ArjFRi$k/t Domovina £ J)-'.9 avIk d®mm m om$ /VIJE TO * e/l'm—HO IW1E National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 13, 1967 SLOVCNIAK N€WSP.Aftii ŠTEV. LXV - VOL. LXV Tudi narodna fames! naj ne kril svctode! Vrhovno zvezno sodišče je označilo zakonsko določilo o prepon 'edi zaposlitve članov Komunistične partije v tovarnah, ki delajo za narodno obrambo, za protiustavno in zato neveljavno. ‘ ‘ , WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo s 6:2 glasovoma, da je določilo zakona o nadzoru podtalne dejavnosti, ki napravlja zaposlitev člana Komunistične partije v tovarnah za narodno obrambo za zločin, v nasprotju z ustavo. Vrhovno sodišče pravi, da je taka omejitev kršenje v prvem u-stavnem dopolnilu zajamčene pravice združevanja. Vrhovno sodišče pravi v izjavi večine, da ni mogoče Kongresu uporabiti “vojne sile” za razširitev svoje oblasti . . . bila hi naravnost ironija, če bi skrb za narodno obrambo uzakonila izpodkopovanje ene izmed svoboščin, ki dajejo tej obrambi svoj smisel . . . Omenjeni zakon določa, da zagreši vsak član Komunistične partije, ki se zaposli v tovarni, Vključeni v delo za narodno o-brambo, kaznivo dejanje in je zato lahko obsojen do največ Pet let ječe in do $10,000 globe. Po tem zakonu je bil obtožen neki Frank Robel, ki je bil zaposlen kot strojnik v Todd’s Shipyard Corp. v Seattlu. Zvezni o-krožni sodnik W. J Lindberg v Seattlu je obtožbo zavrnil, ker ni bilo dokazov, da bi bil Robel izvrševal podtalno delo Komunistične partije. Vrhovno zvezno sodišče je odločitev okrožnega zveznega sodnika potrdilo in pri tem izjavilo, da je šel zakon v varovanju debele pred špijonažo in sabotažo Predaleč, ker je segel tudi po °nih članih Komunistične partijo, ki niso delovni in vključil v Partijskim članom zaprte tovarno tudi take, ki v tem pogledu ftiso “občutljive”. ^ SFRJ nov delovni čas Beograd, sfrj. — Tito bi i'ad vpeljal ameriški delovni čas (°d 9 do 5. ure). Sedaj se v Jugoslaviji delovni dan konča že °b 2. ali 3. uri popoldne, zato Pn se zjutraj začne zelo zgodaj, ^ngoslovani so postali lagodni P1 gledajo, kako bi se pri delu de pretegnili. Zato so proti ameriškemu delovnemu dnevu. Boj Proti njemu vodijo Titove unije °dnosno sindikati. Mučijo se ob P°tu svojega obraza z dopovedovanjem, kako slabo vpliva dhieriški delovni dan na zdravje. Vzgojo, izobrazbo in seveda tudi da kulturo, politiko in celo dru-'drisko življenje. Ko človek bere Vse te razlage in kritike našega delovnega dneva, se šele zave. dakšni reakcij onarci smo v naši ^eželi. Ni treba posebej poudarjati, ,a se sindikati nikjer ne sklicu-Jelo na skušnje, ki jih je Ame-^ka naredila s svojim delovnim ddevom. pmn: Oblačno in vetrovno z verjet-sBo pršenja dežja pomeša-^Sa s snegom. Naj višja tem-^ratura blizu 40. Novi grobovi Peter J. Markusic V ponedeljek je umrl v Euclid Glenville bolnici 17 let stari Peter J. Markusic z 28385 Orchard Drive, Willoughby Hills, O., sin Petra G. in Charlotte, roj. Hahn, brat Mary Louise, Charlene in Cheryl, vnuk pok. Petra in Mary Markusic. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz želetovega po^ grebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Felicite ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Namesto vencev k mrtvaškemu odru priporočajo starši darove za United Cerebral Palsey Association, 2141 Overlook Rd., Cleveland Hts., O. Valentine Mola (Mole) Kot smo poročali včeraj je jmrl 88 let stari Valentine Mola (Mole), rojen v Podlipi pri Vrhniki, od koder je prišel v ZDA leta 1895, vdovec po v preteklem oktobru umrli Frances, roj. Jarc, oče Williama Mole, Mrs. Emery Simko, Josepha Mole, Mrs. John Doljak in Ernesta Mole, 8-krat stari oče, 4-krat praoče, brat pok. Johane, Anne Sasek (Corvalis, Ore.), Johna (E. Helena, Mont.) pok. Jake in Louisa (Corvalis, Ore.). Do upokojitve 1946 je bil 22 let zaposlen pri Cleveland Illuminating Co. Bil je član Dru-;tva Najsv. Imena pri sv. Filipu Meri ju, HBZ št. 22. Pogreb bo iz Trdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob 8.15, v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, lato na Kalvarijo. Louis A. Flack Včeraj popoldne je umrl na svojem domu na 10702 Prince \venue po hudi bolezni 51 let Jari Louis A. Flack, rojen v lan dusky, od koder se je pred nnogo leti preselil v Cleveland, astnik Louis A. Flack Building Jo., dokler ga ni stisnila bolezen, nož Dorothy, roj. Kleinsmith, če Karen, Mary Jane in Debo-ah, brat Stanleyja, Andrewa, sok. Franka in pok. Antona. Ijegov oče Frank, ki je tudi mel lastno gradbeno podjetje, e umrl leta 1963, mati Mary, oj. Lavrenčič, pa je umrla pred nnogo leti. Pogreb bo iz Fortu-ovega pogreb, zavoda na 5316 Meet Avenue v petek ob 8.30 jutraj, v cerkev sv. Lovrenca b devetih, nato na Kalvarijo. Najemniki le zmeraj plašijo afriške politike Vse kaže, da sodelujejo beli najemniki v državljanski vojni v Nigeriji tako na strani zvezne vlade kot na strani BiafiV. KINSHASHA, Kongo. — Tistih 130 evropskih najemnikov, ki so delali sive lase kongoške-mu diktatorju Mobutuju, ni več v Afriki, so se razpršili po svojih domovih, še preje pa podpisali izjave, da se z najemniškimi posli ne bodo več pečali. Seveda ni treba na te izjave dati kaj prida. To priča tudi zahteva afriških držav, naj se evropske obvežejo, da ne bodo svojim državljanom dovoljevale, a bi izbrali najemniški poklic. Zahteva afriških držav bo seveda obvisela v zraku. Več pa pomeni stališče naše administracije v tej zadevi. Naša diplomacija je zelo zadovoljna, da je lahko iz Konga odpoklicala vsa svoja transportna letala, ki pa tam niso prevažala samo civilistov, ampak po potrebi tudi Mobutujeve vojake. Značilnejša je pa izjava državnega tajništva, da misli, da ne bo v nobenem slučaju moglo pošiljati znova naša letala v Afriko in tam prevažati, kar pride pod roko. To se ne nanaša toliko na Kongo, kjer sedaj vlada mir, ampak na Nigerijo. Tam se pletejo čudne stvari. Nigerijskemu predsedniku Gowonu je namreč prišlo na pomoč “1,000” belih najemnikov, Moskva in Praga mu pa dajeta orožje. Ni pa brez tuje podpore tudi uporniško pleme Ibo, dobiva jo od nekaterih črnih afriških držav in seveda “tudi od naše CIA”, kot trdijo komunisti. Nihče ne ve, koliko je resnice na vseh teh govoricah med diplomati, toda nihče ne izključuje možnosti, da se v Nigeriji res pojavijo najemniki. Kaj pa potem? To je tisto vprašanje, ki se ga najbolj boji evropska in ameriška diplomacija. -----o------ Brazilija večja od ZDA RIO DE JANEIRO, Brazil. — Republika Brazilija v Južni Ameriki je za okoli 250,000 kv. milj po površini večja od ZDA. S šfrajki bomo založeni dobro hi\ še leta 1988 MIAMI BEACH, Fla. — Tako vsaj mislijo strokovnjaki AFL-CIO, ki so se udeležili zimske seje svoje zveze. Glavni povod za štrajke bo ostal nespremenjen: pogajanja za nove mezdne pogodbe bodo prišla v slepe ulice. Letos na primer so bila mezdna pogajanja zaključena za nekaj nad 3 milijone unijskih delavcev, pogajanja za dober milijon unijskih članov so pa še v teku. Tudi prihodnje leto ne bo nič boljše. Za 2,750,000 delavcev bodo mezdne pogodbe potekle in nove zaključene, pogajanja za 1,200,000 delavcev se bodo pa šele začela. Konec mezdnih pogodb bo torej lepa prilika za štrajke, razlog zanje bo pa naraščanje draginje, ki jo je z vso zanesljivostjo mogoče napovedati za prihodnje leto. Vendar pa bodo štrajki tvegana stvar. Bomo v volivnem letu in ne javna uprava ne Kongres ne bosta vesela, ako izbruhnejo štrajki. Poleg tega gospodari v predstavniškem domu znana konservativna koalicija republikanskih in demokratskih kongresnikov, ki