divi
jsp®
oši| ¥
nsk
odi1!
Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 35 (635) - Trst -11. oktobra 1963	30 lir
Sottili. In »bb. poet. • Gruppo I
d i

• • wVv


«5
Za čimprejšnjo dejansko
ustanovitev samoupravne dežele s posebnim statutom
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
■ B
m
to«
UP

Tržaška federacija KPI
b perspektivah za občino in pokrajino
•a
Vodilni komite Avtonomne fžaške federacije KPI je v zve-•j i s položajem, v katerem se ''Nahajata tržaška občinska in pokrajinska uprava, dne 5. ok-j,^bra, odobril naslednje sporo-Fi 1,0 :
na «Po skoraj treh mesecih kri-:gi ■ v tržaški občini in pokrajini 5 do katere je prišlo zaradi Vodljive demoknstjanske po-
\
[pomike, se je Krščanska demoiti Lacija končno odločila napra-i)C korake za njeno rešitev.
;lo *°da sklepi in stališča, ki jih
'10 demokristjanska stranka ds Prejela dokazujejo, da se vodi Stelji te stranke niso ničesar nji Mučili od dejstev.
»ti; Proračuna za leto 1963 sta 'ila v občini in pokrajini zacinjena, ker nista v ničemer ''jdeovtirjala nujnim zahtevam 3Xaf.ega prebivavstva in vedno 1,1 ^ j zaskrbljujočemu gosposki ari>ketnu položaju tržaškega :fl Uesta. Krščanska demokraciji u- namesto, da bi ubrala novo 0^tiko, ki bi bila sposobna nmačiti enotno voljo prebi-d, avstva, tako politiko, ki t»i a. °speševala gospodarski in so-’r''alni razvoj in katere pobud-t£1 ''ki bi bile krajevne ustanove, e vztrajala pri trditvah, da so ^Foračuhi navadni akti ter se ^‘Lsluževala izsiljevanja s komisarsko upravo. Ko je prvi
“askus propadel, je KD še na-^Oooooooooooooooooooooooooc
Strahotna nesreča v pokrajini
Belluno
Zaradi zrušenja velikega jezu Je voda zalila več vasi ter Povzročila mnogo človeških žrtev in gmotne škode
,,j. .j ^ sredo, pozno ponoči, se je v ' Vaint na meji med pokraca Belluno in Udine, zgodila '‘ahotna nesreča. Velik plaz, ki * h' utrgal z bližnje gore, je popačil zrušitev velikanskega jeza j-1 je največji tovrstni jez na sve-ijt j i In strohotno poplavo v vsej do-Deroča voda je dobesedno od-ir , s*a več vasi, razdrla mostove in fr t|jSle in pretrgala vse komunika-• Skoda je ogromna, a kar je bujše je to, da je izgubilo živ-

t ‘Jv mnogo ljudi. Po prvih kalil! ^cijah morda nad 2000. Ker je
Usti že v tisku, ko smo izvedeli
(j s,1"aholno nesrečo, ne moremo 1)68 o njej obširneje poročati.
dalje trdila, da morata upravna odbora, čeprav zavrnjena, ostati na svojem položaju. Odkrito in odgovorno politično debato je poskušala zamenjati s spletkami in izgovori, samo da bi še naprej ohranila monopol dejanske oblasti s pomočjo pokornih zaveznikov kot sta bila to v vseh prejšnjih letih PSDI in PRI.
Tudi sedaj vodstvo KD trdi, da hoče zagotoviti v mestu in pokrajini izvoljeno upravo. Namesto, da bi si prizadevala za preokret, podčrtuje « neprekinjenost» s preteklostjo, svojo voljo po nadoblasti, svojo politiko brez primernih programskih obveznosti in protikomunistične diskriminacije
ter na delitvi državljanov. S takšnim političnim stališčem, ki gre v prid politične in gospodarske desnice, združuje KD izraze zaničevanja in prezira tržaške federacije PSI.
To ne more biti pot za spremembo položaja, ki je nastal in se je poslabšal prav zaradi neposredne odgovornosti KD, zaradi njene premišljene protikomunistične politike, pristran-stva in šovinizma v letih ne-prožnega «centrizma» in dejanskega sodelovanja s konservativnimi skupinami.
Za spremembo položaja, ki je postal že nedopusten in je poln nevarnosti za obstoj Trsta kot velikega pristaniškega
(Nadaljevanje na 4. strani)
Iz govora, ki ga je imel poslanec Lizzerò v rimski poslanski zbornici
Tudi pretekli teden so v rimski poslanski zbornici razpravljali o zakonu za izvolitev prvega deželnega sveta v Furlaniji - Julijski krajini. V razpravo je posegel tudi poslanec Mario Lizzerò. Iz njegovega govora smo povzeli naslednje :
Parlamentarci KPI so že odobrili besedilo osnutka zakona za izvolitev deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki ga je sestavila komisija za u-stavne zadeve. Ta osnutek zakona v glavnem odgovarja demokratičnim kriterijem in pro-porčnemu sistemu, ki upošteva tudi ostanke glasov v enotnem deželnem volilnem okrožju. Ta sistem daje možnost vsem političnim silam, da pošljejo v deželni svet svoje predstavnike na osnovi prejetih glasov. Želeti je, da bi poslanska zbornica in nato še senat ta osnutek že v najkrajšem spremenila v zakon. Zato je pptrebno, da se vse regionalistične sile zavzamejo za dosego tega cilja ter tako dokončajo dolgo in toliko osporavano pot pete dežele s posebnim statutom.
