^ prispeval k uresničevanju smotrov in nalog OŠ;
—	aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucija do samoupravljanja in do družbenih interesov nasploh.
Mapdat traja 4 leta. Nastop dela 1. 9. 1984.
Si
\Nc
*Pis
2. Za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— UČITELJA MATEMATIKE — PRU ali P
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v dneh po objavi razpisa.
Kandidati pod tč. 1 naj pošljejo prijavo na naslov : Razpisna komisij3 za imenovanje pomočnika ravnatelja OŠ N. h. Tone Tomšič in prilo' žijo kratek opis dosedanjega dela. Kandidate bomo obvestili o izid11 razpisa v 15 dneh po končanem razpisnem roku.
"edc
UČI
Uč
dolo
DV
Zre,
ČČ
*rei
,ete
'jave
—''gor
sndit
Odbor za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE TONETA ČUFARJA LJUBLJANA, Čufarjev3
razpisuje za določen čas s polnim delovnim časom dela in nalog3
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU za dolo čen čas (nadomeščanje do aprila 1985)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU razrednega pouka za določen čas (nadomeščanje do marca 1985)
’CC
*Pi:
UČI
-0 V n
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema odbor 8 dni poobjavi razpi' h, j sa.
"no
'sku
SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA LJUBLJANA, Kardeljeva pl
razpisuje prosta dela in naloge:
'et
SN(
UČITELJA KITARE s polno delovno obveznostjo za nedoločen čas. Učitelj mora imeti visoko izobrazbo glasbene ali pedagoške smeri in najmanj srednjo izobrazbo iz inštrumenta.
UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE za nedoločen čas z ne polno delovno obveznostjo (11 pedagoških ur na teden).
'?pi
'OS
U
dc
U
v.
I)
(n
OSNOVNA ŠOLA TONETA TRTNIKA-TOMAŽA, SOSTRO,
61261 Dobrunje -— Ljubljana, Cesta 11. grupe odredov 47 razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P
—	UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P
—	3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v OPB, PRU ali U
UČITELJA na PŠ Besnica, PRU ali U. Stanovanje je v šoli;
3nc
'mi
'N(
lits
za določen čas od 1.9.1984 do 30. 12. 1984 s polnim delovnim čas m'
— UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P
Začetek dela je 1.9. 1984.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh na gornji naslov . Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
P<
U
'tp
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVO-DE-PRESKA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, P ali PRU, za nedoločen čas,
—	DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, za določen čas,
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za varstvo otrok v PB z jutranjim varstvom, za določen čas,
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za enoto Janeza Kalana na Topolu (kombiniran pouk), P ali PRU, za določen čas.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov šole v 15 dneh po izidu razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh.
>ai


llog*
icrj1
;lo'"
SOI'1
"din1
^'ja za delovna razmerja
)sBENE ŠOLE LJUBLJANA MOSTE-POLJE, LJUBLJANA,
Mubljanici 36
^'suje dela in naloge
^ClTELJA flavte in kljunaste flavte
{•CITELJA KITARE
J,STELJA KITARE (s polovičnim delovnim časom)
I UČITELJA VIOLINE .l;čitelja klarineta
^ClTELJA HARMONIKE (s polovičnim delovnim časom) ^ČUNOVODJE (s polovičnim delovnim časom)
^javlja dela in naloge
U^JNlCE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porod-Jiškem dopustu)
sNažilke
!°i za učitelje, računovodjo in tajnico je visoka ali višja šola t,e2ne smeri, za snažilko pa končana osnovna šola in enomesečno \usno delo.
Jtelje, računovodjo in snažilko razpisujemo dela in naloge za ne-
lloP dela za učitelje in tajnico je 1.9. 1984, za računovodjo in sna-1. 6. 1984.
I e sprejemamo 8 dni po objavi razpisa, no Odidate bomo obvestili o izbiri 15 dni po končanem sprejemanju
lei"
Ion1
rije,
j?!'sija za delovna razmerja
NOVNE ŠOLE FRANC MARN
*No
VODICE 33a NAD LJUB-
^Pisuje prosta dela in naloge v COŠ *
^oločen čas s polnim delovnim časom:
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P UČITELJA TELESNE VZGOJE — moški, PRU ali P
v 8
sij3
ilo-
ide
določen čas (eno šolsko leto) s polnim delovnim časom: °VEH UČITELJEV v oddelku PB na šoli Vodice, U ali PRU ^odni pouk
UČITELJA v oddelku PB na podružnični šoli Utik, U ali PRU *redni pouk — polovični delovni čas (4 ure na dan)
-ra-
-ra-
.^lek za vsa navedena dela in naloge je 1.9. 1984.
lave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh
gornji naslov.
"didate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh.
»g«
lo-
;ga
p'- fh
!gOJN1 ZAVOD FRANA MILČINSKEGA V SMLEDNIKU
^Pisuje prosta dela in naloge
^GOJITELJEV — vodij interesnih dejavnosti, PA MVO ali e,ektološka fakulteta, 2 leti delovnih izkušenj
dČIlELjA MATEMATIKE, PA ali ustrezna fakulteta, 2 leti de-',vnih izkušenj
‘vezen je poprejšnji preskus osebnostnih lastnosti. Delo je v izme-> elno tudi ob sobotah in nedeljah, moški bodo opravljali tudj 2° vzgojno delo.
usno delo 90 dni. Začetek dela 1. 9. 1984. Prijave sprejemamo Qni po objavi razpisa.
pl
et
SNovne ŠOLE DOLOMITSKI ODRED POLHOV GRADEC
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BREZOVICA PRI LJUBLJANI
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas:
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA na podružnični šoli Notranje Gorice, U ali PRU
Začetek dela: 1. 9. 1984;
za določen čas:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Notranje Gorice, U ali PRU za čas od 1.9. 1984 do 22. 3. 1985 (v času nadomeščanja je zagotovljena soba).
Poskusna doba tri mesece.
Osebni dohodek po pravilniku za pridobivanje osebnega dohodka. Zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano.
Komisija bo sprejemala in obravnavala prijave ter o izbiri obvestila kandidate v zakonitem roku.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BOROVNICA
razpisuje prosta dela in naloge
— 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Delo združujemo za določen čas s polnim deldvnim časom od 1. septembra 1984 do aprila 1985.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA,
Derčeva 1, Ljubljana Šiška
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — PRU ali P
—	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE — PRU ali P
—	UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE — PRU
—	UČITEUA GLASBENE VZGOJE — PRU ali P (za predmetno stopnjo)
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE — PRU ali P (za razredno stopnjo)
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE (za poučevanje fantov) — PRU ali P
—	6 UČITELJEV ZA PODALJŠANO BIVANJE NA RAZREDNI
STOPNJI — PRU ali U razredni pouk Prijave z dokazili o izobrazbi (diploma, strokovni izpit), navedbo dosedanjih zaposlitev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Nastop dela 1. septembra 1984.
Vlog brez dokazil komisija ne bo obravnavala.
Razpisi, ki smo jih prejeli dodatno
?Pisuje prosta dela in naloge
ke
ie-
3,
OSNOVNI ŠOLI DOLOMITSKI ODRED POLHOV GRADEC ^CITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA za razredni pouk, za določen čas
UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BI-t£NjA °d 1 ■ do 4. razreda, PA za razredni pouk, za določen čas UČITELJA TELESNE VZGOJE, 1. stopnja FTK-VŠTK Intoški), za določen čas
Svet OSNOVNE ŠOLE VLADIMIR NAZOR BOVEC
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE (polovičen delovni čas), PRU
—	UČITELJA DOMAČEGA GOSPODINJSTVA (4 ped. ure), PRU
1 ^ODRUŽNIČNI ŠOLI ŠENTJOŠT	%
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA za razredni pouk, za Nedoločen čas
kovanj nimamo.