se ne bo ustrašila zakonodaje, ki bi štrajke omejila.. Voditelji AFL-CIO to dobro vedo. Ne dvomijo pa tudi o tem, da bi tako zakonodajo mogel preprečiti edinole predsednik Johnson s svojim vplivom na Kongres. To je bil tudi razlog, da so se tako hitro omočili, da bodo podprli Johnsonovo kandidaturo za predsednika. Saj jih uči skušnja, da je Johnson neprimerno bolj naklonjen njihovim težnjam kot pa Kongres v sedanji sestavi. Johnson dolži Kongres za porast zločinstva SAN ANTONIO, Tex. — Predsednik L. B. Johnson je izjavil k poročilu pravosodnega tajništva, da je zločinstvo v prvih 9 mesecih letošnjega leta porastlo za povprečno lQr/o, da pade del odgovornosti za to na Kongres. Johnson je poudaril, da je predložil Kongresu že pred 10 meseci poseben zakonski načrt, ki naj bi omogočil zvezni vladi podporo posameznim državam v njihovem boju proti zločinstvu. Kaj bo Kanada, ali samo dvojezična ali kaj CLEVELAND, O. — Kanada je danes v pravnem pogledu svojevrstna federacija. Posamezne federalne edinice imajo sicer ponižen naslov provinca, toda v resnici sega njihova pristojnost daleč preko mej, ki jih navadno poznajo province. Ali so kanadske province s tem zadovoljne? Na splošno so, včasih pa tudi niso, vendar pa nezadovoljnost ni doslej postala še nikoli povod za zahtevo po spremembi federacije. Še manj se je pojavila težnja po samostojnih narodnostih. Vsaj pred nekaj leti je še ni bilo. De Gaulle je potisnil pred svet vprašanje francoske Kanade. Kaj naj bo to? Ali samostojna država, ali samostojen narod v isti državi, ali samo samostojen in enakopraven jezik v isti državi. To so tri različna vprašanja, ki se z njimi sedaj u-bada kanadska politika. Zdi j se, da je na prvo mesto po-j stavljeno vprašanje samostoj-| nosti in ravnopravnosti fran-“ coščine z angleščino, dočim bi država in celo narodnost o-stala ista. Še zmeraj gre govor o francoskih Kanadčanih in ne o kanadskih Francozih. Seveda ne pozna tudi to pravilo izjeme, kot povsod na svetu. Zdi se nam, da se bo razburjenje v Kanadi močno pomirilo, ako najde dežela pravilen odgovor na vprašanje o samostojnosti in ravnopravnosti francoščine in francoske kulture v kanadski federaciji. Ako bo problem jezika rešen zadovoljivo, se bodo verjetno našli kompromisi tudi za o-stala sporna vprašanja. Ne bi mogli reči, da je kanadski vladi ta problem tuj. Pečala se je z njim že davno preje, predno ga je De Gaulle postavil na dnevni red. Že pred leti je imenovala kraljevsko komisijo, ki naj obdela to vprašanje in vse, kar obsegata pojma dvojezičnost in dvo-kulturnost. Komisija je sedaj objavila prvi osnutek svojega poročila, ki postavlja podlago za sporazum o popolni ravno- pravnosti obeh jezikov, kjerkoli ena narodna manjšina predstavlja najmanj 10% prebivalstva. To je gotovo zelo širokogrudno stališče, saj bi njegova veljavnost spravila dvojezičnost do veljave daleč prek mej francoske province Quebec. Kot je načelo, ki ga je postavila komisija, sila lepo in privlačno, pa ni lahko izvedljivo. Monopol, ki ga je imela doslej angleščina, se je razpredel široko in globoko v kanadskem javnem življenju, v kanadski prosveti in kulturi, v kanadski javni upravi, v kanadskem gospodarskem življenju itd. Federalna vlada ne bi mogla tudi pri najboljši volji na hitro roko spremeniti sedanje monopolne veljavnosti angleškega jezika v dosledno dvoježičnost. Tega še Švica ni dosegla v kratkem času. V Jugoslaviji je ideja o jezikovni ravnopravnosti propadla že takoj po prvi svetovni vojni in se šele sedaj uveljavlja z velikimi mukami in težavami. Iz Clevelanda in okolice Božična Ameriška Domovina— Prihodnji ponedeljek, 18. decembra, bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35<‘ (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za pošiljatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje in treba poslati 50^. Iz bolnice— G. Jože Grdina se je pred nekaj dnevi vrnil na svoj dom na 1035 E. 69 St. in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Umrl v Wisconsinu— Rojak Anthony Klauss, ki je živel v Clevelandu na Hunt- JOHNSON: ZDA BODO V VIETNAMU VSTOPALE Predsednik ZDA L. B. Johnson jje na zborovanju AFL-CIO v Miami Beach v 'Floridi izjavil, da bodo Združene države v Vietnamu vstrajale, dokler bo treba. V domači politiki je -označil republikance za oviro pri vseh inaporih za napredek. MIAMI BEACH, Fla. — Predsednik L. -B Johnson je prišel včeraj sem na polletno zborovanje AFL-CIO in se v svojem govoru dotaknil glavnih vprašanj domače politike, na posebno poudaril svojo voljo vstrajati v Vietnamu, dokler ne bodo tam doseženi postavljeni cilji. Spomnil je poslušalce na svojo ponudbo Hanoiu v letošnjem marcu, da je voljan iti na razgovore v Moskvo ali Burmo, če le obstoji resna volja za končanje vojskovanja. Hanoi je predlog mirno zavrnil, ker še vedno upa, da bo svoj cilj dosegel. Predsednik ZDA je izrekel AFL-CIO toplo zahvalo za podporo njegovi politiki do Vietnama v svojem imenu in v imenu vojakov, ki se v Vietnamu bore, ter obljubil, da bo hodil dalje po srednji poti neoziraje se_najavno_ mnenje in volitve. |" ‘ . Predsednik je dejal, da se ne nil na vodnike ameriškega de- mere, pa se nato preselil v Two bo dal vplivati od “tropa politič- lovstva v pogledu zadržanosti Rivers v Wisconsinu, je umrl nih sebičnih liudi ki iščeio svo- zahtev po povišanju plač in za- tam v starosti 58 let. Poleg žene je lastne koristi”,1 udaril je po služkov, ker je treba vedno in je zapustil tudi sestro (v Cleve-‘dvomljivcih kritikih in prito- Povsod daJati Prednost koristi landu). Pokojnik je bil član ževalcih”, ki ne predlože nobene dežele Pred osebnimi zahtevam:, j ADZ št. 45. praktične rešitve, ampak le raz- Jzrazd ie uPanie> da ho organi-j 2ahteVajte izkaznico— glabljajo o napačnosti vladne ,zirano delavstvo v tem pogledu Social Security urad opozarja politike in to vedno znova na- Pokazal° svoie razumevanje, zavarovance, naj od vsakogar, padajo. Kot v preteklosti bodo poj6 poslušalce je opozoril na tudi v bodoče Združene držaVe ; deistvo-da 3e Pretekli teden Poz* stalno iskale pota za končanje lyal POdjetaike k zadržanosti Cen, vojne v Vietnamu, pa bodo istočasno tudi vojno nadaljevale proti uspešnemu koncu, je zagotavljal predsednik svoje poslušalce. V domači politiki je ostro prijemal republikance v Kongresu, ki da so bili proti vsem njegovim predlogom za socialni napredek dežele, da so v Predstavniškem domu glasovali 90% proti Medicare, 80% proti “vzornim mestom”, 93%- proti podporam za stanarine revnim družinam in 72% tudi proti minimalnim plačam. Kljub vsemu republikanskemu zaviranju socialne zakonodaje je predsednik trdil, da je treba sedanji Kongres smatrati za “produktiven”. Posebej se je predsednik obr- Kongres zakonskega predloga ni obravnal in sprejel, tako so ostale države brez potrebnih dodatnih sredstev in zvezne podpore. kaj ti'dežele je pred resno nevarnostjo novega valu inflacije, ki ne more nikomur koristiti, pač pa vsem močno škodovati. Pesefens za Ms pismene grešnike COLUMBUS, O. — Ohijski u-rad za motorna vozila bo s če-'vem ima v nedeljo ob dveh po-trtkom začel izdajati posebne ta-' poldne letno sejo in božičnico blice za avtomobile lastnikov,1 v navadnih prostorih, ki so začasno izgubili pravico Nov odbor— ki prihaja k njim “od Social Security”, zahtevajo izkaznico. Dogodilo se je namreč, da so skušali nekateri na ta način dobiti od zavarovancev denar. Pri komur bi se oglasil kak zastopnik Social Security, lahko kliče zaradi preverjenja njegove izkaznice tudi Social Security urad na 10613 Euclid Avenue, tel. 791-6050. Letna seja— Gospodinjski klub na Jutro- več? Da je kanadska demokracija res na svojem mestu, je vlada pokazala s tem, da se je začela brigati za ta problem brez posebnega pritiska. Vmešavanje De Gaulla je bilo le povod ne pa pritisk na kanadsko vlado, da je treba jezikovno vprašanje in z njim povezane prosvetne in kulturne probleme takoj začeti reševati. Kako drugače bi se bil političen razvoj v Jugoslaviji obrnil že 1. 