V zadnjih dneh so vse iskrene regionalistične sile dokazale svojo odločenost, da se posta-
uooqoppopopoovuQ.oyouo90.oooooooouoooooooo.oonooooooooooooooooooo ooooooooououoooooooooooooooo
125 družin živi v barakah, 1141 družin pa v nezdravih stanovanjih, toda vlada meni, da stanovanjski problem na Goriškem sploh ne obstaja
la,
Ou 250 milijard lir, ki jih bodo v prihodnjih treh letih potrošili za gradnjo ljudskih stanovanjskih niš v Italiji, po vsej verjenosti ne tio niti ena ura namenjena pokrajinam v deželi Furlaniji - julijski Krajini. latto je izjavil predsednik Ustanove za ljudske hiše v Gorici na sestanku upravnega odbora o menjene ustanove.
Demokristjanska vlada je skleni-da bo omenjeni sklati porazdelila med razne pokrajine na temelju krnerja, po katerem so tudi barake, nezorava stanovanja, kletna ali podstrešna stanovanja srna-Irana kot «možna stanovanja». Kalkulacije glede stanovanjskih potreb se delajo; torej, na osnovi indeksa, ki so ga izdelali po zadnjem ljudskem štetju. la sistem pa je celo po mnenju Nacionalnega inštituta za arhitekturo neustrezen, saj preprečuje stvaren prikaz. Iz podatkov, ki so jih dobili po lem sistemu, je razvidno, da v goriški pokrajini ni akutnega stanovanjskega problema. Dejansko pa ni tako. Na Goriškem 125 družin prebiva v barakah, 1141 družin v nezdravih stanovanjih in 139 družin živi v skupnih stanovanjih (koabitacije). Pri vsem tem pa moramo upoštevati še dejstvo, da mnogo družin prebiva v starih in celo nevarnih hišah, ki bi jih morali podreti. Toda kljub temu po vladnem mnenju na Goriškem — pa tudi na Tržaškem in v Furlaniji — ni resnega stanovanjskega problema in zato naj se celotna dežela Furlanija-Julijska krajina izloči iz seznama jxikrajin, ki bodo prejele denar za gradnjo novih sta-
iz vsedržavnega ' ta namen usta-
novanjskih hiš sklada, ki je bil novi j en.
Sv(jjčas je Nacionalni inštitut za arhitekturo predlagal, naj bi uvedli nov sistem za ugotavljanje stanovanjskih potreb, toda ta predlog je bil zavrnjen.
Komunistični parlamentarci iz dežele Furlanije - Julijske krajine so zahtevali od vlade, naj se pri razdeljevanju sredstev iz sklada za gradnjo ljudskih stanovanj ravna po ustreznejšem sistemu in naj zagotovi pokrajinam dežele potrebna finančna sredstva za zgraditev primernih stanovanj za vse tiste družine, ki danes prebivajo v nezdravih stanovanjih. Pri tem, tako se glasi predlog komunistov, naj se ima v vid Vu tudi porast prebivavstva, ki bo prav gotovo rezultat razvoja v deželi s posebnim statutom.
ooooooooooooooooooooooooooooooo loooooooooooooooooooooooooor
Senator Vidali zahteva ustanovitev proste cone
i
Senatna komisija za finance je na svoji seji, dne 2. oktobra, razpravljala o zakonskem predlogu za ustanovitev proste cone na Tržaškem o zemlju. Ta zakonski predlog je predložil senator Vidali dne 5. junija letos. Poročevavec sen. Roseli! se je izrekel pozitivno o tem predlogu, predlagal pa je odložitev razprave o njem, da bi tako vprašanje globlje proučili.
Kot je znano je že pred itti prišla v Trst posebna vladna komisija z nalogo, da zbere potrebno dokumen. tacijo o prosti coni. Komisija je stopila v stik s številnimi eksponenti tržaškega gospodarskega in političnega življenja. Ta komisija je po obisku v Trstu sestavila posebno poročilo, ki pa ni bilo uradno nikoli objavljeno.
Tov. Vidali je že v prejšnji mandatni dobi, skupno z drugimi poslanci KPI predložil osuntek zakona za
prosto cono na Tržaškem ozemlju, toda predlog je po krivdi vladne večine obtičal na mrtvi točki.
V diskusiji v posebnem statutu dežele so komunistični parlamentarci ponovno zahtevali ustanovitev proste cone, saj je njeno ustanovitev predvideval tudi zakonski načrt KPI o posebnem statutu dežele. Demokristjani in njihovi zavezniki so predlog zavrnili. Zaradi tega je sen. Vidali še enkrat predložil zakonski predlog o prosti coni. In ker so ta predlog tudi tokrat hoteli spraviti v pozabo, je sen. Vidali naslovil na predsednika vlade in na pristojne ministre posebno vprašanje, v katerem je zahteval zadevna pojasnila. To vprašanje je bilo tembolj aktualno tudi zaradi velikega nazadovanja prometa v tržaški luki in zaradi ustanovite proste cone v Kopru, katera bo začela veljati že januarja
vij o proti vsem zaprekam, ki jih postavljajo antiregionalisti. Številni občinski in pokrajinski sveti, drugi predstavniški organizmi in demokratične organizacije iz vse dežele so zahtevali čimprejšnji sprejem volilnega zakona, tako da bi se deželne volitve lahko vršile že v decembru. Ne smemo prikrivati dejstva, da je postopek za sprejem volilnega zakona vsaj za par tednov zaostal. Do tega je prišlo po krivdi desničarjev, ki zavirajo naravni potek tega postopka. Vsekakor pa bi nagla odobritev zakona omogočila volitve spomladi.
Desničarske skupine ovirajo naglo odobritev deželnega volilnega zakona, trdeč, da je potrebno najprej odobriti državne proračune. V resnici, ne gre toliko za proračune kot pa za zavlačevanje sprejema zakona in torej za sabotiranje izvaja nja ustavnega zakona o samoupravni deželi s posebnim statutom.