Začetek dela 1. 9. 1984. Razpis velja za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 10 dneh po objavi razpisa.
P !k!'s'ja /a delovna razmerja
LJ NfOVNE ŠOLE FRANC LESKOŠEK-LUKA, LJUBLJANA,
'Nska 13
!Pisuje dela in naloge:
p UČITELJEV za delo \ oddelku podaljšanega bivanja ogoj: učiteljišče ali PA — razredni pouk; viCIFELJA za delo v oddelku podaljšanega bitanja — določen Nss (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), zače-'ekdela 1. 9. 1984.
^°goj: učiteljišče ali PA — razredni pouk;
UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JE-r,K-A _ določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), začetek dela 1. 9. 1984. jOgoj: višja ali visoka izobrazba.
UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA IN BIOLOGIJE —
°ločen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopu-stu), začetek dela 1. 9. 1984.
.	ustrezna sm^r PA;
Z UČITELJEV TEHNIČNEGA POUKA • tehnični. pouk in fizika — PA;
UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE š°goj: višja ali visoka izobrazba ;— ustrezna smer;
^Močnika ravnatelja
°goj: kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja po Zakonu o ^novni šoli.
Mandat 4 leta.
I^Ndidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na gornji na-r%e Sprejemamo 15 dni po objav i razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANCA ROZMANA STANETA MARIBOR,
Kersnikova 10
razpisuje za nedoločen čas prosta delain naloge
—	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVATSKEGA JEZIKA
Pogoj: predmetni učitelj.
Začetek dela 1. 9. 1984. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
OSNOVNE ŠOLE »17. OKTOBER« BELTINCI, 69231 BELTINCI
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATEUA
—	POMOČNIKA RAVNATELJA
Dela in naloge se razpisujejo za štiri leta. Začetek opravljanja del in nalog 1. 9. 1984.
Pogoji:
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje 96. člena Zakona o osnovni šoli, imeti morajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit in biti morajo družbenopolitično aktivni.
Komisija za medsebojna razmerja
razpisuje za določen čas (za šolsko leto 1984/85) prosta dela in naloge
—	UČITEUA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA ALI NEMŠKEGA JEZIKA, PRU angleščine in slovenščine ali angleščine in nemščine
—	UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU tehničnega pouka in fizike
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU telesne vzgoje, razredni pouk
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE in pevskega zbora, PRU glasbena vzgoja, razredni pouk
—	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli v Melincih, PRU razredni pouk
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas
—	UČITELJA GLASBENE IN LIKOVNE VZGOJE, PRU
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Stanovanj ni!
VZGOJNO-1ZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA LAŠKO
razpisuje naslednja dela in naloge:
V	TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE,
—	UČITEUA TELESNE VZGOJE,
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA,
—	UČITEUA ANGLEŠKEGA POUKA za določen čas — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu.
V	TOZD OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE
V	TOZD GLASBENA ŠOLA RADEČE
—	2 UČITELJEV KLAVIRJA,
—	2 UČITELJEV KITARE,
—	UČITELJA TROBIL IN PIHAL,
—	UČITEUA PIHAL,
—	UČITEUA TROBIL,
—	UČITEUA NAUKA O GLASBI.
Vsa dela in naloge so razpisane za nedoločen čas, razen posebej navedenih. Stanovanj ni. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa tistemu tozdu, v katerem se želite zaposliti. Izbrani kandidati bodo začeli delo 1. septembra 1984.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
CSŠ TITOVO VELENJE, TOZD Srednja kovinarska šola Muta
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITEUA MATEMATIKE, polni delovni čas; nedoločen čas
—	UČITELJA FIZIKE, polovični del. čas; nedoločen čas
—	UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE, polovični del. čas; nedoločen čas
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, polovični del. čas; določen čas
—	INŽ. TEKSTILNE TEHNOLOGIJE, polovični del. čas; nedoločen čas
—	UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA ZA TEKSTILNEGA
KONFEKCIONARJA, polni del. čas; nedoločen čas
Razpisni pogoji:
Visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri v skladu z"Zakonom o usmerjenem izobraževanju, za učitelja praktičnega pouka zadošča višja strokovna izobrazba konfekcijske smeri.
Razpis velja 15 dni po objavi. Začetek dela 1. 9. 1984.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. Stanovanja ni.
Prijave sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja pri CSŠ Titovo Velenje, TOZD Srednja kovinarska šola Muta, 62366 Muta.
SREDNJA ŠOLA TEHNIČNIH USMERITEV IN DRUŽBOSLOVJA KOČEVJE
razpisuje za šolsko leto 1984/85 prosta dela in naloge:
a) za nedoločen čas s polno učno obveznostjo
—	UČITELJA DRUŽBOSLOVJA, GEOGRAFIJE, ZGODOVINE
—	ŠTIRIH UČITELJEV STROKOVNIH PREDMETOV v vzgoj-no-izobraževalnem programu kovinarstvo in strojništvo
—. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v vzgojno-izobraževal-nem programu tekstilni konfekcionar
—	UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v vzgojno-izobraževal-nem programu kovinarstvo in strojništvo'
Pogoji:	*	.
—	tč. 1 — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri
—	tč. 2 — dipl. inž. strojništva
—	tč. 3 — inž. tekstilne konfekcije
—	tč. 4 — inž. strojništva
Nastop dela je za vsa razpisana dela in naloge 1. september 1984. Za dipl. inž. strojništva imamo na voljo enosobno stanovanje. Kandidati naj se pred vložitvijo prijave seznanijo z razpisnimi pogoji pisno ali te-lefonično, vabimo pa jih tudi na pogovor, ki naj ga prej najavijo po telefonu (061) 851-089.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje, Trg zbora odposlancev 22.
KVSMSaMMBMMMBMMHHiaeMilMRNa
Svet
OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJKA KOPER
razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA (za štiri leta)
Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati tudi pogoje iz Zakona o osnovni šoli in s svojo poklicno in samoupravno dejavnostjo uveljavljati humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje, ter imeti vsaj pet let vzgojno-izobraževalne prakse.
Prevzem del in nalog po dogovoru ali najkasneje 1. 9. 1984.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper, Muzejski trg 5 v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa jih bomo obvestili v 30 dneh.
Svet
OSNOVNE ŠOLE DRAGOTIN KETTE ILIRSKA BISTRICA
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Ilirska Bistrica, in imeti:
—	pedagoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu;
—	aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, samoupravljanja, družbenih interesov, družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora ter narodov in narodnosti SFRJ;
—	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in nalog šole.
Prevzem del in nalog po dogovoru ali najkasneje 1. 9. 1984.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Svet osnovne šole Dragotin Kette Ilirska Bistrica, Župančičeva 7 v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa jih bomo obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Stanovanja ni.