1920, ko so se v konstituanti pokazale prve razpoke v uradnem pojmu narodnega edinstva, ki ga že takrat ni bilo nikjer, ako bi takrat obveljalo načelo ravnopravnosti jezikov in njihovih nosilcev. Reševanje problema dvojezičnosti in dvokultumosti je torej v Kanadi postavljeno na dnevni red. Če kdo, bi se morali narodi v Jugoslaviji zanimati, kako bo Kanada vse to rešila. Če bi bili narodi v Jugoslaviji pametni, bi se morda na kanadskem vzgledu kaj naučili v svojo skupno korist. do vožnje motornih vozil, ker so kršili prometne predpise. Nova tablica bo imela rdeče črke na rumeno-rjavem ozadju. Po novih določilih bo moral lastnik avtomobila, ki mu je bilo odvzeto vozno dovoljenje, izročiti tablico vozila, s katerim bo kršil prometne predpise, pa tudi listino o lastninski pravici voza. Da bo drugim članom družine mogoče avto uporabljati, v kolikor ima seveda kdo vozaško dovoljenje, bo državni oddelek za motorna vozila dal tem na razpolago posebno “družinsko” tablico za $2.50. Seveda bodo tako ljudje kot policija takoj vedeli, zn kaj gre, ko bodo videli avtomobil s tako “družinsko” tablico. Dokazovala bo vsem, da je lastnik avtomobila “hud prometni grešnik”. Evropski skupni trg za višje davke v ZDA BRUXELES, Eelg. — Izvršni odbor Evropskega skupnega trga je posvaril vodnike evrop skega in ameriškega gospodar- Podr. št. 14 SŽZ ima za prihodnje leto sledeči odbor: pred-sed. Theresa Skur, podpredsed. Mary Stražišar, taj. Vera Bajec, blag. Mary Iskara, zapis. Antonia Šuštar, nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult in Rose Mickovic. Zadušnica— V petek ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josipa Mocilnikarja na 30. dan njegove smrti. Davčna naklada zavrnjena— Včeraj so volivci v Willough-oyju in Wickliffu znova zavrnili davčne naklade za redne stroške uprave in šolstva. Nakladi sta bili ponovno predloženi na posebnih volitvah, ko so jih volivci pri rednih volitvah novembra zavrnili.— Tudi mestni svet Clevelanda je pretekli mnedeljek pokazal očitno, da ni olj an mestni dohodninski da-ek povišati na cel odstoten. Po-/išan bo kvečjemu za desetino -dstotka, pa še za to ne kažejo Jani sveta veliko volje. Polovico odpuščenih— Novi direktor mestnega pravega oddelka White je odpustil polovico dosedanjih članov tega stva na nevarnost odlaganja po- . ..... „, v , odaelka. Na pripombo kritikov, višanja davkov v Združenih dr- . ...f. , , „ . J da je to “političen korak”, je . ZaJra ' . . . ,i , v. White izjavil, da je njegov edini V svojem četrtletnem poroči- J .. .. .. , .. L .. . . ,, . . i cilj organizirati učinkovit prav- lu pravi izvršni odbor, da izgle- ,J ° da nujna poostritev določil de- ni ura name in kreditne politike v ZDA, dokler ne bo dosežena rešitev primanjkljaja v zveznem proračunu in v zunanje-trgovin-ski plačilni bilanci. Albanija zavrnila rusko pomoč žrtvam potresa MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski Rdeči križ je objavil, da je Zvišanje davkov v ZDA bi Albanija zavrnila njegovo po-| odpravilo potrebo po visoki ob- moč v zdravilih in hrani žrtvam restni meri in s tem po dražjih potresa, ki je napravil veliko kreditnih, kar vpliva nujno na škodo 30. novembra letos na vse svetovno gospodarstvo ne le j mejnem področju jugoslovanske na ono ZDA. Makedonije in Albanije. iMEllSM OOAlOVliUI cin St. Clair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &£ Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio .^^,83 No. 239 Weds., Dec. 13, 1967 razvado. Zato bomo zvedeli še marsikaj zabavnega iz rdečega zakulisnega sveta. Za komunističen režim tiči posebna nevarnost v tem, da se taki nepridipravi najdejo ravno med tistimi tovariši, ki sistem še prav posebno računa na njihovo zvestobo. Kaj pa naj partija napravi, ako na primer odkrije take omahljivce kar v centralnem strankinem odboru? Pa še na to bi opozorili: Bradonja se je uprl na nezadovoljne partizane. Teh pa je dosti povsod in ne samo v Lazarevcu, na primer tudi v Škofji Loki, le da so tam rdeči kranjski Janezi bolj ponižni od rdeče pobarvanih srbskih četnikov. Ni brez razloga napisala beograjska Borba, da “odkriti in še ne poraženi reakcijonarji ne bodo ostali pasivni”. Pa še dodaja značilno misel: “Pred nami je nova faza razvoja, ki jo bo karakterizirala zaostrena idejna borba za zmago samoupravne družbe . . . Boj bo odkrit, pa ravno radi tega lažji: sovražniki vseh barv so se zbrali pod isto protireformsko in protisamoupravno razpravo”- Jugoslovanska komunistična stranka prizna torej sovražnike v lastnih vrstah, ki nočejo več prisegati na uradno zastavo in so si že izbrali svojo. Če že ne radi česa drugega, je slučaj Bradonja zato značilen za razpoloženje v Srbiji. Morda bo Lazarevac postal simbol novih časov, ki bodo rodili “lazarevško Srbijo”! Kja vabi v siedeifo na “Slovenski bežiš5’ CLEVELAND, O. — Gotovo ste brali v Ameriški Domovini opis “Slovenskega božiča izpod V Srbiji se dani? Tovariš Radivoje Jovanovič je postal ne samo uradni “narodni heroj”, ampak tudi politični junak dneva, ki zabava vso Srbijo. Njegov slučaj je značilen za razpoloženje med srbskimi ljudmi zunaj Beograda, zato je vreden še par besed. Jovanovič je že od rojstva junak. Zato je izbral vojaški poklic pred vojno, v vojni se pa takoj priključil gibanju generala Draže Mihajloviča. Kmalu je pa presedlal na Titovo stran, na Mihajloviča je pa ohranil spomin: pustil si.peresa dr. Ludveta Pujša. Prav je brado, zato so mu komunisti rekli kmalu, da je “Brado-1’ nja”. Ta priimek se ga drži še danes- V duhu črne brade je pa izvrševal med vojno lepa junaštva. Tako je postal “narodni heroj”. Po vojni bi bil lahko mirno počival na lovorikah svojih partizanskih junaštev in bi se mu pri tem ne godilo slabo. Pa je Bradonjo nekaj pičilo. Vbil si je v glavo, da se lahko loti politike. Ako je tam napravilo karijero toliko drugih praznih komunističnih glav, zakaj jo ne bi tudi on, ki ne velja ravno za nerodnega in neumnega človeka. Tako je Bradonja začel misliti na politično karijero in se nanjo pripravljati v lazarevškem okraju ali občini, kot sedaj pravijo. Imel je pa smolo, da ga rdeči sistem ni maral. Zato ni prišel naprej in se čutil zapostavljenega. Pri tem je pridno nabiral prijatelje, kar mu ni bilo težko. Kdo se ne bi bratil z narodnim herojem? In se je zgodilo, da je režim razpisal za letošnjo pomlad volitve za zvezno in republiške skupščine. Bradonja je hotel priti v zvezno, lazarevški režim mu je pa ponujal le mesto v srbski republiški skupščini. Ker je bila ponudba zvezana s pritiskom, se je Bradonja zadovoljil s kandidaturo za republiško skupščino, pozneje si je pa premislil. Nastopil je kot neodvisen kandidat za zvezno skupščino, nad čemur se strankini birokratje niso preveč vznemirjali. So bili prepričani, da bo propadel. Pa se je zgodilo, da je v Lazarevcu in okolici dobil na 20 med 26 shodi volivcev večino za svojo kandilaturo- To se pravi: do 80% volivcev je bilo za njegovo kandidaturo, le ostanek je bil za uradnega kandidata, ki ga je podpiral režim. Bradonja si je torej priboril mandat za kandidaturo in volivni boj se je začel, ne tako kot je režim pričakoval, ampak po stari srbski