Pri urgiranju sprejema zakona in razpisa deželnih volitev zadevamo na očitke, da se nam preveč mudi. Toda, ako pomislimo, da že petnajst let čakamo na ustanovitev samoupravne dežele, potem ima v resnici vsako tovrstno namigovanje zelo trhlo podlago, odnosno je to namigovanje brez vsake resne podlage ali utemeljitve.
Komunisti želijo, da bi vse politične sile, ki so naklonjene deželni ureditvi ostale zveste sprejetim obveznostim in da bi napravile konec zaprekam, ki jih postavlja nepomembna desničarska manjšina. Pri tern naj se resno upošteva dejstvo, da prebivavci Furlanije, Goriške in Trsta gledajo v posebnem statutu samoupravne dežele učinkovito sredstvo, ki je sad enotnih iniciativ na deloviščih, v mestih in na podeželju v vseh obmejnih področjih.
Prebivavci teh področij si sicer ne delajo utvar, da bo novoustanovljena dezela sama od sebe rešila vsa številna in pereča vprašanja dežele, prepričani pa so, da se bo v novi deželi mnogo lažje lotiti reševanja teh vprašanj.
Položaj na onmočju dežele Furlanje - Julijske krajine je skrajno težak. V tej deželi ne poznajo tako imenovanega in toliko opevanega «ekonomskega čudeža», toda prebivavci te dežele in zlasti delavske množice vedo, kaj pomeni instrument neposredne demokracije, ki odpira pot ekonomskemu in socialnemu napredku.
Mi zahtevamo, naj se napravi konec obstrukcionizmu an-tiregionalističnih desničarskih sil, naj se dejansko ustanovi samoupravna dežela, naj se pristopi k uresničitvi demokratičnega načrta za ekonomski razvoj dežele, pri katerem naj neposredno sodelujejo tudi široke ljudske množice in krajevne ustanove.
Nasprotniki samoupravne dežele vprašujejo, kaj se bo zgodilo potem, ko bo dežela dejansko ustanovljena in ko se bo posebni statut začel izvajati? Na to lahko odgovorimo že danes. Zgodilo se bo to, da bo (Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO
11.-10-196
Ob 20-1 etnici Kočevskega zbora
Iz govora
sekretarja CK ZKS tov. Mihe Marinka
V Sloveniji so letošnjo jesen priredili vrsto proslav v počastitev 0. obletnice množičnega upora proti nacijašističmm okupatorjem. Po uspelih manifestacijah v raznih krajih Primorske je bila preteklo nedeljo glavna manifestacija v Kočevju, kjer se je točno pred 20 leti sestal prvi slovenski vseljudski parlament.
Iz govora, ki ga je na nedeljski manifestaciji v Kočevju imel sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko, smo povzeli naslednje :
V Kočevju so se od 1. do 3. oktobra 1943 zbrali odposlanci slovenskega naroda in zastopniki narodnoosvobodilnega gibanja iz vseh slovenskih dežel. Ta zbor se je vršil v času, ko je po dveh letih ogorčenih bojev slavilo narodno osvobodilno gibanje velike uspehe po vsej Jugoslaviji. V najtežjih pogojih je nastalo novo politično gibanje, nova ljudska revolucionarna oblast in zrasla je nova oborožena sila delovnega ljudstva. Zmage in okoliščine po kapitulaciji Italije, razbite belogardistične in plavogardi-stične tolpe ter osvoboditev skoraj polovice slovenske zemlje so omogočile in ob odmevu v zunanjem svetu narekovale vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja pospešeno pripravo za izvolitev kvalificiranega predstavništva slovenskega naroda. Izpad monarhistične Italije in odločilne zmage zaveznikov, predvsem sovjetske armade na vzhodni fronti, so vsemu svetu predočile neizbežen poraz bitij erjevske Nemčije.
Kočevski zbor je kot prvo resnično predstavništvo slovenskega naroda še v samem jeku narodnoosvobodilne borbe sprejel odločilne sklepe državno-tvornega značaja ter položil temelje za bodoče borbe. V polni meri je izražal voljo naroda, ki si je prvič v zgodovini «pisal sodbo sam» ter izrekel voljo, da z vsemi napori in žrtvami izvojuje dokončno osvoboditev in se združi v skupni usodi svobodnih in enakopravnih narodov nove demokratične Jugoslavije.
S Kočevskim zborom se je za slovenski narod enkrat za vselej končalo obdobje pod-jarmljenosti in hlapčevstva. Slovensko delovno ljudstvo je obračunalo s podkupljivo gospodo hkrati, ko se je z bojem na življenje in smrt rešilo narodnostnega pogina. Kakšno svobodo neki bi mu brez tega lastnega boja po porazu fašističnih sil prinesli zunanji o-svoboditelji? O tem daje misliti neslavna in hlapčevska vloga slovenskega fevdalnoce-hovskega vodstva v evropski meščansko-demokratični revoluciji leta 1848 kakor tudi grenke izkušnje ob zlomu Avstro-Ogrske leta 1918.
Odločilno obdobje je slovensko ljudstvo našlo že priprav-
ljeno. V slovenskem delovnem | ljudstvu so že zrasle idejno zrele, borbeno in organizacijsko utrjene politične sile, ki so bile sposobne vzeti na svoje rame odgovornost za svojo usodo. Komunisti so si s svojo v borbah izkazano zvestobo, z razgaljenjem protiljudskih vladajočih. skupin znali pridobiti zaupanje razredno in nacional. no zatiranih ljudskih množic. Že iz vsega začetka so si bili na jasnem, da se mora nova skupnost jugoslovanskih narodov graditi na temelju popolne narodne enakopravnosti. Na tej podlagi se je ob akcijski in organizatorski sposobnosti komunistov tudi v Sloveniji naglo gradilo in utrjevalo novo, široko vsenarodno politično gibanje — Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
Ker so imeli idejno-politično in organizacijsko odločilen vpliv pri vodenju in razvijanju borbe za nacionalno osvoboditev komunisti, je bila brezkompromisnost osvobodilnega boja očitna. Borba za nacionalno o-svoboditev ne bi mogla biti tako neizprosna in srdita, tako dosledna in množična, če delovni ljudje ne bi imeli popolnega zagotovila, da bo zmaga nad okupatorji in njihovimi zavezniki prinesla tako družbeno ureditev, ki bo zagotovila tudi odpravo socialnega izkoriščanja in demokratične svoboščine delovnemu človeku.