Delovna skupnost
GLASBENE ŠOLE POSTOJNA
razpisuje prosta dela in naloge
—	2 UČITELJEV KLAVIRJA
—	UČITELJA VIOLINE
ta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, nastop dela 1. 9. 1984
—	UČITELJA HARMONIKE
—	UČITELJA FLAVTE IN BLOK FLAVTE
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA TROBENTE
ta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom, nastop dela 1. 9. 1984
—	UČITELJA HARMONIKE — polni delovni čas
—	UČITELJA KITARE — polovični delovni čas
ta dela in naloge razpisujemo za določen delovni čas (nadomeščanje) nastop dela 1. 9. 1984.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Postojna, Cankarjeva 1
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in druž-beno-politične dejavnosti v 15 dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpisno komisijo« na naslov: Osnovna šola Bakovci, 69000 Murska Sobota. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sklepu sveta šole.
Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU
Delo bomo sklenili za določen čas (od 1.9. 1984 do 31. 3. 1985) s polnim delovnim časom.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
Svet
OSNOVNE ŠOLE DR. ANICE ROTDAJC GRAD
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA (za 4 leta)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli in imeti:
—	moralnopolitične lastnosti, določene z Zakonom o združenem delu
—	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA MATEMATIKE -- PRU
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE — PRU
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN DRUŽBENO-MO-RALNE VZGOJE — PRU
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom na podružnični šoli v Bodoncih:
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v oddelku podaljšanega bivanja U ali PRU.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri najpozneje v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRlC MARIBOR,
Žolgarjeva 4
razpisuje za šolsko leto 1984/85 za nedoločen čas dela in naloge
1.	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA
2.	POMOČNIKA RAVNATELJA
IjDgoj: ustrezna strokovna izobrazba, za delo pod 2. točko pa še vsaj 5 let delovnih izkušenj. Prijave pošljite na Osnovno šolo Boris Kidrič v 15 dneh po objavi razpisa.
GLASBENA ŠOLA KAROL PAHOR PTUJ
razpisuje dela in naloge
1.	DVEH UČITELJEV KLAVIRJA
2.	UČITELJA KLARINETA
3.	UČITELJA KITARE
Pogoji:
Kandidati morajo izpolnjevati splošne, s predpisi določene pogoje in imeti: pod 1. in 2. točko potrebno izobrazbo profesorja ali predmetnega učitelja glasbe — smer klavir oziroma klarinet, pod 3. točko pa vsaj končano srednjo glasbeno šolo — oddelek za kitaro.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.

Svet
OSNOVNE ŠOLE DUŠANA BORDONA SEMEDELA KOPER
razpisuje prosta dela in naloge:


Za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	3 UČITELJEV TELESNE VZGOJE, P ali PRU	_
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, P ali PR^h,
—	UČITELJA ITALUANSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA" ZIKA, P ali PRU
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, P ali P
—	ŠOLSKEGA PEDAGOGA, P (za delo v ŠSS in v oddelku
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, P ali PRU
1 fazll
f ž,
F
Ovili
»ike i< "tok
Za določen čas s polnim delovnim časom	,, .
— UČITELJA ANGLEŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZV ';n,n'
P ali PRU (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem d°' Jal stu)
'tfinc
'o-vai
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pogljite na naslov Osrtf F* šola Dušana Bordona, Rozmanova 21 a, Koper, v 15 dneh po ob 1 ‘ razpisa.
Začetek dela: 1. september 1984.
Svet
OSNOVNE ŠOLE ROGAŠEVCI
razpisuje prosta dela in naloge
— RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakon1 o združenem delu, in pogoje po Zakonu o osnovni šoli ter in^ ’ rol
‘ali z ‘acii Na Nkor "k in
lanj
ativr
"etnl
lQ~Vc
klah
"uti.
V?
se i2]
— najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovff^vi
RVo
izpitu,
—	organizacijske sposobnosti,
—	aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja.
Mandat traja 4 leta.
Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite razpisni komisiji šole' dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejel"1 nju prijav.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JANEZA HRIBARJA, STARI TRG LOŽU,
'•mi
leti
el8tai
P kni
razpisuje prosta dela in naloge:
2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas s plseb nim delovnim časom
UČITELJA ZEMLJEPISA IN GOSPODINJSTVA za nedo^l
čen čas
UČITELJA LIKOVNE IN GLASBENE VZGOJE za nedoločj^,
čas
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje’ učitelje v osnovni šoli v 15 dneh po objavi razpisa. Odgovor bodo p1 jeli v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
GLASBENA ŠOLA GORNJA RADGONA
razpisuje dela in naloge:
UČITELJA KITARE UČITELJA PIHAL
Šola nima stanovanj.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v petnajstih d11 po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Gornja Radgona, Partiz*1 ska 17, p. p. 30,'69250 G. Radgona.
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN MURSKA SOBOTA
razpisuje dela in naloge
—	RAVNATELJA
Pogoji:
—	učitelj, ki izpolnjuje pogoje 147. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa.
Začetek dela 1. 9. 1984.
OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI
Razpisna komisija sveta šole
razpisuje prosta dela in naloge
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh od dneva, ko so vložili prijavo.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE SENOVO
razpisuje prosta dela in naloge
—	PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
—	PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA
Za učitelja tehničnega pouka bo na voljo družinsko stanovanje. Prijave pošljite v 15 dneh na Osnovno šolo XIV. divizije Senovo.
Komisija za delovna razmerja TOZD
OSNOVNE ŠOLE IVAN FARCNIK BUC VRANSKO
POPRAVKI RAZPISOV, OBJAVLJENIH V 8. ŠTEVILKI P^ SVETNEGA DELAVCA, 23. APRILA 1984
in
dii
-------------------------------------3 S
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA I. BATALJONA DOLOMl1 «n SKEGA ODREDA HORJUL	še
sporoča, da je bil razpis pomotoma dvakrat objavljen.
d;
o!
di
SREDNJA ČLASBENA IN BALETNA ŠOLA, LJUBLJANA,V{ di
gova 7
razpisuje tudi prosta dela in naloge
si
ti
si
— UČITELJA VIOLINE v GŠ za nedoločen čas
Pogoj: višja ali visoka izobrazba, AG — ustrezne glasbene šifle
ti
Druga alinea razpisa SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE LJ^ LJANA, p.o. LJUBLJANA, Šubičeva 1 se pravilno glasi:
— UČITELJA SOMATOLOGIJE (in ne stomatologije, kot je b'1' napačno natisnjeno)
c
i
—	RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli in imeti:
—	strokovni izpit
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
—	ustrezne inoralno-politične lastnosti
—	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole.
Kandidat bo izbran za 4 leta. Začetek opravljanja del in nalog je 1. 9. 1984.
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
Pogoj: visoka izobrazba — zdravnik ali biolog
SREDNJA ŠOLA ZA DRUŽBOSLOVJE IN SPLOŠNO KULT1' RO, LJUBLJANA, Strossmayerjeva 1 objavlja popravek razpis® učitelja politične ekonomije s polno delovno obveznostjo za doloCj čas do 31. 8. 1985, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu dne 23' 1984. Pravilno besedilo se glasi:
— UČITELJA POLITIČNE EKONOMIJE s polno delovno obv®z' nostjo za nedoločen čas.
.