navadi. Lazarevac se je čutil kot prerojenega: Bradonja in režimski kandidat sta se napadala kot pred vojno radikali in demokratje. To je bilo nekaj, kar je delovni narod pogrešal. Zato je bila tudi udeležba pri volitvah velika, nič manjša pa zmaga Bradonje, ki je postal tudi politični junak dneva in ne samo narodni heroj. Seveda se je s tem uspehom zameril uradnim komunistom, zbranim okoli občinskega in republiškega komiteta. Bradonji je politična zmaga šla v glavo. Se je takoj spravil, da potolče svojega glavnega nasprotnika, to je ob činski komunistični komitet v Lazarevcu. Pri tem se je oprl na svoje preskušene prijatelje in zaveznike, organizirane v partizanski organizaciji. Začel je hujskati med lazarevški-mi komunisti proti komitetu, češ da je komitet le še frakcija srbske partije, dočim ima on večino za seboj. Ker je dosleden, je zahteval nove volitve v občinski komitet in bil prepričan, da bodo njegovi kandidatje zmagali tudi pri teh volitvah. Kar mimogrede je pa še začel hoditi po deželi in pripovedovati, kakšna tovarišija ima v rokah občinski komitet v Lazareviu. Spor med njim in komitetom je tako šel preko občinskih mej po vsej notranji Srbiji. Občinski komitet seveda ni mogel ostati pri miru. Ker se sam ni mogel več zanesti na domače komuniste, je poklical republiški komitet na pomoč. Ta je zadevo začel pre-iskavati in sklical seje v Lazarevcu in Beogradu. O sejah je časopisje poročalo zelo obširno, tako da imamo prilično siko o razmerah med srbskimi komunisti. Prvo, kar bi mogli reči, je dejstvo, da za srbske komuniste ne velja več geslo: proletarci združite se! Kamor pogledaš mednje, naletiš na znake frakcij, razdrobljenosti, pa tudi zbeganosti- Pri takem splošnem razpoloženju so pa že začeli dvigati glave razni komunistični špekulativni duhovi, ki hočejo splošno zmešnjavo izrabiti za svoje namene in koristi. Vsak sam zase hoče ustvariti svojo strujo. Slučaj Jovanovič je spravil na dan nekaj imen, ki so njihovi nosilci odlični komunisti v Beogradu, obenem pa za hrbtom uradnih rdečih organov snujejo svoje krožke. Postopajo torej nekako tako, kot so postopali pred vojno vsi tisti, ki so imeli skomine po kandidaturah. Pred vojno je bil to običajen pojav. Drugače je pa pri komunistih: tu mora biti vse evidentirano in dovoljeno od centrale, tako zahteva njihov “demokratični centralizem”. Kdor krši to načelo, se smrtno pregreši zoper komunizem. In vendar se že dogaja, da grešijo na tem polju ravno vodilni tovariši iz samega Beograda. Seveda bo moral Tito odločno izkoreniniti to nevarno BESEDA IZ NARODA satelj Karel Mauser nas bo z božičnim nagovorom združil v domače praznično razpoloženje božičnega večera. Pridite z družinami! Pri čaju in sladkem prigrizku si bomo ustvarili prijateljski družabni večer v spoštljivem pričakovanju praznika rojstva Gospodovega. Zveza DSPB lepo je opisal skladbo Rev. Matija Tomca, za kar se mu v imenu cerkvenega zbora prav toplo zahvalim. V tej zbirki so same stare predbožične in božične pesmi. Peli so jih največ po sledečih farah: Dobrepolje, Struge, Velike Lašče in Sv. Gregor. Da so res stare, priča naslednja pesem: Ker zora se dela, že skoraj bo dan. Vsa ta pesem se nahaja v Jos. Ambrožičev! pesmarici, spisani leta 1775, Začenja se: Ura je dvanajst bila, da že predaleč nej, Dvica je rodila v štalici se-dej. Lepe so bile šege in navade naših prednikov, sedaj počasi vse, pa gotovo leze v pozabljenje. Letos pred Veliko nočjo smo peli “Kantato” v angleškem jeziku; prišlo je okdog 500 ljudi. Radoveden sem, koliko vas bo prišlo k slovenski prireditvi. Ali je še 1000 Slovencev v naši fari in okolici? Pravi “firbec” me ima. Sedaj vam je dana prilika, da slišite to skladbo morda zadnjikrat. Današnji časi me spominjajo na pesem, ki se poje na Tetovo, glasi se: Staro preide naj, vse novo bodi zdaj. Kakor vidite sami, vse se spreminja; kar je bilo dobro včeraj, danes je že za staro šaro. Tako, mi smo pripravljeni, sedaj je pa na vas ležeče, koliko vas bo prišlo v nedeljo, 17. decembra, v našo cerkev poslušat in obujat spomine iz davnih let. Takoj po zadnji pesmi “Vstanite, oj bratje”, bomo pa skupaj zapeli “Sveta noč”. Rečem skupaj, prosim pojte vsi, tudi možje in fantje. Kjer sem ravno pri petju, naj omenim še to: Ob nedeljah pri osmi maši imamo ljudsko petje, to pomeni, da pojemo vsi ne samo ženski spol, ampak tudi moški. Ne bodite tako sramežljivi, da se nekateri prav nič ne oglasite. Fantje le korajžo, ven z glasom, da se bo cerkev kar tresla,! tako bo odmelo od stropa in sten. Sedaj je še čas: “Saj morda danes letu ne bomo več na svetu prepevali”! Torej na svidenje 17. dec. ob 4. uri popoldne v naši cerkvi na Holmes Ave.! V imenu zbora “Ilirija” Vam vsem voščim vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto. M. Rakar Z lista je iad®¥©!jgn BROOKLYN, N. Y. — Spoštovano uredništvo! Zopet je prišel čas poravnave naročnine. Sem naročnik od leta 1949, to se pravi “ta novi”. Z listom sem zadovoljen skoraj v vsem. List brez oglasov ne more izhajati, kar mora vsak razumeti. Z velikim užitkom prebiram oziroma prebiramo splošne novice, razne dopise: Vrhniškega Tineta, Andrej čka, Majka, kakor tudi g. Toneta Osovnika iz New Yorka. On včasih malo pretirava, v osnovnem pa zadene dobro. Zelo radi beremo tudi dopise g. Ambrožiča iz Kanade. V enemu od zadnjih dopisov se je ustavil tudi v Jaršah pri Domžalah in omenil, kako je vozil pšenico iz Ljubljane v Jarše, nazaj pa moko. Omenil je mlinarja Jesharja, toda mlin je bil last Slabičevih, po domače Bedeni-kovih. Zanimivi so Vaši dopisi, g. Ambrožič, radi jih beremo, in upamo, da boste s pisanjem nadaljevali. Ko sem že pri pisanju, bi rad porabil to priliko, da bi potom Ameriške Domovine voščil vesele božične praznike in srečno novo leto 1968 uredništvu, še posebno pa vsem onim, s katerimi smo šli skozi Vetrinje in bili skupaj v Spittalu na Dravi. Bili to to težki časi, a toliko lepih spominov nas veže na nje, da j še vedno radi mislimo na tista j leta. Večja razpravljanja o Slovencih pišejo oni, ki jim pero gladko teče in ki so o tem bolj poučeni. Toda članek o Sokolu v eni od zadnjih številk me je tako ' “navdušil”, da ne morem neomenjeno mimo njega in rečem, če bi v tistih časih živeli, kot je bila ideja Sokola, bi morda preživeli zadnjo vojno bolj milostno! John Ravnikar na Smolika, docenta za liturgijo na ljubljanski teološki fakulteti, in župnika Maksa Michorja, ki je delil z dr. Smolikom breme konference, se pravi, prvi s predavanjem, drugi pa z izvedbo pevskega dela konferenčnega programa. Srečanja cerkvenih pevcev in pevk v Celovcu se je udeležil tudi Drago Klemenčič, urednik “ljubljanske “Družine”. Dr. Smolik je v svojem predavanju podal najprej nekaj načelnih misli o vlogi cerkvenega petja, nato pa je nakazal na zelo praktičen način, kako je treba pripraviti mašne speve, da bo petje v skladu s cerkvenimi navodili. Pevci so z velikim zanimanjem sledili predavatelju. Tako za uvod kot za sklep konference so zbori zapeli za to priložnost pripravljeno pesem. Po konferenci so vsi pevci odšli v stolnico k maši, ki jo je opravil v slovenskem liturgičnem jeziku celovški škof dr. Jožef Koestner. Med sv. mašo je škof nagovoril pevce v domači slovenski besedi. Med mašo so pevci peli pod vodstvom župnika Michorja novo naučene speve in s svojim prepevanjem zelo povzdignili sv. daritev. Vsa teža organizacije pevskega dela srečanja slovenskih cerkvenih pevcev in pevk v Celovcu je bila na župniku Michorju, ki je osebno vadil cerkvene zbore po vseh župnijah. Celovški “Naš tednik” od 30. nov. t.l. objavlja na uvodnem