« Samo pozivati ljudstvo na boj zoper okupatorja in ne dati ljudstvu razumeti, da bi s to borbo doseglo hkrati nekaj novega, mnogo boljšega, da se staro ne bo več povrnilo — na ta način ne bi mogli dvigniti narodov v borbo, ne bi mogli zainteresirati zanjo tako širokih množic in prav tako ne bi mogli v tej borbi vzdržati do kraja, to je zmagati» (Tito: Graditev nove Jugoslavije).
V tem boju in na teh programskih osnovah se je izoblikovala in kalila močna politična sila, ki je predstavljala organiziran narod v pravem pomenu besede. In ta narod je izkazoval zaupanje v politično vodstvo, ki je vodilo boj za u-resničenje zastavljenih ciljev.
Oborožen boj je temeljil na jasnem programu nacionalne osvoboditve ob zagotovitvi popolne nacionalne enakopravnosti in na odpravi izkoriščanja, zato je bil vsenarodni boj. V njem je mogel vsakdo s čim-večjo iniciativnostjo izbrati način boja in delovanja. Jasno je, da je moral zato temeljiti na najširši ljudski demokraciji, ker se je le tako sproščala vsestranska borbena in ustvarjalna iniciativa.
Brez tega bi si ne bilo mogoče zamisliti veličastnega boja narodov v srcu okupirane Evrope ter svojstvenosti oblik in intenzivnosti bojev v posebno težkih pogojih na Slovenskem.
Zato je kljub hudim žrtvam štiriletnih bojev Osvobodilna
fronta izšla iz zmagovite oborožene revolucije okrepljena ter z jasno zavestjo in usmerjenostjo množic v obnovo do temeljev uničenega gospodarstva in v pospešeno graditev nove socialistične družbe.
Alžirska kriza
11.-
Alžirijo je zajela politična kriza — petnajst dni po izvolitvi Ben Bele za predsednika republike in v času mrzlične zunanjepolitične aktivnosti Ben Belove vlade : ena alžirska delegacij je v Moskvi, druga v Pekingu.
Nekrvavi upor v Kabiliji, ki po izjavah upornikov nima teritorialnega, marveč nacionalni značaj, odkriva, da ne kaže podcenjevati politične opozicije proti Ben Belovi vladi, čeprav je ta opozicija brez konkretnega programa in neenotna, Ben Belova vlada pa ima jasno začrtan program in lahko pokaže tu-


,:ii^ flr ■	!
di nekaj konkretnih uspehov prav tako, kot ne kaže prečenje' ti podpore in odobravanja, ki je B1 Belova vlada uživa v vrhovnih voluciornarnega gibanja.
Fronta socialističnih sil, ki je ustanovil Ait Ahmed, bivši p°! tični in osebni prijatelj in sode! vec alžirskega predsednika, o#1
Ben Beli «diktatorstvo in fašisti#1 vaJa
m
BI
V:
lenih
Življenje v Sloveniji
očitno
e je po vojni bisteveno spremenilo govori o napredku na vseh področjih gospodarstva, o povečani potrošnji dobrin, o zboljšanih pogojih šolanja, o dostojnejšlh stanovanjih, o razvoju prometa, skratka o zvišanem življenjskem standardu v primeri z razmerami pred vojno. Število zaposlenih je trikrat večje kot leta 1939, socialno zavarovanih je skoraj 50% prebivavcev, zdravstve-so zavarovani skoraj vsi preblvavci. Na gornji sliki : pogled na novi del mesta Kočevje.
no pa
težnje», za svoj program pa posti Ija to, kar je že v vladnem gramu češ, «mi bomo uresni# kar vi obljubljate, da bi presici’ ljudstvo».
Država, ki je sedem let krvave1 v osvobodilni vojni in takoj po P: glasitvi neodvisnosti za las ušla žavljanski vojni, si sredi prvih 1 snih in globokih naporov za gosp darsko in politično konsolidaci ne more privoščiti razkošja politi nih kriz na tekočem traku. Nc vomno je želja najširših plasti ljb stva, da se življenje končno ustali i prinese vsaj osnovne elemente sf3 nosti, močan adut v rokah Pre! sednika Ben Bele. S tem pa seved še ni paralizirana akcija opozicij;
«ki se šele začenja», kot prav,J njeni voditelji.