ELA
Hlačrtno in organizirano do integracije
PRI' v ~	--------------------------------
EGA vI8rencirane ln individualizirane oblike pomoči v vzgojno-varstvenih zavodih in osnovnih šolah za otroke
ali f]
elku f
Sličnimi razvojnimi in učnimi težavami
pred desetimi leti smo ugo-■v1*' in zapisali v zakone, pravil-1(6 idr., da je za veliko večino i.r°k z različnimi razvojnimi in 1EZ0 ^'nii težavami boljše, če se :m dtl bajajo in izobražujejo skupaj z
'no drugih vrstnikov v vzgoj-
''arstvenih zavodih in osndv-
OsnO] šolah in da bomo tem
otro-
joobi^ v rednih programih pomadi z diferenciacijo in individua-
ikon1 ,al
’acijo.
^ podlagi teh opredelitev v "konu, pravilniku za razvršča-Je >n kasneje smernic, so bolj ali anj načrtno nastale tudi kvanti-atlvne in kvalitativne spre-aeOibe v sestav' otrok v vzgoj-^'Varstvenih zavodih, osnovnih °lah irr osnovni šoli s prilagoje-
1 programom.
Vzgojno-varstveni zavodi so leta v leto čedalje bolj odpi-težje razvojno motenim ;r int<“Jrokom. Tako imamo zdaj v SR Icovfl1 'oveniji v vzgojno-varstvenih avodih organiziranih približno T razvojnih oddelkov za mo-^ otroke. Velika večina ,aEojno-varstvenih zavodov pa ; jub velikim potrebam še nima akih oddelkov.
Poleg že prej in zdaj vključe-ejetfll|n 10% otrok z gibalnimi, zaz-avnimi, čustvenimi in vedenj-kinri težavami, veliko teh je sojino in kulturno depriviranih, !e v osnovnih šolah tudi petina t. I dejnih primerov, ki šobili pred eti v osnovni šoli z lažjim pro-jj^atnom, in 779 razvrščenih i P lanih«
ale v
oloč
mo-
otrok (z vsemi vrstami modnosti).
Se bolj pa se je sestava otrok sPremenila v osnovnih šolah s Prilagojenim programom in po-5 s[ sebej še v osnovnih šolah z lažjim .jP^gramom. Od šolskega leta e	do letos imamo v
snovnih šolah z lažjim programom 1821 ali 25,25%
>je lo pf
idn*
tiz«1
manj
?,rok. V posameznih šolah se je stnvil0 otrok zmanjšalo tudi za '% (Celje) in celo 60% 'Paško). Po normativih za °snovne šole z lažjim programom pomeni to 182 oddelkov, v resnici pa najmanj 100, če pride Jn oddelek'1,58 učitelja. Kje je specialnih pedagogov? Kje Je Približno 120,000.000 dirt, ki s° jih osnovne šole z lažjim pro-pamom dobile lani manj kot v 'etu 1975—'b (100 oddelkov Pomnoženo s ceno oddelka)? , akaj ni šel ta denar v osnovne s°le z otroki, ki so potrebni dife-fenciranega in individualizirala pouka?
^Sžvftost in možnosti razvoj diferenciacije "i individualizacije
Čeprav zelo veliko govorimo Pišemo, kako zelo potrebni sta
.ferenciacija in individualizacija v vzgoji in izobraževanju (za Nadarjene in motene otroke).
?m° Pri uresničevanju teh zamisli e zmeraj na začetku. Namesto
^a bi pospešeno uvajali različne oblike diferencirane in indivi-y( |malizirane vzgoje za ene in ’ fuge učence, razpravljamo le na jplošno in se prepričujemo s cita-'' Očitno je to lažje kot pa ure-smičevanje že zdavnaj razčišče-mh idej. Z diferenciacijo in indi
efi ^palizacijo smo uspešni le toli-
v kolikor naredi vzgojitelj ali ipteljpri uri vzgoje in pouka pri v . a*' 36 učencih.
. Kljub temu pa imamo 30 špe-Cialnih pedagogov v razvojnih Hilli °dc*eikih v vzgojno-varstvenih i ^vodih, 185 socialnih delavcev, ^‘Psihologov, 140pedagogov in y specialnih pedagogov v plovnih šolah, ki se ukvarjajo z pbčnimi diferenciranimi in in-'pdualiziranimi oblikami po-
m°či otrokom. To je dovolj ve-skupina strokovnjakov, da bi
•tl''
“enotnem in načrtnem vouenju r° vZ^ai lahko imeli že marsikaj zeiščeno v zvezi z operativno .'ferenciacijo in individualizaci-

i j'a. uvajanje diferenciacije in uividualizacije so potrebne Somerne mgžnostj._V t_a namen
1.	ustrezno oblikovano skupino otrok z različnimi razvojnimi in učnimi težavami;
2.	tako družbeno in strokovno usmeritev, da bomo tem otrokom pomagali z diferencirano in individualizirano vzgojo, s poukom v rednih razmerah (integriran način obravnave, večji socializacijski učinki pri notranji diferenciaciji in nižja cena);
3.	spoznanje pristojnih strokovnih služb, ravnateljev, šolskih kolektivov in delavcev šolskih svetovalnih služb, da bo brez razvite diferenciacije in individualizacije ostalo veliko otrok v vzgojno-varstvenih zavodih in osnovnih šolah (še posebej od' 1. do 4. razreda) brez nujne pravočasne in na pravem mestu dane strokovne pomoči;
4.	možnosti za oblikovanje delovne skupine strokovnjakov (pedagog, psiholog, specialni pedagog, razrednik, starši obravnavanega otroka in socialni delavec — ravnatelj);
5.	možnost za namestitev ustrezno izbranega specialnega pedagoga z bogatimi strokovnimi izkušnjami v osnovni Šoli;
6.	ustrezen prostor za diferencirani in individualizirani pouk;
7.	okvirni razvojni program za uvajanje diferencirane in individualizirane pomoči;
8.	model individualnega vzgojno-izobraževalnega načrta;
9.	individualni vzgojno-izo-braževalni načrt za vsakega učenca, ki bo zajet v diferencirano obravnavo;
10.	ustrezno osnovno obliko diferenciranega in individualiziranega pouka, iz katere izvirajo in se razvijajo druge oblike;
11.	operacionalizacijo slovenskega jezika in računstva;
12.	strokovno usposabljanje in vodenje strokovnih skupin po občinah (operacionalizacija, sestavljanje individualnih vzgojno-izobraževalnih načrtov^ izbor otrok, teamsko delo, sestavljanje inštrumentarija, diferencirane in individualizirane oblike pouka, diferencirani programi itn.);
13.	spoznanje, da z uvajanjem diferenciranega in individualiziranega pouka najuspešnejše preprečujemo težave in težje motnje (čustvene, vedenjske in učne);
14.	dodaten denar, potreben za izredno delo članov strokovne skupine;
15.	tako diferencirano in individualizirano pomoč, ki bo lahko čimprej prevzela tudi razvrščanje. Tako bi postalo razvrščanje še bolj strokovno in cenejše. Šele potem, ko bi otroka dovolj časa strokovno spremljali, mu ponudili možno strokovno pomoč v osnovni šoli in če mu ne bi zmogli tako pomagati, bi ga lahko predlagali za osnovno šolo s prilagojenim programom. Tako bi diferencirana in individualizirana pomoč postala most med vzgojno-varstvenim zavodom, osnovno šolo in osnovno šolo z lažjim programom;
16.	spoznanje in ugotovitev, da so problemi v osnovni šoli in osnovni šoli z lažjim programom tako zahtevni, da kljub stabilizaciji ni več mogoče odlagati načrtnega in operativnega uvajanja potrebnih oblik pomoči v osnovni šoli in prazniti osnovne šole s prilagojenim programom z izgovorom, da ni denarja in možnosti. To počnemo že od leta 1976/77.