mestu pod naslovom “O glasbi pri bogoslužju” predavanje dr. Marijana Smolika na celovški slovenski pastoralni konferenci 26. nov. t.l. ‘Martin Krpan” v Celovcu Za uvod v proslavo 60-letnice ustanovitve Krščanske socialne zveze v Celovcu priredi Slovenska krščanska kulturna zveza 8. t.m. na praznik Brezmadežne v Mestnem gledališču v Celovcu satirično komedijo v 5 dejanjih (9 slikah) “Martin Krpan”, ki jo je priredil po povesti Frana Levstika in ljudskem pripovedovanju Joža Vombergar. Letos je 110 let, kar je napisal Levstik to svojo klasično ljudsko povest, in stoletnica Slovenskega gledališča v Ljubljani. Kako sta se našla brata Sbwesiska kapelica v larodoem sfetiššis ¥ Wasblnglomi r* vav a v Boziom veesr Zveze SSPi Srešantje nad cerkvenih pevcev v OelovGn (•: CELOVEC, Avstr. — V nedeljo, 26. t.l., je bila v Celovcu Pastoralna konferenca za slovenski del krške škofije. V zn'a-j ni celovški Kolpingovi dvorani CLEVELAND, O. 16. decembra , vabimo vse člane in prijatelje na družinski božični večer ob sedmih v Baragovem domu. ; Predsednik Zveze DSPB pi- CLEVELAND, O. — Vsak obi skovalec Washingtona pozna mogočno Narodno svetišče, ki stoji v severovzhodnem predelu mesta na zemljišču Katoliške univerze. Kakor vse mogočne katedrale srednjega veka je ta cerkev zgrajena brez kakega jeklenega ogrodja iz kamenja in opeke. Zgradba je bila omogočena z umetno povezavo starodavnih in modernih gradbenih tehnik. Vsled tega napravi vtis trajnosti, mogočnosti in resničnosti. Kakor pri starodavnih katedralah imajo tudi v Narodnem svetišču vsi posamezni deli in okraski poseben namen in nalogo. Učijo in pričajo naj o veri in ljubezni do bližnjega, o slavi Božji in njegovi Cerkvi, o zgodovini in povezanosti Cerkve z ameriškim življenjem. Vse te lastnosti in naloge svetišča bo posedovala tudi slovenska kapelica. Enako kot vsa cerkev bo tudi naša kapelica trajna, mogočna in resnična priča o Slovencih v Ameriki. Tudi ta kapelica bo živa priča, ne nagrobni spomenik, o slovenskem doprinosu k življenju Cerkve in Amerike, in o povezanosti vseh Slovencev v Ameriki. Kampanja za zgraditev naše kapelice je v polnem teku. Prosimo, da pošljete Vaša darila na blagajnico osrednjega odbora: ANTONIJA TUREK, 986 Bryn Ave., Wickliffe, Ohio V soboto, se je zbralo nad 500 cerkvenih pevcev in pevk iz vseh župnij j Mawr slovenskega dela celovške ško- j 44092. Čeke napišite na SLOVE-fije. Konferenco je odprl prelat NIAN CHAPEL FUND. Aleš Zechner, ki je posebej po- Za tiskovni odsek: zdravil predavatelja dr. Marija- Uroš Roessmann, M.D. CLEVELAND, O. — Dragi bralci Ameriške Domovine! Naj mi bo dovoljeno, da enkrat tudi jaz, dolgoletni naročnik lista, napišem malo spominov. Vem, da Vas je veliko, ki radi čitate Ameriško Domovino, da Vam ta dela kratek čas in da bi jo zelo pogrešali, če bi je več ne bilo. Zato ji želim najboljši uspeh in še dolgo življenje. Rad bi Vam napisal resnično zgodbo, kako sta se našla dva brata, ki drug drugega nista poznala, oba pa sta govorila materinski jezik, potom katerega sta se našla. Obenem bom napisal še malo spominov iz mojega življenja. Najprej naj napišem to, da sem vse življenje ostal zvest svojemu narodu in svojemu materinemu jeziku, da se nikjer nisem sramoval povedati, da sem Slovenec in da me je že velikokrat zelo bolelo, ko sem videl, da se naši ljudje sramujejo svojega rodu. Tega nisem nikoli mogel razumeti, saj imamo Slovenci naj lepšo domovino na vsemu svetu, katero si hodijo o-gledovat vsi narodi. Nekoč sem se tu v Clevelandu peljal z avtobusom v downtown. Pred menoj sta sedela dva mlada fanta, stara kakih 17-18 let in sta navdušeno govorila po češko. Vprašal sem jih, če sta pravkar prišla iz starega kraja, nakar sta mi prav prijazno pojasnila, da sta v Clevelandu rojena. Vesel sem bil tega in mislil sem si, poglej jih fanta, ni ju sram javno po češko govoriti, ko bi se tudi naši slovenski fantje tako radi postavljali s svojim materinskim jezikom! Pa žal ni vedno tako! Še se spomnim, da sem pred leti odšel na neko slovensko prireditev, da sem tam srečal naše mlade fante, ki so samo angleško govorili. Ker sem jih poznal, sem jih nagovoril po slovensko, pa me žal niso razumeli in so mi po angleško odgovorili, da ne znajo slovenskega jezika. Eden mi je celo rekel, da je velikokrat prosil mamo, naj ga nauči slovenskega jezika, pa mu je odgovorila, da mu slovenščina ne bo prav nič koristila, da z njo ne bo nikamor prišel! Žalosten sem bil tega odgovora. Zamislil sem se, kaj bo čez leta z našo milo govorico, ko stari pionirji umirajo, mladih matere slovensko ne nauče, dotok novih iz starega kraja pa se je tudi že sko-ro popolnoma ustavil. Jaz sem prišel v svobodno Ameriko leta 1913. Takrat se je zelo veliko Slovencev podalo čez široko morje v bogato, prostorno Ameriko iskat kruha in boljšega življenja. Pripeljal sem se z ladjo Martha Washington, ki ni imela modernih kabin in u-godja, kot jih imajo današnje prekomorske ladje. Pod našimi posteljami v trupu ladje so glasno ropotala kolesa, da nismo mogli spati. Kadar so nastopili viharji, so nas povezali s štriki. Spominjam se, da je ves čas vožnje po morju sonce posijalo samo enkrat in da smo odšli na krov. Za kosilo smo dobili špagete na pločevinastih krožnikih. Blizu mene sta sedela dva moška na eni deski, vsak na enem koncu. Mučila sta se s špageti in nenadno je eden od njih pobledel, se stresel in “poklonil” vse po-užite špagete svojemu sosedu. To se je zdelo smešno samo tistim, ki niso imeli morske bolezni, vsi ostali smo ga pomilovali. Na tisti prekooceanski vožnji sem doživel še marsikaj, kar ne bom nikoli pozabil. Neki Franc Logar je prišel v Ameriko tudi v istem času kot jaz. Imel je ženo in sina Franceta. Ko so bili tukaj osem let, mu je žena nenadno umrla in ostal je sam z nedoraslim sinom. Njegova sestra je bila tudi tukaj in prosil jo je, da bi ona vzela sina, France pa bi se podal nazaj v rodni kraj, kjer bi se zopet oženil in nato vrnil v Ame- riko. Ker je imela teta rada svojega nečaka, ga je takoj vzela k sebi, France pa je odšel. V Sloveniji se je kmalu oženil z neko premožno vdovo brez otrok. O-stal je tam in imel z drugo ženo dva otroka, Janeza in Micko, sestri v Ameriko pa je pisal, da ga ne bo več nazaj, da ima dobro ženo in dva otroka. Leta so tekla, sin France, ki je ostal pri teti v Ameriki je dorastel in bil poklican k vojakom. Teta ga je lepo vzgajala, ga vodila v cerkev, ga učila slovenščine in lepega obnašanja. Bila mu je kot rodna mati. Pa so prišli tisti žalostni časi, ko je hotel Hitler zavladati celemu svetu. Tudi Amerika je bila v vojni in je šla pomagat Angliji in Franciji. Ameriški vojaki so bili na fronti tudi v Italiji in Nemci so bežali pred njimi. Tudi France je bil tam, njegov najboljši tovariš je bil neki Slovenec. V vojski sta rada govorila slovensko, se pogovarjala o naših ljudeh in navadah. Nekoč sta v prostem času sklenila, da bi bilo dobro poiskati malo vina. Odšla sta v neko italijansko klet in tam našla nemškega vojaka. France je že hotel skočiti na Nemca, pa mu je njegov tovariš po slovensko rekel: “Pusti ga, saj on ni kriv, da je vojska, tudi ti in jaz nisva kriva”. K° je nemški vojak to slišal, je hi' tro po slovensko odgovoril, da je tudi on Slovenec, da je bil nasilno vpoklican k vojakom in da je komaj čakal, da bodo Nemci zbežali pred Amerikanci. No, sedaj sem rešen, je dejal, nadvse srečen pa sem, da sem padel v roke ameriškima vojakoma slovenskega rodu. Povedal jima je, kako so Nemci zasedli Slovenijo, oobrali vse fante k vojakom, kdor ni hotel iti, so ga ubili, nekaj pa jih je