Dogodki v Kabiliji so namreč pr' segli okvire notranjih politični spletk. Ben Bela jih je v drama nem apelu — upravičeno ali neupr‘’ vičeno — povezal s koncentracijah1 maroških čet na alžirski meji, k'1 kor trdijo alžirske vesti v odgov11 na poročila iz maroških virov, da se na maroški meji zbirajo žirski bataljoni. Odjeknili pa bod nemara tudi v Ameriki, kjer nek* teri komentatorji že zastavljal vprašanje : «Kaj je Ben Bela, predsednik republike z močno C V k1 ki jamči za kontinuiteto državhj politike, ali parlamentarni prej sednik, ki lahko gre, orientacija žavne politike pa ostane? Ali ne e l ^ drugo?» Od odgovora na to 1 \ j
pri
«j
Sta
nap
ka
«
hot
«, Vas ‘ek li sije Svo jeli pod ti bat ga
d' ;z
tej
vsebinsko podobno vprašanje bo ‘ j veda v marsičem odvisen ameri^
t»P.re-
Ijei
prispevek k sanaciji alžirskega gospodarstva, od odgovora na ko vprašanje bo v nemajhni me1' odvisen tudi pritisk in izsiljevanj' neokolonialističnih krogov, ki ^ morda še bolj kot alžirskih ukiM „ pov doma boje alžirske antikolom* I ko listične dinamike na mednaro^f nem,predvsem afriškem prizorišč]
(Naši razgledi)
oooooooooooooooooooooooooooooooo
loooooooooooooooooooooooooooooouoooooooooooooooooooooooood
ld'Ua°(
'L:
On
II. vatikanski koncil
Ali bodo prevladali predlogi „modernizatorjev“ katoliške cerkve1
foi
Op
Pa
fai
v ]
la
re:
Na drugem vatikanskem koncilu naj višji predstavniki katoliške cerkvene hierarhije in doktorji cerkvenega prava razpravljajo o številnih problemih, ki se tičejo katoliške ideologije in cerkvene ureditve na splošno. Na koncilu so prisotni ludi predstavniki pravoslavnih, protestantskih in drugih cerkva, seveda kot opazovavci.
Kot je znano, je bil prvi pobudnik sedanjega koncila pokojni papež Janez XXIII. Njegova velika želja, da bi cerkev prilagodil današnjemu času, da bi zbližal razdaljo, ki loči katoliško cerkev od drugih krščanskih cerkva ter navezal stike celo z raznimi nekrščanskimi verskimi organizacijami, se mu ni izpolnila. Pot, ki je bila zasnovana od Janeza XXIII., skuša sedaj nadaljevati tudi papež Pavel VI., čeravno ne tako smelo kot njegov predhodnik. Vsekakor je Pavel VI., takoj po
svoji izvolitvi sklenil nadaljevati vatikanski koncil.
Prvo zasedanje koncila se je prekinilo, ne da bi bili dosegli kak bistveni napredek. Na njem so prišla do zares očitnega izraza zelo različna stališča med tistimi, ki želijo cerkev posodobiti in jo takorekoč vskladiti z duhom časa in med ti stimi, ki se hočejo za vsako ceno obdržati na starih in konservativnih pozicijah.
Tudi na sedanjem zasedanju se, kljub določenim ukrepom, ki imajo za cilj zbližanje med obema nasprotujočima si strujama, kažejo zelo velike razlike in cerkveni očetje, ki želijo vnesti določene novosti v verske organizacije in ki, skratka, želijo cerkev takorekoč posodobiti, še enkrat zadevajo na huda nasprotstva konservativcev.
Med tistimi, ki se posebno zavzemajo za posodobljenje cerkve so
zlasti Francozi, Nemci, Belgijci, $ loma Avstrijci, pa tudi Jugoslo1', ni, Poljaki idr., med tistimi pa, ^ hočejo ostati na starih pozicijah ?. so v glavnem Italijani, Španci h nekateri Američani. Pred ne*1'1 dnevi se je proti nekaterim nov‘ stim izredno odločno zavzel ne', yorški kardinal Spelmann, ki jj znan tudi kot zagovornik «hlad1; vojne», za njim pa je izredno f, ločno nastopil proti renovatorjc-tudi predsednik italijanskega e’f skopata, genovski nadškof in V dinal Siri, ki se je tudi v pretep r sti izkazoval kot prijatelj italiJ^ skih monopolističnih skupin, ts ki pa nista osah1*' seth*
dva primera, ki pa na, zelo zgovorno kažeta, da
čisto verskimi in posvetnimi Pj;.
blemi prepleta določena nit in
dev
so tisti, ki so v posvetnih zau- ^ daleč stran od širokih ljudskih
(Nadaljevanje na 4. strani)
11.-10-1963
DELO • 3
Ob začetku nove sezone Slovenskega gledališča
Režiser Branko Gombač
ve
Vaja sé je ravno pričela. Na zelenih vratin berem napis «Tišina-vaja!» Obraz se mi stcremži, češ «tudi danes sem prišel zastonj !» Kar naenkrat se odpro vrata in prikaže se razburjen režiser, ki nas Opozori, naj bomo bolj tihi. «Tovariš režiser!»
«Ah, nimam časa sedaj... potem, potem... ob 14. pridite !»
Nekateri «aspiranti (statisti, ki sodelujejo pri Othellu čakajo nervozno na svoj nastop, medtem, ko si člani gledališča pripovedujejo fazne «vice». Debelušni igravec Pripoveduje o svojih «tujih» ljuh-ženskih dogodivščinah, meutem ko me prijazna Desdemona prosi za nekatere fotografije. Meunarodni Hamlet bi rad svoj osebni por-*ret, medtem ko živahni Silvij v svoji zeleni suknji kadi cigareto «Alfa».
Končno pride 14. ura.
«No, drži. Jutri ob pol sedmih na Stadionu. Točno, prosim ! Seuaj pa naprej z vajo. Otheiio, Jago m man-ka na sceno!»
«tovariš Gombač, prej sem vas kotel vprašati...».
«A, seveda, skoraj sem pozabil na vas. izvolite, prosim, baino tremiate pa bom pri vas ! »
Impozantna Otheiiova scena mi sije pred očmi. Otheiio je pričel svojo igro. Nekateri statisi! so prijeli za helebardo in se mi smejejo pod brčicami (ki jih imajo).
Scena gre naprej. Režiser Gum-Jlj bue je spet pozabil name. t>pomnim ■ei sa na mtervju. Posmeji se mi in d ,l srajcnega žepa privleče eigarate ;([ _C|' s presenetljivo prijaznost|o mi i 1 fece : «Prosim !»
beležnico in pierò sem imel že 5Ul Pripravljeno.
gdl « tovariš Gombač, ali bi mi naj-ti)Prej provedali nekaj o svojem živ-
,ei ljenJu’“
«O življenju? No, saj ni važno». «Toda veste, naše bravce bi to zanimalo».