Tako početje je najdražje, saj pomeni zadolževanje na račun prihodnosti z zelo velikimi obrestmi; to pa pomeni, da bo kasneje potrebno zelo veliko denarja za motene ljudi, veliko teh pa bo tudilzgubljenih. Kar 80 do 90 % teh bi namreč lahko rešili z 10-ali 50-krat manj denarja. Če bi jim pravočasno pomagali in jih usposobili za življenje in delo, bi se ti vzdrževali sami, hkrati pa prispevali svoj delež skupnosti.
■ V '62 osnovnih šolahTn obči-^ na h bijlahko z dobro voljo in ra-zume vanje nHx>Ty alTmanjlzpol-'
nili pogoje, ki smo jih navedli pod točkami od 1 do 6 in tiste pod točkami 13, 14 in 16. Pogoje pod točkami 7,8, 10, 11 in 12 bi uresničili, če bi zaposlili ustrezne strokovnjake po območjih, ki bi usmerjali in vodili razvoj diferenciranega in individualiziranega pouka in vzgoje v vzgojno-varstvenih zavodih, osnovnih šolah in osnovnih šolah z lažjim programom. Pogoje pod točkami 9, 11 in 15 bi uresničili v samem načrtnem in organiziranem uvajanju nujne operativne diferenciacije in individualizacije.
Specialnih pedagogov je dovolj, saj ima večina občin osnovno šolo z lažjim programom. Ob ustreznem strokovnem vodenju in usposabljanju bodo izbrani specialni pedagogi kos zahtevni nalogi, saj so usposobljeni za še težje motene učence. Če gre specialni pedagog na osnovno šolo, naj gre za njim tudi denar.
Tudi prostor je mogoče najti, če je primeren odnos do tovrstnega šolanja in če je primerna volja.
Dodaten denar za izredno delo članov strokovne skupine in za usmerjevalca razvoja diferencirane in individualizirane vzgoje in pouka bi morali predvideti po občinah.
Na podlagi štiriletnega uvajanja diferenciranega pouka v 1. osnovni šoli v Celju bi potrebovali za posamezno občino tale sredstva (brez osebnih dohodkov za specialnega pedagoga): za specialna vzgojila, učila in literaturo 50.000 din, za dodatna dela članov strokovne skupine
160.000	din, za regijskega usmerjevalca in drugo pa od
90.000	do 100.000 din, skupno torej 310.000 din.
Za letno obravnavo približno 27 učencev v 1. in 2. letu in približno 40 učencev v 3. letu, ko bi bila usposobljena skupina strokovnih delavcev in uvedene trajne oblike diferenciranega pouka, to ni veliko. V primerjavi s koristjo je to zelo malo denarja.
Sklep in predlog
406 svetovalnih delavcev bi morali razbremeniti nekaterih
del, ki za šolo niso bistvena, zato da bi se strokovno izpopolnili in usmerili v še večjo preventivo — razvoj diferenciacije in individualizacije pouka v osnovnih šolah od 1. do 4. razreda.
Prepričan sem, da imamo pri nas dovolj strokovnjakov, ki bi to nalogo lahko pravilno usmerjali. Seveda bi jih za različne vloge morali poiskati na fakulteti, kliničnih službah in v praksi.
' Na podlagi ugotovljenih potreb otrok z različnimi razvojnimi in učnimi težavami v vzgojno-varstvenih zavodih in osnovnih šolah in kadrovskih, prostorskih in denarnih možnosti, sklepam, da bi lahko v večini naših občin z malo razumevanja in spoznanja izpolnili dovolj pogojev in da imamo dovolj potrebnih možnosti za načrtnejšo in bolj usmerjeno diferenciacijo in individualizacijo vzgoje in izobraževanja v vzgojno-varstvenih zavodih in osnovnih šolah (od 1. do 4. razreda). Le tako bomo dosegli uspešno integracijo otrok z različnimi razvojnimi in učnimi težavami v vzgojno-varstvenih zavodih in v osnovnih šolah.
Glede na potrebe otrok in možnosti, ki jih imajo po posameznih občinah, predlagam, da se hitro dogovorimo, sporazumemo in že jeseni začnemo pospešeno uvajati diferencirano in individualizirano pomoč v vzgojno-varstvenih zavodih, osnovnih šolah in osnovnih šolah z lažjim programom.
Ne izgovarjajmo se, da nas ovira pri tem stabilizacija. To nikomur ne pomaga. Kolikor bolj bomo »stabilizirali« na račun otrok, tem manj stabilni bomo in slabši bodo stabilizacijski učinki v šoli.
Vedeti moramo, kaj je najpomembnejše. Kaj se nam bo najbolj obrestovalo — v dobrem in slabem. Naredimo načrtno prvi korak za še boljšo vzgojo naših otrok! To je veliko boljše, kot če se prepričujemo, da ni mogoče narediti nič. Zmeraj je mogoče narediti kaj dobrega.
Ustvarjalni ljudje pa morajo prav v kriznih časih najbolj poprijeti.
MIRKO GALEŠA
Skupnost otroškega varstva Slovenije
o sofinanciranju programov in nalog'v letu 1984
Delegati v odborih skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije za razvoj družbenega varstva otrok in za svobodno menjavo dela so na skupni seji dne 4. aprila letos obravnavali programe in naloge, predložene Skupnosti otroškega varstva Slovenije v sofinanciranje. Predlog za razporeditev predvidenih sredstev v ta namen po finančnem načrtu Skupnosti otroškega varstva Slovenije je pripravila posebna komisija. Pri odločanju so delegati upoštevali, da se naloge ne podvajajo, da so izsledki študij in nalog koristni za čim več predšolskih otrok in da so pro-
grami namenjeni predvsem predšolskim otrokom. Prednost so imele tudi naloge, ki se nadaljujejo iz prejšnjih let, če je bil zanje predložen ustrezen program in poročilo o opravljenem delu.
Skupnost otroškega varstva Slovenije je med svojimi nalogami predvidela tudi denarno pomoč časopisu Prosvetni delavec v višini 150.000 din in tako omogočila, da bomo tudi v prihodnje lahko pozorno spremljali problematiko na področju predšolske vzgoje v naši rubriki Vzgoja in varstvo.
»Delo in mir sta sreče izvir«
Te besede so zapisali mladi ustvarjalci celodnevne osnovne šole v Škofijah ob prazniku dela in dnevu ustanovitve ‘ Osvobodilne fronte. Vendar to ni bil le izviren domislek, temveč tudi vodilo k nevsakdanjemu proslavljanju delavskega praznika.
Letos se je namreč skupna komisija učiteljev in učencev določila, da bo delovno počastila oba praznika. Vsaka oddelčna skupnost je dobila pri urejanju okolice šole nekaj zemljišča, ki ga je bilo treba urediti, prekopati ali očistit', uredili pa so tudi vsa špbmTTiska' 'obeležja W 'kraju’
Obenem so mladi likovniki porisali asfalt in z risbami okrasili krajevno skupnost.
Na skupnem zboru učencev so vodje poročali o uspešnosti pri delu in skupaj z učenci ugotovili, da je bilo delo uspeSno, taka počastitev praznika dela pa prijetna novost. Zvečer smo v dvorani zadružnega doma spremljali proslavo, ki so jo pripravili šolarji škofijske šole, mladinci iz krajevne skupnosti in domači oktet. Zaslužni krajani, so ob navdušenem ploskanju prejeli srebrni znak OF.