zbežalo v hribe. On je bil najprej v Ljubljani, kjer se je učil pri nemških vojakih. Tam je dobil nekega znanca iz domače vasi, kateri mu je povedal, da so Nemci vas zažgali, njegovo hišo bombardirali i11 da so oče, mati in sestra vsi mrtvi. “Sedaj sem ostal sam < je dejal, “samo enega polbrata Franceta imam v Ameriki’ • France nemškega vojaka hitt0 vpraša, odkod je doma. Ta mu je povedal, da je iz Poljan št. °’ na Dolenjskem in da se piše Janez Logar. Ameriški voja^ France skoči pokonci, objame Janeza in pravi: “Ti si moj brati jaz sem France Logar, tisti, ^ ga je oče pustil pri teti v Ame' riki”. Kako srečna sta bila nat° brata, ne vem, vem pa, da so s0 ga vsi trije od veselja napi^’ Kako čudežno sta se naši9 brata. Nihče drugi kot Bog ^ mati, v tem slučaju tudi dobra teta, ki je učila svojega neča1«^ slovensko, imajo zasluženje Prl tem. Narodna zavednost, znanj® materinega jezika veliko šteje i15 prinaša tudi srečo in blagoslo'1 Zato, drage matere, učite svoj® otroke slovensko! Vsem čitateljem Ameriške movine želim vesele božiču® praznike in srečno novo leto. Anton Sestan ^ ^ ^ — ------------—;• IZ NAŠIH VRS1 SPITTAL NA DRAVI, Avstrija. — Ko se Vam za božične pra znike zopet oglašava, ko Va111 želiva blagoslovljen božič in sr® čno novo leto, obenem tudi leP pozdravljava vse poznane in n® poznane čitatelje lista in vse na jine clevelandske prijatelje, h Ameriško Domovino sva osta v naročena tudi sedaj, ko sva,3 pokoju in jo še vedno zelo ra bereva. Bog z Vami! Janez in Franja Brodar CLEVELAND, O. — VeS®^ božične praznike želim uren ^ štvu, upravi in naročnikom riške Domovine. John Žigman in družin3 AMERIŠKA DOMOVINA, Maks Metzger: Monika potuje na Madagaskar K)oo()oo<=3>0()oo<) Takega si je mamka Rancavela čez vse želela. Sicer je imela loncev dovolj, a te je ona sama izoblikovala iz ilovice in njen mož Beloha jih je žgal na ognju, dokler niso bili trdi. A ti lonci so jo jezili, ker so le prehitro imeli razpoke, tako da je ranampango stekel v ogenj. Včasih so bili tudi predebeli, tako da se riž ni niti dodobra skuhal v njih. Kadar so prišli v Fengenalo sorodniki ali znanci iz ravnine, jih je mati Rancavela vedno najprej spraševala, kako je prav za prav s temi železnimi lonci. Če so res iz železa, če na ognju ne razpokajo in če se riž v njih res docela skuha? Dokaj let je trajalo, obiski iz ravnine so bili namreč redki, dokler ni bila prepričana, da je z železnimi lonci že vse v redu. Tudi o tem se je dala točno poučiti, kako je treba Ukreniti, da prideš do teh čudovitih piskrov. Denarja nista rabila. Čemu bi jima bil? Riž sta sama sejala in tudi sonjo, sladki krompir. Ribe jima je nudila reka, mleko zebuji in kokoši so dajale jajca, ki jih nista nikdar snedla — zaklala sta le stare kokoši in nadštevilne peteline. Obleko sta si tkala iz slame, preproge iz riževe slame, davkov pa sploh nista plačevala, ker komisar še ni odkril Tengenale. A k sreči sploh nisi rabil denarja za nakup železnih loncev. Trgovec jih je dal v zameno za strjeni sok ovijalke, ki se je zvala hacindrano. Ti dobri duh kakšen čudak je moral biti ta trgovec! Tacindrano raste v gozdu kot plevel in sok strditi tudi ni bilo težko, dala sta si to natančno pokazati in posrečilo se jima je že ob prvem poskusu. Toda železni lonci niso nikjer rasli. Na ladjah so prihajali prek velike vode, kot so jima povedali. To je bila dolgotrajna zadeva in gotovo ne cenena. Da, če bi bil zahteval trgovec vola ali prašiča — toda strjeni hacindranov sok! Tako grdo lepljivo snov, ki smrdi in je ne moreš k ničemer rabiti. No, morda pa je bil trgovec čarodej in bolje je bilo, če niso povpraševali, kaj počenja s hacindranovim sokom. Ko je bilo slednjič zbrano vse, kar si moral vedeti glede železnega piskra, ni imela Rancavelo Več mirne minute. Silila je Beloha, naj gre v gozd in strdi hacindranov sok. Stebla in veje te rastline je bilo treba med kamni stolči, sok pa ujeti v skodele, kjer je bilo malo limonovega soka. Kadar je bil beli sok dovolj trd, so ga razvlekli v niti in jih zvili v klopčiče. To je bila Vsa umetnija. Time Beloha pomeni ‘trda buča’. “ Ti si podobna kipečemu rižu, vedno gor in dol!” je dejal svoji ženi. “Ali ne inoreš pustiti človeka na miru? Vrhu vsega me pa še trebuh boli. Naj mi malo žganja iz sladkornega trsa.” “Oh, poglej no! Trebuh te boli!” je vzkliknila Rancavelo. “No, tega so krivi neumni glinasti lonci, v katerih se riž ne skuha pošteno. Ko bova imela železne lonce, te tvoj živ dan ne bo več bolel trebuh. Zdaj pa pohiti, da se mi spraviš v gozd, sicer naj ti zleze v trebuh me-nara, rdeča kača. Žganje boš dobil šele, ko se boš vrnil.” “Ne štej piščancev, preden niso zlezli iz lupine!” je zagodrnjal Beloha, vzel svoje kopje, Požvižgal psom in izginil v goz-du. Zvečer se je prav vesel vrnil in nesel na bambusovi palici prek hrbta prav mladega, slastnega divjega prašička. Vrgel ga je k Rancavelinim nogam in rekel: “Boljši je divji prašič v glinastem loncu kot železen lonec, Poln babjih muh. Daj mi žganja v želodcu mi je še vedno ne- Mm vodnik Olaveland iiwifi Assoeialion kam čudno.” “Koliko hacindrana pa imaš?” je vprašala Rancavelo nezaupljivo. “Kaj? Hacindrana? — Prašička sem ti prinesel, ti pa hočeš hacindrano? Z enim prstom ne ujameš uši in en sam možakar ne zmore vsega, kar hoče ženska. Ti bi morala prav za prav imeti deset mož!” Pa vse ni nič pomagalo. Beloha tudi to pot ni dobil žganja. In če Beloha ni dobil žganja, mu tudi za svinjsko pečenko ni bilo nič. Rad bi bil svojo žalost prespal, a predavanje mamke Ran-cavele o prednostih železnih piskrov je trajalo vso noč. Do naslednjega jutra se je Belohova trda buča vendar zmehčala. Obesil si je slamnato vrečo na kopje. V njej so bili .kuhan riž, sonjeve korenike in pošten kos divjega prašiča. To pot je pustil pse doma in se vrnil šele čez tri dni. Mesto riža, sonja in prašiča se je zdaj res nahajalo zadostno število lepljivih hacin-dranovih klobčičev v vreči. Beloha je zdaj vendar dobil svoje žganje, ga izpil z enim požirkom, zaprl oči in rekel: “Ah, ah — prav tako, kot da bi goltal bodičast kaktus!” Tako krasno je oraskalo žganje mamke Ranca-vele. Zdaj je prosila Rancavelo sorodnike, da so oskrbeli Ten-genalo, in usedla sta se v kanuj. 7 Vangaindrano, oni kraj ob iz-ivu reke, sta potovala po vodi. Rancavelo je krmarila in Beloha je veslal. V začetku je šlo počasi, kajti vsak hip se je bilo treba izkrcati in nesti kanuj skrog vrtincev in slapov. A že irugi dan je imela reka globoko drugo. Kaj pa, kar naprej se je menjavala, bila zdaj ob južnem, idaj ob severnem bregu, a če si dobro pazil, si po vrtincih prav lahko spoznal, kako je bilo, in mamka Rancavelo je budno pazila. Krmarjenje ji je bilo prirojeno. ijMl; Tretji dan je imela Rancavelo komaj še kaj dela. Vsa reka je bila ena sama globoka struga. V orezkončnih lokih in ovinkih se je vila med golim gričevjem okoli vasi, v katerih so dugdugali bobni. Četrti dan se je Rancavelo končno odločila, da je opustila krmarjenje in pomagala Belohi veslati. Izključeno je bilo, da bi bila kam nasedla, kajti proda skoraj ni bilo več videti, tako se je reka razširila. Zvečei sta dospela v Vangaindrano in se ustavila pri Rancavelinem stricu, ki ji je obljubil, da ji bo prihodnji dan pomagal pri tolikanj važnem nakupu lonca. Kmalu po sončnem vzhodu so stali Rancavelo, Beloha, stric in teta na trgu pred leseno hišo, krito s pločevino, okrog katere je bila široka veranda. Seveda je bilo še prezgodaj, trgovec je še spal, le majhen Malgašek je pometal trgovino in verando. A če si je Rancavelo položila roko nad oči in se nagnila