«Ce vas res zanima... naj vam takoj povem, da sem px> očetu Tržačan».
«Samo jk> očetu?» ga vprašam. «Ne. Tudi brat in sestra sta se rodila v Trstu. Zrelostni izpit sem °pravil na celjski gimnaziji, nato Pa sem diplomiral na Akademiji za radio, film, televizijo in gledališče v Ljubljani in to v šoli prof. Slavka dana. Diplomo pa sem dosegel z fežijo Brechtovega Galilea Galilei».
«Koliko del ste do sedaj režirali?»
"V Celju in drugod sem zrežiral “koli 40 dramskih del. V Trstu sem ed let, zrežiral Ano Frank». "Znano mi je, da ste v sezoni ^60-61 dobili prvomajsko nagrado gledaliških umetnikov. Za katero 'gfo pa?»
“Prvomajsko nagrado sem dobil Za režijo Shakespearovega Rihar-a II in v sezoni 1962-63 za Frische-dramo Andorra. Sedaj sem re-iser v Slovenskem ljudskem gle-ališču v Celju. Poleg tega, če vas zanima, sem tudi republiški poslanec v Sloveniji. — Oprostite, samo Zamo za trenutek...».
. Na mojo žalost je ta trenutek tra-'nl več kot poldrugo uro. Vaja brez ptivne udeležbe režiserja ne gre 5ko kot bi morala iti in zato... Potem pa spet: «Oprostite, glav-c vaje pač!»
dn jaz, kot vedno : «nič, nič...». "Kot dvakratni režiser v Trstu e si verjetno ustvarili svoje mne-).Je o našem gledališču. Ali bi lah-0 Povedali, kakšno je to mnenje?» v "Prav rad. Naj vam najprej po-{da je Slovensko gledališče jeu,turna ustanova, ki živi in delnic sredi mednarodnega mesta, na eji dveh kultur in zato tako gle-
dališče, če noče bili provincialno, se mora odzvati pomembnejšim kulturno - zgodovinskim mejnikom gledališke umetnosti. Tržaško gledališče sledi v tem pogledu svetlim tradicijam preteklosti, saj je v svojin umetniških dosežkih doživelo lepe uspehe S klasiki, ki ne morejo biti izbrisani iz seznama najbolj uspelih gledaliških prireditev. Shakespeare, Pirandello, Krleža, Držič, James, Cankar. Ali je možen lite-rarno-gledališki čistejši repertooar, ki bi bolje izpričal gledališko, li-teraturno in idejno fiziognomijo gledališča, ki deluje na družbeno tako izpostavljenem mestu, kakor je tržaško gledališče?
Danes, ko se svet bori za mir in koeksistenco, je družbena vloga gledališča zelo pomembna. U-metniško vodstvo tržaškega Slovenskega gledališča se tega problema prav dobro zaveda, zato se je vključilo v vrsto tistih evropskih gleda-( i\udalievanje na 4. strani)
SALET-PETJE-FOlKLOtA-KNJIOf-RIVJIC-KINo
S	6
50 let potek' i od tedaj, ko je bila ustanovljena prva samostojna slovenska gimnazija v Gorici. To je bila obenem prva slovenska gimnazija na Primorskem in ena prvih na vsem Slovenskem. Boj za ustanovitev te gimnazije je trajal dolgo. Ker avstrijske oblasti niso hotele ustreči zahtevi Slovencev, je prišlo nekaj let pred ustanovitvijo samostojne slovenske gimnazije, do odpretja slovenske vzporednice na nemški gimnaziji. Poslopje v ul. Mameli, v katerem je bila prva slovenska gimnazija, je ohranilo staro lice. Danes je v njem osnovna šola z italijanskim učnim jezikom
UUUUOCUUOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG
Etnične manjšine v Italiji
«Matajur», glasilo Slovencev v videmski pokrajini, je ob j a-vil v svoji zadnji številki sestavek o narodnih manjšinah, ki živijo v Italiji. Napisal ga je znani proučevavec vprašanj etničnih in jezikovnih manjšin dr. Gustavo Buratti iz Bielle. Iz tega sestavka povzemamo naslednje:
«Prebivalstvo Furlanske Slove-venje ni edina brezpravna in nepriznana jezikovna manjšina ne le v Evropi, ampak tudi in to predvsem v Italiji.
Dejstvo je, da v Italiji uživajo zaščito le manjšine v Valle d’Aosta in v provinci Bolzano ter v manj določeni meri slovenska manjšina na Tržaškem in Goriškem.
Naj vas na kratko opozorim na sledeče narodnostne manjšine: prebivalstvo provencalskih piemonte-ških dolin s francosko kulturo (vse alpske doline od V ermegnacce do Scagne in še posebno doline Valdesi del Pellice, Germanasca in dolina Cusa), kjer je francoščina bila nekoč učni jezik po šolah in kulture nasploh.