KUŽA PEČARIČ
pobude
odmevi
SKUPŠČINA POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV
Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev bo imela 15. 5.1984 svojo 16. redno sejo skupščine. Ker se dosedanjim organom izteče mandatna doba, je na dnevnem redu v ospredju poročilo o delu posebne izobraževalne skupnosti in njenih organov, razrešitev dozdajšnjih in volitev novih članov predsedstva, odborov, strokovnega sveta in delegatov posebne izobraževalne skupnosti v svetih šol pedagoške usmeritve.
Skupščina bo obravnavala predlog programa vzgojitelj predšolskih otrok, poročilo o razpisu in vpisu v prve letnike srednjega, višjega in visokega izobraževanja v pedagoški usmeritvi; delegati pa bodo dobili širše informacije o pripravi osnutkov programov za višje in visoko izobraževanje v pedagoški usme-ritvi, o postopku verifikacije srednjih pedagoških šol in o delu Centra za pedagoško-andragoško izobraževanje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani.
NARODNI MUZE i LABIN
Marino Tartagiia: avtoportret, olje 1917, slikarja, profesorja in akftieaaika, ki je nedavno sani v Zagr ebu kot nestor jngostovsn-skega slikarstva, poteau ko je dopolnil devetdeset aktivnih let; umrl je zaradi prometne nesreče, ki gaje doletela na poti iz ateljeja.
Umetnik se je izobraževal v Firencah in Rima, kjer je nastopal z vodflanai predstavnici italijanske avantgarde. Ko se je dokončno vrnil, je deloval najprej v Splitu, nekaj let na Dunaja in v Beograda, nato pa dobrih petdeset Set v Zagreba. — Zn slovensko Ifltovno kulturo je pomemben zlasti kot pednpag. Ki njem so študirali nekateri vidni slovenski umetniki, predvsem v predvojnem času, ko ie ni bilo slovenske likovne akadmnde.
Za TartagBevo delo so značilni globoka studiozuost, pretanjeno barvno izražanje čistega slikarstva in intimna ekspresivnost.
Zanimivo predavanje o VVagnerjevi ideologiji
Na Pedagoški akademiji v Mariboru je bilo pred kratkim zanimivo predavanje za profesorje in študente: Izhodišča in posledice Wagnerjeve ideologije. Organiziral ga je Center za marksistične študije, pripravila in izvedla pa strokovnjakinja za zgodovine glasbe, izredna profesorica pedagoške akademije dr. Manica Špendal.
Trinajstega februarja 1983 je namreč minilo sto let od smrti Richarda Wagnerja, ki zavzema poleg Verdija v drugi polovici devetnajstega stoletja najvidnejše mesto v zgodovini opere.
Predavateljica je opozorila, da prav gotovo ni bilo skladatelja, ki bi izzval toliko navdušenja, odpora in tako nasprotujoče si kritike kot prav Richard Wagner. Med brezmejnim občudovanjem in popolnim odklanjanjem je nihala ocena njegovih sodobnikov in še niha ocena tistih, ki so rojeni štiri ali pet rodov za njim. Potem ko je dr. Manica Špendal orisala skladateljevo življenje in prelomne'dogodke v njem, se je znanstveno poglobila predvsem v nacistično zlorabo in Hitlerjevo čaščenje tega glasbenega umetnika. Res je, da so Wagnerjevo glasbo izvajali ob različnih priložnostih: ob državnih pogrebih,
strankinih shodih, Hitlerjevem rojstnem dnevu, pri usmrtitvah, v koncentracijskih taboriščih ipd., vendar je treba glasbo vrednotiti z umetniškimi merili, ne pa z zlorabami in političnimi zablodami.
Predavateljica je povzela in problematizirala stališča znanih teoretikov, ki so se ukvarjali z VVagnerjem in z nacistično zlorabo njegove glasbe v propagandne namene; to stališče je vzporejala z ideologijo, ki jo je v resnici mogoče najti v Wagner-jevih teoretičnih opredelitvah.
Svoj celostni in znanstveno utemeljeni prikaz je privedla do današnjega časa in predavanje, ki ga je obogatila z odlomki iz Wagnerjevih oper, sklenila z besedami: »Prav tako se, po moji sodbi, potrjuje, da Wagner ni bil le občasen in na neko določeno ideologijo vezan pojav in da ni bil estetsko in umetniško napreden le za svoj čas, temveč je spodbudno vplival na nove poti in razvojne možnosti prihodnjih skladateljskih rodov (Debussy, Schonberg). To priča tudi o neomejeni in trajni vrednosti njegovega ustvarjalnega opusa.«
MARIJA ŠVAJNCER
Naknadne razpise
bomo objavili 11. in 25. junija t.l.
Razpisne številke Prosvetnega delavca bodo v prodaji tudi v , knjigarnah v vseh večjih središčih, lahko pa jih naročite tudi na upravi Prosvetnega delavca.
Na vprašanja odgovarja Vili Veršaj, pomočnik predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
Višja ali visoka izobrazba za ravnatelja doma ?
Po Zakonu o usmerjenem izobraževanju morajo imeti vzgojitelji v domu učencev najmanj višjo izobrazbo, za individualnega poslovodnega organa doma pa je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja. Naša delovna organizacija pa je določila v statutu, da mora imeti ravnatelj doma visoko izobrazbo. Ali vzgojitelj z višjo izobrazbo in več kot pet let delovne dobe v vzgoj-no-izobraževalni organizaciji ter opravljenim strokovnim izpitom izpolnjuje pogoje za zasedbo tega delovnega mesta? Ali ni dolžna delovna organizacija uskladiti samoupravne akte z Zakonom o usmerjenem izobraževanju? Kako ukrepati tedaj, če delovna organizacija zavrne kandidata z višjo izobrazbo s pripombo, da ne izpolnjuje pogojev za ravnatelja, češ da nima visoke izobrazbe? M. S.
ODGOVOR:
— Z Zakonom o usmerjenem izobraževanju so bili na novo določeni pogoji za individualni poslovodni organ ali za predsednika kolegijskega poslovodnega organa tako srednje šole kot tudi doma za učence. Tako je novi zakon razširil krog možnih kandidatov za ravnatelja srednje šole oziroma ravnatelja doma za učence na vse tiste, ki izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje za učitelja, vzgojitelja ali sodelavca srednje šole oziroma doma za učence, ter imajo peda-goško-andragoško izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. Glede na to, da zakon v 177. členu predpisuje za vzgojitelja najmanj višjo strokovno izobrazbo, le-ta izpolnjuje tudi pogoj glede strokovne izobrazbe za ravnatelja srednje šole oziroma doma za učence. Vse izobraževalne organizacije v srednjem usmerjenem izobraževa-
nju, med katere sodijo tudi domovi za učence, so morale svoje statute in druge samoupravne akte tudi glede pogojev za ravnatelja šole oziroma doma uskladiti z omenjenimi določbami zakona. Zato morebitno zviševanje izobrazbenih zahtev za ravnatelja šole oziroma doma in s tem vnaprejšnje izločanje nekaterih kategorij delavcev, ki jim zakon omogoča kandidiranje za ravnatelja, po našem mnenju ni v skladu z zakonom. Iz navedenega izhaja, da npr. za ravnatelja doma lahko enakopravno kandidirata tako vzgojitelj, ki ima z zakonom določeno najmanj višjo strokovno izobrazbo, in kandidat, ki ima visoko strokovno izobrazbo, seveda če enako izpolnjujeta tudi druge z zakonom in s statutom doma določene pogoje za ravnatelja. Razpisni komisiji'pa je prepuščeno in naloženo, da predlaga svetu doma najustreznejšega kandidata.