daleč naprej, je mogla spoznati v skrivnostni temi vratne odprtine kup sivkastočrnih trebušnatih predmetov, ki so imeli spodaj noge, kot jih imajo stenice. Teta je povedala, da so to lonci. Vsi štirje so potrpežljivo sedli v topli pesek pred verandinimi stopnicami. Mamka Rancavelo je nepremično gledala stenicam podobne piskre in skušala izračunati njih obseg, s tem da jih je primerjala s svojimi raztegnjenimi prsti. Dobro uro je trajalo, da je prišel dolg, suh možakar v beli srajci skozi vrata. Pod srajco je nosil zamaščene hlače, ki so v širokih gubah padale na prišiljene copate. Okoli prs je imel kratko svito iz rumene svile brez rokavov in na glavi majhno čepico iz čistega zlata. Vse to je bilo dokaj svojevrstno in je Rancavelo dolgo zamudilo, toda ona je bila William Adams, II. CLEVELAND, O. ■— William Adams, poslevodeči podpredsednik Trgovinske zbornice v Seattlu, je bil imenovan za vodnika nove Greater Cleveland Growth Association. Njen načelnik je George Grabner, podnačelnik pa Francis A. Coy, dosedanja načelnika Clevelandske Trgovinske zbornice in Odbora za rast Velikega Clevelanda. Nasledil bo Curtisa Lee Smitha, ki pojde s 1. januarjem 1968 v pokoj kot predsednik Trgovinske/zbornice, kateri je bil na čelu 15 let. W. Adams bo prevzel svojo novo dolžnost s prihodnjim februarjem. Richard DeChant, sedanji poslevodeči direktor Growth Boarda, bo delala za novo ustanovo kot njen podpredsednik. Oba, G. Grabner in F. A. Coy, sta hvalila C. L. Smitha in njegovo dolgoletno delo za Cleveland, kamor je prišel leta 1951 kot poslevodeči podpredsednik Trgovinske zbornice. The Greater Cleveland Growth Board je bil ustanovljen pred 6 leti z Richardom DeChantom kot poslevodečim podpredsednikom. Obe omenjeni ustanovi sta sodelovali pri delu za napredek Clevelanda, pa prišli postopoma do prepričanja, da bo delo uspešnejše, če se enostavno združita, ko se trudita za iste cilje. Tako je bila sklenjena združitev v novo Greater Cleveland Growth Association, ki jo bo vodil Bill Adams “manager managerjev”. Francis A. Coy je objavila, da bo zgradila ob svojem glavnem uradu na Euclid Avenue novo poslopje za urade z 29 nadstropji. To bo nekako dvojen nebotičnik v ozadju sedanje stavbe glavnega urada, eden bo ob Euclid Avenue, drugi pa ob 9. cesti. Med seboj bosta povezana in bosta imela skupno upravo in vzdrževanje. Načelnik The Cleveland Trust Company g. George F. Karch je ob objavi velikega gradbenega načrta dejal: Cleveland Trust ima svoj dom in glavni urad na Euclid Avenue in E. 9 St. vse od kar je bil glavni urad odprt leta 1909. Nam je ta kraj všeč in bomo tu ostali. Mi imamo veliko zaupanje v Cleveland. Naše zaupanje v mestno središče vključuje prepričanje, da bo Euclid Avenue še vedno ostala mestna ulica in E. 9 St. in Euclid Avenue še vedno glavno finančno središče. Nova zgraba bo stala skupno 30 milijonov in bo to naj večja gradnja v mestnem središču od gradnje Terminal Tower zgradb v tridesetih letih. Arabska polis s® pripravlja na The Cleveland Trust bo gradila novo 'pisarniško poslopje z 29 nadstropji CLEVELAND, O. — The Cleveland Trust Company, največji! denarni zavod v Ohiu in eden izmed 20 naj večjih v vsej deželi, vedno. mislila, da so Vacahi beli kot krokodilov trebuh, ta pa je bil v obraz tako rjav kot Beloha, ki je bil gotovo najtemnejši v vsej družini. To je prišepetala teti in izvedela je, da trgovec ni popolnoma pravi Vacaha. Da je pač tudi prišel prek velike vode, a drugi Vacahi pravijo, da je ‘le’ Arabec. (Dalje prihodnjič Stvarnost sili arabske sosede Izraela k pomiritvi s tem, ko oddaljenejši izagrizenci govore o nadaljevanju vojne do “končne zmage”. KAIRO, Egipt. — Delegatje arabskih vlad so se zbrali v Kairu, da določijo dnevni red za sestanek na vrhovih, ki bo 17. januarja v Rabatu v Maroku. Pa jim delo ni šlo gladko od rok. Arabska politika stoji namreč pred težko nalogo: mora govoriti o mirovnih pogajanjih z Izraelom, mora pa obenem delati videz, da se hoče vojskovati še naprej. Da se izmažejo iz te zadrege, so našli pravi arabski izhod: posameznim točkam dnevnega reda bodo dali primerne naslove, obravnavali bodo na pri teh točkah čisto nekaj drugega. Na to idejo je prišla sudanska delegacija in z njo tudi zmagala. Zato se danes še ne da reči, kakšno usodo bodo na sestanku doživeli napori ZN, da bi bilo čim preje doseženo vsaj premirje. Kairska konferenca je torej dosegla vsaj deloma svoj cilj. Ali ga bo tudi sestanek na vrhovih? Sumljivo je, da se bo vršil šele sredi januarja, akoravno je Jordanija pritiskala naj bi bil sestanek še letos. Jordaniji se namreč najbolj mudi. Da je obveljal čas po 17. januarju, ima svoj razlog: v januarji bo namreč v Kairu na obisku Brežnjev, ki bo Naserju tudi povedal, kaj misli o sestanku in kaj pričakuje od njega. Naser bo moral vpo-števati rusko mnenje, ker je sedaj čisto odvisen od moskovskih dobav vojnega materijala in civilnega blaga, posebno naftnih izdelkov. Zato se lahko zgodi, da bo sestanek moral govoriti in sklepati nekaj čisto drugega, kot je bilo sedaj sklenjeno v Kairu. Vojna mornarica svari naše mornarje pred komunizmom WASHINGTON, D.C. — Preiskava, zakaj so zadnjič dezertirali 4 mornarji z naših vojnih ladij in zbežali preko Japonske med komuniste v Sovjetsko zvez0 je dognala, da so komunisti organizirali široko mrežo svojih aktivistov po vsem svetu, ki imajo za nalogo da vabijo ameriške vojne obveznike, naj dezertirajo. Mreža je do podrobnosti izdelana za lov na naše mornarje, riške republike, trpi pa radi te-Vanjo so zapleteni levičarji vseh ga ravno tako kot vse druge la- cilja in se tudi skrivajo za najrazličnejša mirovna gesla. Tudi Sirija M) delati posle z šle Oasiliem PARIZ, Fr. — Sirijska vlada je sicer najbolj levičarska v a-rabskem svetu — sedaj prekaša celo Naserja — toda De Gaulla bi vendarle rada pridobila za prijatelja. Poslala je svojo delegacijo v Pariz, da naj tam kupi francosko orožje, v zameno bi pa Sirija dala Franciji koncesije za vrtanje za nafto. V Damasku upajo, da bodo pregovorili Francijo, da se pusti v te posle z njimi. Mislijo, da niso v tem pogledu nič manj vredni kot sosednji Irak, ki je že kupil francosko orožje, posebno bombnike Mirage, in zato odstopil Franciji koncesijo za iz-kanje nafte. V Parizu mislijo, da vlada ne bo odbila sirijske ponudbe, da je pa tudi ne bo takoj sprejela. Vse odvisi od generala samega, ta pa je tudi v gospodarskih zadevah zelo muhasta glava, kadar namreč začuti, da bi se gospodarske poteze dale izrabiti za politične namene. Sirija je baje prisiljena, da se obrne na francosko vlado, interesent]'e za nafto v svobodnem svetu so namreč odbili sirijski predlog, da kupijo sirijsko nafto. V Nikaragvi se zopet bojijo nemirov MANAGVA, Nik. — Nikaragva spada med manjše ame- narodnosti. Gornje štiri mornarje so na primer ujeli v svoje mreže japonski levičarji. Zato je vodstvo naše vojne mornarice objavilo posebno okrožnico, naslovljeno na vse mornarje, ki jih opozarja, naj ne nasedajo komunističnim lažem in obetanjem, vsak sumljiv slučaj pa takoj povedo svojim oblastem. V kratkem bodo tudi poveljniki marinov, armade, in vojnega letalstva objavili podobne oklice. tinske države od večnih nemirov, sluhov, podtalnih akcij, medsebojnih natolcevanj in sumničenj, pa tudi od prelivanja krvi. Pri vsem tem pa tam vlada že tri desetletja družina Somoza. Iz njenih vrst pridejo vsi predsedniki, nekateri med njimi so pa tudi zgubili življenje pri a-tentatih. Sedanji predsednik Atanazij Somoza vlada šele od maja, pa vendar ima že dosti nemirov in morda tudi zločinov na svoji Rdeči