V občinah s prebivalstvom nemške govorice v Grossoney St. Jean, v Grossoney la Trinità in Irsime (Val d'Aosta), v občinah Alagna, Rima in Rimella (Valsesia v Piemontu), Macugnaga in Formazza (pri Novari v Piemontu) se je netn-ščina uporabljala po šolah in cerkvah še deset let po zedinjenju Italije. Tako tudi v Giazza (planota 13. občin pri Veroni), v Rotzo in Roana (planota 7. občin pri Vicen-zi), v Luserni, Fierezza, Palù, Fras-silongo (na Tridentinskem), Sap-pada pri Bellunu, Timau, Sauris in t' Kanalski dolini (na Furlanskem). Isto velja za ladinsko prebivalstvo v Val Fassa (na Tirolskem), Livi-nallongo in Ampezzano (Belluno). Naj navedemo še Slovence in Srbo-hrvate iz S. Felice Slavo, Monte-mitro in Acquaviva Collecroce (Molise), Albance štirih občin iz Molise, osmih občin iz Puglie, ene iz Campanije, šestih iz Basilicate, enaindvajsetih iz Calabrie in petih iz Sicilije v skupnem številu 100.000 ljudi. Iz Albancev Italije sta izšla dva med največjimi albanskimi pesniki (Gerolamo di Rada in
Giuseppe Schiro Jr.), ki jih proučujejo v albanskih šolah, čeprav somazablieni v rojstnih krajih Italije, kjer nezaščitena albanščina propada. Omeniti moramo tudi Grke iz Puglie (devet občin v pro vinci Lecce) in Kalabrije (sedem občin v provinci Reggio Calabria) ter Katalane iz Alghero (Sardinija).
Upoštevajoč nesmisel upravne razdelitve naj omenimo samo Ladine in Nemce iz Tirolske, ki pripadajo pokrajini s posebnim sta tutom, katera je bila ustanovljena zaradi zagotovitve manjšinskih pravic Ladinov in Nemcev, ki pa so prišli v popolno pozabljenost, ker
so se rodili v provinci Trento in ne v provinci Bolzano.
Nemško prebivalstvo ob meji province Bolzano ( Lavregno Proveis, St. Felix) je bilo zaščiteno v nasprotju z drugimi nemškimi tirolskimi občinami (Luserna in For-mental-Mocheni) kot da bi se pravica lastnega jezika odmerjala po kilometrih.
Za sedaj je važno, da te zadeve prikažemo in ugotovimo, da je vprašanje svobode kulture, ob katerem so prizadete razne pokrajine Italije: to je vprašanje, ki se ga mora perspektivno in organično urediti».
Pevski zbor iz Bazovice med nast opom na prazniku trgatve v Bo-Ijuncu. Zbor vodi prof. Ubald Vrabec.
Pevski zbor «Amici deH’Obante» - Valdagno (Vicenza)
5
o
5
o
S
«
S
2
o
ž
5
O
S
o
2
<
2
5
m
VI
<
O
<
<
0
Ó
z
ž
1 3
o
<
<
at
S
O
Ó
Z
S
2 o
ICultuuva
Uitotika
SLOVENSKI KLUB v Trstu je proslavil 50-letnico znanega tržaškega pisatelja dr. Borisa Pahorja. Np prireditvi, ki je bila v torek zvečer, je govoril pesnik Filibprt Be-nedetič.
PD «VESNA» v Križu, ki je pred kratkim doseglo zelo lep uspeh na kulturni prireditvi ob priliki praznika tiska v domači vasi, sc — kot smo izvedeli — pripravlja na vitto nastopov tudi v drugih vaseh in celo v Trstu samem. Naštudirani program je precej obsežen in zelo pester. Poleg dialektalne Košutove enodejanke «Na kriški osmici», ki je vzeta iz pristnega kriškega življenja v nedavni preteklosti, nastopajo tudi mladi iz-vajavci narodnih pešmi in popevk, recitatorji in pa seveda tudi znani vaški pevski zbor, ki ga vodi pevovodja Frančko Žerjav.
S
i
>
N
1
O
oo
>
m
>
CD
>
m
m
•Vi
O
x
O
*
>
x
Z
o
T
S
<
£
X
z
o
Ò
g
5
►
N
-4
>
2 O
E
v
>
m
>
on
>
m
PRIMORSKA potrebuje gle- 2 dališče. Tako meni Okrajni Z svet Svobod in prosvetnih društev koprskega okraja. To dokazuje tudi visoki povprečni obisk na predstavah poklične-ga gledališča iz Nove Gorice, iz Trsta ali pa na gostovanjih raznih drugih gledališč. To vprašanje pa je združeno z veliki finančnimi problemi. Zato je sedaj v teku razprava o 3 varjantah: 1) ali naj si pomagajo z gostovanji drugih gledališč, 2) ali naj ustanovijo lastno poklicno gledališče in 3) ali pa naj podprejo že obstoječe novogoriško gledališče ter mu omogočijo, da bi razširilo svoje delovanje po vsej deželi.
«STUDI GORIZIANI», časopis za zgodovino in sorodne vede, ki ga izdaja Goriška državna knjižnica in ureja njen ravnatelj Dr. Manzini, je objavil v svojem 23. zvezku zanimiv prispevek Marijana Breclja knjižničarja v Novi Gorici o slovenskem pesniku Alojzu Gradniku. V prispevku pod naslovom «Alojz Gradnik, poeta fra due mondi» razpravlja o Gradniku kot briškem pesniku ter o vplivih italijanske kulture na njegova dela.
V KOPRU so pretekli teden odprli kolektivno razstavo primorskih likovnih umetnikov. Razstava spada v okvir proslav dvajsetletnice protifašistične vstaje primorskega ljudstva. Svoja dela so razstavili sledeči umetniki : Zvest A polonio, Mire Cetin, Avgust Černigoj, Robert Hlavaty, Danilo Jejčič, Stanka Komac-Šraj, Silvester Komel, Ivo Kovač, Janez Lenassi, Ivo Len-ščak, Rafael Nemec, Herman Pečarič, Jože Pohlen, Rudolf Saksida, Lojze Spacal in Ivan Varl.
Razstava je urejena v koprskem mestnem muzeju.
x
o
F
X
z
|
XJ
S
X
Ž
P
O
□
«
5
Ò
>
?
m
>
DD
>
s
-o
3
m
Tl
O
x
O
IGOR STRAWINSKI je prejel letošnjo Sibeliusovo nagrado za glasbo. To nagrado podeljujejo iz posebnega sklada v Helsinkih. Poprej so to nagrado prejeli :	Sibelius,
Hindemith in šoštakovič.