Po 507. členu Zakona o združenem delu lahko vsak udeleženec razpisa ali družbeni pravobranilec samoupravljanja začne zoper sklep sveta doma o imenovanju ravnatelja doma ali srednje šole postopek pred sodiščem združenega dela, če meni, da razpis ni bil izveden po predpisanem postopku, ali da tisti, ki je bil imenov an za indiv i-dualnega organa, ne izpolnjuje za to predpisanih pogojev.
Naj še opozorimo, da k statutu srednje šole oziroma doma, ki mora določati tudi pogoje za ravnatelja, daje soglasje skupščina občine, na območju katere je njen sedež, ter da zakonitost dela srednje šole oziroma doma za učence nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za zadeve vzgoje in izobraževanja, ki ima tedaj če je zakonitost kršena nnrvico in dolžnost ukrepati v skladu z zakonom.
20-letnica mature
Maturanti 5. a in b letnika 1963/64 učiteljišča v Tolminu se bomo zbrali 2. junija 1984 ob 20-letnici mature v hotelu Krn Tolmin. Zbirati se bomo začeli ob 17. uri. Na srečanje vabimo tudi profesorje, ki so poučevali v tem letniku. Upamo, da bo udeležba polnoštevilna.
Zaradi lažje organizacije se prijavite na naslov: Slava Štrukelj, Most na Soči 24 a, 65216.
Obvestilo
Maturanti 4. a letnika 1948/49 učiteljišča v Ljubljani se bomo srečali ob 35. obletnici v soboto, 9. junija 1984 v Ljubljani. Zbirališče je v restavraciji »Pri vitezu« ob 15. uri (Šentjakobski most). Vabljeni so tudi maturanti iz 4.b in 4. c razreda.
Na srečanje vabimo tudi profesorje, ki so poučevali v letniku. Prijave pošljite na naslov: Marija Petkovšek, Drenov grič 107, 61360 Vrhnika ali po telefonu: (061) 751-224, Julči Mesec—Drašler.
Srečanje ob 25-letnici
Maturanti 5. a — 1958/59 učiteljišča v Mariboru se bomo srečali ob 25-letnici v soboto, 26. maja 1984 ob 15. uri v Orožnovi 2 (Klub prosvetnih delavcev) v Mariboru.
Obvestilo
Zbirke LOŠKEGA MUZEJA so še zmeraj zaprte zaradi preuredi-tvenih del. Odprte bodo predvidoma v juniju 1984. Datum vam bomo pravočasno sporočili.
UPRAVA

Razpis
FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR
razpisuje za leto 1984 literarne nagrade za krajše prozne sestavke, pesmi in dramski prizor s tematiko iz naše revolucije:
1.	PESEM ZA OTROKE
1.	nagrada: 8.000
2.	nagrada: 6.000
2.	PROZNI SESTAVEK
(črtica za otroke)
1.	nagrada: 8.000
2.	nagrada: 6.000
3.	KRATEK DRAMSKI PRIZOR
(ali skeč — primeren za otroke)
1.	nagrada: 8.000
2.	nagrada: 6.000
Razpisa se lahko udeleži vsak državljan SFRJ.
Razpis je anonimen.
Pisne prispevke je treba opremiti z geslom, popolne naslove pa priložiti v zaprtih ovojnicah.
Žirija bo upoštevala le tiste prispevke, ki jim bo priložena zaprta kuverta z razrešeno šifro.
Zaželeno je, da avtorji pošljejo vsaj tri kopije.
Žirijo bodo sestavljali književniki in predstavniki Festivala kurirček Prispevke pošljite do vključno 1. decembra 1984 na naslov:
FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR TOMŠIČEVA 45 62000 MARIBOR
60 let Slovenskega etnografskega muzeja
Slovenski etnografski muzej deluje že šestdeset let v skromno odmerjenih prostorih pod skupno streho z Narodnim muzejem in Prirodoslovnim muzejem Slovenije v poslopju nekdanjega Ru-dolfinuma na Prešernovi cesti. Po šestdesetih letih svojega dela je muzej pripravil jubilejno razstavo, s katero želi seznaniti javnost s svojim delom, zgodovino in razvojem, predvsem pa z bogatimi zbirkami, ki jih zaradi prostorske stiske žal ne more predstaviti tako, da bi si obiskovalci lahko ogledati kulturo in način Življenja slovenskega ljudstva v raznih zgodovinskih obdobjih.
Zbiranje etnološkega gradiva v Kranjskem deželnem muzeju se je začelo že v dobi avstro-ogrske monarhije. En razstavni prostor
muzeja izpopolniti zbirko tako, da bo predstavljala kar najpopolnejšo podobo slovenskega ljudskega življenja. Posebne terenske ekipe naj bi sistematično raziskale vsa slovenska območja. Po letu 1963, ko je prevzet vodstvo Slovenskega etnografskega muzeja dr. Boris Kuhar, je začel muzej v svojih skromnih prostorih prirejati številne občasne razstave, ki naj bi olajšale postavitev stalne zbirke.
Sredi šestdesetih let je bil v okviru etnografskega muzeja ustanovljen Muzej neevropskih kultur v gradu Goričane pri Medvodah, ki ima danes bogato zbirko ljudske kulture z vseh celin. S tem in s številnimi občasnimi razstavami je muzej na široko odprl okno v svet.
je bil od leta 188S namenjen razstavam s področja etnologije. Leta 1921 je bil zasnovan inštitut za etnografijo, ki ga je vodil dr. Niko Zupanič. Leta 1923 se je inštitut osamosvojil in preimenovat v Etnografski muzej, vendar pa so bile njegove razstavne zb irke v že tedaj premajhnih prostorih prenatrpane in nepregledne. V njih sta bili od pokrajin najbolje zastopani Gorenjska in Bela krajina, tematsko pa sta bili najbogatejši zbirki tekstila (narodnih noš) in ljudske umetnosti.
Po vojni je bilo treba zaradi razvoja etnologije in premika družbenih težišč drugače zasnovati etnološko delo in zbiranje gradiva. Leta 1947 so preuredili in na novo postavili zbirko v razširjenih, vendar še vedno premajhnih prostorih. Predstavljeni niso bili niti vsi etnični predeli niti vse zvrsti kmečke kulture. Zato je dr. Boris Orel, tedanji ravnatelj, menil, da je ena glavnih nalog
Še vedno pa ostaja vprašanje: kako predstaviti kulturo Slovenčev javnosti in kako naj se muzej vključi v izobraževanje,' če še vedno nimamo (ali zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov ne moremo imeti) stalne razstave o načinu življenja Slovencev v zgodovinskih obdobjih do danes.
Razstava, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, je delno retrospektivna. Muzej želi seznaniti javnost z razvojem svojih dejavnosti s pregledom etnoloških razisku\ in deta r muzejskem okviru in posredno predstaviti etnologijo, njeno metodologijo in predmete raziskovanja. V ta namen pripravlja muzej vsako sredo v svojih razstavnih prostorih zanimiva predavanja, ki bodo skušala približati način življenja Slovencev nekdaj in danes.