aktivisti so posebno de- vesti. Ko je prevzel vlado, mu je lavni v tistih tujih deželah, kamor hodijo naši vojaški obve-zanci na dopuste in odmore. Seveda ne povedo nikoli svojega Castro začel nagajati. Poslal je v Nikaragvo nekaj svojih gverilcev. Te je vladna narodna garda MODEL MEAT MARKET 619 East 209. Str. 521-7447 I M A : Vse vrste prekajenega mesa in zraven tega: DOMAČE ŠUNKE RAZNIH VRST — te morate naročiti že vnaprej, da Vam jih pripravimo, kakor želite! — DOMAČE hrenovke / vinerce /, DOMAČE meso za narezek /Lunch meat/, DOMAČE kuhane salame, krvave in riževe klobase, DOMAČO repo in zelje, kašo in ajdovo moko. ZMLETE ROŽIČE za potice — Sveže meso odlične kvalitete! NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! FLORJAN IN MARY KONČAR — lastnika polovila in pobila v avgustu in septembru. Kar je gverilcev o-stalo živih, so postali teroristi v mestih, kjer se jih vse boji. Da bo zmeda tem večja, dolži Somoza naj večji opozicijski dnevnik La Prenza, da na tihem podpira teroriste, dnevnik pa zopet sumniči Somozovo policijo, da na tihem ubija protirežimov-ce, ne da bi jih preje spravila pred sodnijo. Dobro je le to, da je javnost navajena na tako politično stanje in na vse nevarnosti, ki izvirajo iz njega. Prvi sneg ist mraz našla Britanijo nepripravljeno LONDON, Vel. Brit. — Koncem tedna je dobila Britanija svoj prvi letošnji sneg, zvezan z mrazom. Na cestah je prišlo do zastojev in nereda, da se Bog usmili. Najhujše je bilo v južni Angliji, kjer so motoristi pustili na tisoče svojih vozil v snegu in zametih, ki so bili ponekod do 6 čevljev visoki. Sneg in mraz sta zakrivila izgubo 8 človeških življenj. V ponedeljek se je prikazalo sonce in sneg se je začel v Londonu spreminjati v plundro. Ko se je jug izkopal iz snega je severni del Britanije šele dobil prvo debelo snežno odejo v letošnji zimi. Sneg je zapadel tudi Francijo, debela snežna odeja je pokrila zlasti severni del dežele z glavnim mestom Parizom vred. Snežilo pa je celo na Rivieri med Marseillesom in Mento-nom, seveda se je tam sneg sproti stopil. Slab pridelek krompirja napovedujejo WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo napoved o pridelku zimskega krompirja za leto 1968. Trdi, da bo pridelek za 22% manjši od letošnjega. Poljedelsko tajništvo trdi, da bo manjši tudi pridelek oranž in drugih vrst južnega sadja. Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S. Savings honde! J' Ženske dobijo delo Razpis službe Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Nastop službe z januarjem 1968. Pismene ponudbe na Ameriško Domovino. (x) MAUOGLASI V najem Pet lepih sob se odda, spodaj, na 1251 E. 74 St., blizu Superior. Kličite 391-3071. (241) Sobe za samce Oddamo opremljene spalne sobe za moške. Idealno za upokojence. Blizu avtobusa in ra-pida, na 11900 Madison Ave. Lakewood. Vprašajte v restavraciji. (239) V najem Petsobno neopremljeno stanovanje, spodaj, na 1235 Addison Rd., plinski furnez, zmerna najemnina. Za pojasnila kličite 432-0906. — (239) GRAHAM NA JAPONSKEM — gnani ameriški evangelijski pridigar Billp Graham je nedavno ■pridigal tudi v {Veliki dvorani v Tokiu .na Japonskem. Slika kaže posnetek pridigarja in njegovih poslušalcev ob tej priložnosti. Ftimsrna - vsakovrstna BOŽIČKA DARILA v veliki izbiri pri OBLAK FURNITURE £0. 6532 St. Clair Avenue Tel. 431-2288 SR AATEPJŠKA DOMOVINA, Kovač Peregrin (Bajka. — Spisal J. E. Rubin.) Vojska ,se je jela gibati, kajti Peregrin je šel pred cesarico. Vsi so se umikali in v-soko gor vrh stopnic je padel Peregrin pred cesarico na kolena. Generali so od sramote zardeli, glas začudenja se je širil med množico in odmevalo je okoli: “Kovač, kovač!” Cesarica ga je pogledala milo in se mu čudila; visok je bil in pleča so bila enaka vrhu gore, pred njim pa je ležalo kladivo. “Jaz,” je ponovil Peregrin. Cesarica mu je dela roko na kuštravo glavo in se mu celo nasmehnila. “Tu imaš vojsko,” je rekla, “maščuj ga!” Ljudstvo je znova zarjulo in množice so se zganile. “Odlikovan boš pred vsemi,” je rekla cesarica, “ko se vrneš.” “Imam mater,” je rekel Peregrin, “staro in ubogo, njo moram živiti. . .” “Cesarica bo skrbela za njo,” je rekla cesarica. “Imam nevestico, lepo in mlado,” je rekel kovač . . . “Ona dobi najlepši dar od mene; dobi svilnato poročno obleko, zlate šolnčke dobi in srebrno zibko, da ji bo mila sreča na zemlji in tebi z njo.” Peregrin je vstal, se priklonil cesarici in odšel nazaj v vojsko. Cesarski krojači pa so začeli na povelje cesarice zanj delati takoj bogato, polzlato generalsko obleko. Vsa vojska je slavila pogumnega Peregrina in generali so sklenili, da pojdejo z njim . . . Drugi dan je odhajala cesarska vojska z Dunaja. Cesarica je gledala, kako gre kovač Peregrin se maščevat namesto nje nad Turke. On je jezdil spredaj na vranem konju v generalski polzlati o-bleki, v visokih škornjih s kladivom ob strani. Staro obleko je pustil na Dunaju in v njej in z njo vse, kar je imel z doma s seboj. Tudi materin spomin je bil v navdušenju — pozabil . .. In šli so. Turki so vedeli, da ves Dunaj in vsa država žaluje za cesarjem in so se vzdignili zopet na vojsko. Bili so že daleč na potu. Ob Donavi so trčili na malo Peregrinovo vojsko in vnel se je grozen boj; a zastonj so se bili Turki. Peregrin je pobil stotine s svojo močno roko, in začeli so beža-ti' Iendar Je Peregrina ranila puščica. Spomnil se je na mater in na njen amulet. Pozabil ga je, a kaj hoče. Priboriti mora nevestici zlate šol-ničke in srebrno zibko. In šel CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY DOCTOR’S OFFICE & PRACTICE for sale in southwest industrial location. Patients records and equipment. Due to death. 749-1912 (241) BEAL ESTATE FOR SALE AUSTIN BY OWNER Newly remodeled, recently decorated, 3 bdrm. frame residence. 1st fl. air cond. gas ht. 2 porches, 2 car gar. Columbus Pk. Assumption Greek Resurrection Catholic & Emmet Schls. All trans. $11,000 Reas. 848-9395 (239) je z vojsko dalje, bojevat boj, pridobivat si zmag in maščevat cesarja. Turki so se mu ustavljali in bil je boj za bojem. Izgubil je že mnogo vojakov... A on jih je podil dalje v globoko Turčijo ob Donavi. Prišle so Turkom nove vojske in on je stal ob Donavi z malo izmučeno vojsko, še je bil bojaželjen. Že je bila ranjena tu in tam lepa generalska obleka, a to ga je navdušilo na nov boj. To je bil grozen boj ob Donavi. Turki so se zapodili vanj, oh je mahal po glavah, okoli so mu padali vojaki, Turki so se množili, rana za rano je padala na Peregrina, bil se je do zadnjega in padel ob Donavi. Turki so zarjuli od veselja. Tam je padel kovač Peregrin, kjer leže pokopani tisoči junakov ob Donavi, ob globoki slovanski Donavi. . . Padel je junak. Prišel je glas na Dunaj: Vojska je padla, Peregrin leži ubit, a tudi Turki ne morejo nič. Cesar je dovolj maščevan, enakih zbag in bitk še ni čutil svet. Cesarica je bila zadovoljna in se je omožila. V cesarskem gradu pa so spravili darove, ki jih je bila pripravila za mater in nevestico. Tudi Peregrinovo ime so si nekje zapomnili, a zdaj se je menda že od starosti izbrisalo in izginilo ... A tam na Dolenjskem je sredi planjave v koči jokala mati za Peregrinom. Mnogo lepega je čula o njem. Tudi so ji povedali, da je šel kot general maščevat cesarja. Huda slutnja je obšla materino srce. In čez dolgo so ji povedali, da so ubili Peregrina Turki. . . In jokala je, da je prijokala smrt. Ppnosna nevestica si je tudi včasih otrla solze od žalosti in se norčevala iz ženinov. Ko pa je čula, da je Peregrin mrtev, je šla ven v noč in jokala in DOMOVINA — Tako po