France Čebohin
Desetega aprila smo se na pokopališču v Ložu na Notranjskem poslovili od učitelja in ravnatelja Franceta Čebohina.
Ostal je zvest učiteljskemu poklicu; temu je posvetil vse svoje življenjske moči. Tudi zadnje desetletje, ki ga je sicer preživljal v Ložu kot upokojenec, je delal z mladino.
Trideset letnikov Bločanov je vzgajal za življenje. Ves čas v zelo težkih gmotnih in kadrovskih razmerah. Usmerjal je mlade v poklice, v službe, v svet, ker doma zanje ni bilo dovolj kruha. Tako je neposredno sodeloval s tovarnami, z ustanovami in šolami po Sloveniji takrat, ko na naših šolah še ni bilo poklicnega usmerjanja.
Čeprav odmaknjen od velikega sveta in civilizacije se je trudil in bil uspešen pri svojem delu. Tako je šola v Novi vasi ves čas slovela kot dobra osnovna šola, kot ustanova, na kateri dobijo učenci najpomembnejše znanje za življenje, za delo ali nadaljnje šolanje.
Čeprav doma s Krasa, s Primorskega, je postal pravi Bločan. Vživel se je v trde razmere teh krajev in brž zaznal značilno smučarsko dediščino Blok; po vojni jo je - že skoraj pozabljeno, spet obudil z organiziranjem novih tečajev, smučarskih šol in tekem.
Telesna vzgoja je bila njegova velika ljubezen, zato se je vsa leta trudil, da bi vzgojil čvrsto, zdravo in vzdržljivo mladino. Danes moramo priznati, da je to veliko in naporno, strokovno, pedagoško in organizacijsko delo obrodilo bogate in trajne sadove.
Ob takšni zagretosti za telesno kulturo je razumljivo njegovo prizadevanje: že v petdesetih letih se je zavzemal za to, da bi zgradili ustrezno telovadnico. Koliko poti in dogovarjanj je bilo potrebno, koliko organizacijskega in strokovnega ter aktivističnega dela, da je v tistih razmerah zraslo poslopje TVD Partizan v Novi vasi, stavba, v kateri so dobili prostore krajani ne le za telesno vzgojo, pač pa tudi za kulturne prireditve, za gasilstvo, za zdravstvo in za vse druge organizacije, društva in dejavnosti, ki jih potrebuje krajevna skupnost.
Ta dom, ob katerem so v novejšem času zrasli novo šolsko poslopje, pa vrtec in zdravstveni dom, je še zdaj jedro vasi, brez katerega si ni mogoče zamisliti organiziranega življenja v kraju.
Pako je kot organizator graditve doma, kot ustanovitelj TVD Partizana in dolgoletni načelnik te organizacije za Bloke napravil več, kot bi mogli pričakovati od enega samega vaškega ravnatelja.
Vse to mogočno delo pa je opravljal poleg, svojega rednega pedagoškega dela, poleg učiteljevanja in ravnateljevanja. Žnano je, da je bil odličen metodik in psiholog. Poznal je ljudi v dušo, poznal razmere vsakega učenca. V težkih povojnih ra-
zmerah, ko je bilo treba staf°! vojne razmajano šolsko posw šele urediti in usposobiti za*” zaradi nemogočih gmotnih zmer, v kakršnih je šolski ko* tiv delal, ni pozabljal na tem6* nalogo šole — na vzgajanj* učenje. Poleg rednega pouk® odpiral ob večerih šole za sle, sam poučeval in v delo vk* čeval ves kolektiv. Cele ro<k Bločanov, ki bi zaradi vojni*1 zmer ostali nepismeni ali p° smeni, je tako usposobil, ji*1* nanjal s temeljnim znanjem so lahko ustvarjalno sodelo' pri obnovi domovine in s sp*11 valom večerne osnovne šole®
•n
H
nadaljevali šolanje.
Ob vseh teh izobraževalni*1.
vzgojnih nalogah, ki so ga zmerno zaposlovale, je naše*1 za tisto dejavnost, brez ka11 človek ne more biti polna os* nost - za kulturo.
V samotnih nočnih urah starega šolskega poslopja 0$ vala v vas harmonika. Ravna1 in pevovodja Čebohin je rngf® novo melodijo zdaj za pionk pevski zbor, zdaj za moške zdaj za tamburaškega. Vse vodil sam - v šoli in na vaS
Notranje zadovoljstvo množični telesno kulturni ph ditvi, po igri, ki jo je sam reži1 po proslavi, za katero je sam11 tudiralz učenci ali odraslimi? cejšen del programa, je bilo e večkrat edino plačilo za d® večere in prečute noči, ki ji*1 žrtvoval za kulturo in človd rast Bločanov, s katerimi se je prvega dne, ko je prišel me počutil eno.
Zdaj delamo v drugačnih1 zmerah. Toda vanje je vp(l skoraj trideset let Čebohino'1 garanja, trideset let njegove prestane dejavnosti, trideset dela z ljudmi -z otroki in s sl ši, s telovadci, pevci, z igralci,* deset let sodelovanja z okolj* s tovarno v vasi, s kmetijsko1 drugo, trideset let uspešn* dela za nenehno posodablja® in kakovostno rast podežels šole, za katero je vedel, da mora razlikovati od šole v v* kem mestu.
Njegovo delo je vraščeno šolsko zadrugo, ki je v naj*1* lačnih letih pomagala blošk1 otrokom z izdatno šolsko mali* Njegovo delo in ljubezen sta '■ jena v rožah pred staro šolo, k* te dni spet prebujajo. NjegO delo je v skrbi za vsakega uče« posebej, tudi za tistega iz Met« za katerim se je v snežnem,11 težnem večeru v slutnji, da la*1 zaide na poti iz šole, spustil smučeh in ga zablodelega na* in rešil...
Trideset let takega dela. n deset let življenja z Bločani v<* brem in slabem. Premalo smo« bili hvaležni. Naj bo ta bd spomin na njegovo veliko «*‘ poskus, da bi nadomestili ti«1 kar smo zamudili, ko je bi* med nami.
UČITELJI OSNOVNE ŠOLE TONE ŠRAJ-ALJOŠA NOVA VAS - BLOKE
Razstava
MONIKA KROPEJ
V Slovenskem šolskem muzeju bo v torek, 22. maja 1984 ob 11. uri odprta razstava ob 150-letnici predšolskih ustanov na Slovenskem in ob 35-ietnici Srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani, ki je bila prva tovrstna kadrovska šola. Do tedaj so se vzgojiteljice izobraževale le na tečajih. Razstava bo prikazala zgodovinski razvoj predšolskih ustanov na slovenskem etničnem
ozemlju, od prvega vrtca, ki ustanovljen leta 1834, pa “ zdajšnjih sodobnih vzgojno-val stvenih organizacij, ki s svojo«*( javnostjo omogočajo vsem ot*® kom skladnejši duševni in tele5*1 razvoj ter vedro in sproščd*1 otroštvo.
Pokroviteljica razstave Skupnost otroškega varstva S*®] venije.
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 380 din za posameznike, 650 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 20 din, pri povečanem obsegu pa 30 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica- ^ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega koh11' teja za vzgojo in izobraževanjeie časnik »Prosvetni delaje®' prost temeljnega davka od ; meta proizvodov (glej 7. točko odstavka 36. člena zakona o ob" davčenju proizvodov in storitevV prometu).