S-vaoiBiOiMaM-mva-dimt-vesvio-izi
11.-10-1963
4 • DELO
Kampanja za včlanjevanje v Komunistično partijo in v Zvezo komunistične mladine
Od Z. do 7. novembra teden včlanjevanja
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija KPI v Trstu sta sklenila, naj se včlanjevanje in rekrutacija za letu 1964 čimprej zaključita, saj menita, da obstajajo za to vsi pogoji, ker se je vpliv Partije povečal, kar potrjujejo tudi volilni rezultati in uspehi kampanje za tisk. Prazniki tiska, festivali «Dela» in «l’Unità» so bili prave ljudske manifestacije. Delovanje parlamentarcev, tov. Vidalija in Bernetičeve, za obrambo tržaškega gospodarstva in za spoštovanje ustavnih načel v naši deželi, je deležno naraščajočega odobravanja.
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija sta do ločila, naj bo teden od 1. do 7. novembra 1963 namenjen včlanjevanju in rekrutaciji. Akcije za včlanjevanje in re-krutacijo pa morajo biti tesno povezane z akcijami za obrambo in okrepitev ladjedelnic in pristaniškega prometa, z akcijami za čimprejšnji razpis deželnih volitev, za rešitev krize v tržaški občini in pokrajini ter za rešitev številnih drugih, problemov, brez etničnih diskriminacij, in zaviranja pre-okreta na levo.
V	posebnem pismu, ki sta ga Federalni komite in Federalna kontrolna komisija prav te dni naslovila vsem članom Partije, se med drugim poudarja,, naj se tovariši takoj lotijo de. la za dobro kampanjo včlanjevanja in rekrutacije, take v Partijo kot v Zvezo komunistične mladine.
V	tednu od 1. do 7. novembra bodo sedeži vseh sekcij in federacije odprti za javnost od delavnikih od 10. do 12. in od 16. da 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 18. do 21. ure. Na vseh sedežih bodo izobešene zastave in prostori v njih bodo praznično okrašeni. Vsak večer bodo tovariši iz sekcij poslali podatke o delovanju v teku dneva Federaciji v Trstu, tako da bo la o vsem sproti obveščena.
Draginja
še vedno narašča
Povišanje življenjskih stroškov je v zadnjih mesecih dv> seglo vznemirljiv značaj na vseh področjih. Vsakdo izmed nas lahko ugotovi kako draginja zajema vedno večji obseg ter absorbira vse mezdne poviške, ki so bili izvojevani v težkih bitkah delavcev vseh strok.
Naj se na tem mestu dotaknemo npr. vprašanja cene mleka. Že pred časom so povišali ceno mleku, toda sedaj so izsilili nov povišek, kar bo še bolj prizadelo potrošnike, dočim ne bo prineslo domačim živinorejcem nobene koristi. Z novim poviškom se bodo okoristili samo prekupčevavski magnatje, kajti spričo novega povišanja cene se potrošnja prav gotovo ne more povečati.
V Trstu že par tednov mleko primanjkuje. Do tega je prišlo, zalo ker razne družbe odkupujejo velike količine, ki so namenjene industrijski predelavi. To je res, toda prav tako je res, da se kmetijstvo nahaja v hudi krizi, zaradi česar se je proizvodnja mleka občutno zmanjšala. In prav to dokazuje, kako nujni so učinkoviti u-krepi za pomoč kmetijstvu.
Vprašanja cen bi morali mnogo resneje in odločeneje reševati. In k reševanju tega vprašanja bi morali nemudoma pristopiti .Toda tisti, ki so v prvi vrsti za to poklicani, ne kažejo prave volje, da bi se tega lotili. Načelniki političnih skupin, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu, so na predlog komunistov že pred časom predložili posebno tozadevno resolucijo, toda ta še vedno čaka na odobritev.
Prav te dni je vodja komunistične skupine Tonel opozoril župana na obljubo, ki jo je dal pred časom in ga povabil, naj problem prodaje mleka predloži v razpravo občinskemu svetu. Tov. Tonel je zahteval tudi pospešitev municipalizacije mlekarskega podjetja SALPAT.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 12. oktobra ob 21. uri
OTVORITVENA
PREDSTAVA
OB 400-LETNICI ROJSTVA WILLIAMA SHAKESPEARA
V nedeljo, 13. oktobra ob 17. 30
REPRIZA
V DVORANI
NA STADIONU «PRVI MAJ»
Wiliam Shakespeare
O T H E L L O
Režija BRANKO GOMBAČ
Nadaljevanje
Sporočilo
tržaške federacije KPI
in industrijskega središča, je potrebna nova politika. Ne gie za navadno spremembo formule. Glede levega centra komunisti nimajo apriorističnih predsodkov. Ure za uresničitev točnih programskih obveznosti, prilagojenih položaju Trsta, za zagotovitev enakopravnosti državljanov s polnim spoštovanjem pravic slovenske manjšine, da se preneha z antikomunizmom in da se okoli občine in pokrajine utrdi enotnost državljanov, za preporod mesta v najširšem okviru dežele.
Preokret v tej smeri ni samo potreben, temveč je tudi možen. Ne obstaja izbira med nadaljevanjem stare politike, monopolom oblasti KD in komisarsko upravo, kot bi skušala prikazovati KD. Volilni rezultati, borbe delavcev, naraščajoče nezadovoljstvo prebi-vavstva zaradi poslabšanja gospodarskega položaja, zaradi draginje, podraženja najemnin, najnesramnejših špekulacij, dokazujejo, da ni mogoče iti nazaj temveč, da se lahko in se mora v Trstu kot v državi ustvariti dejanski preokret na levo, ki naj zapre pot desnici in onemogoči spletke velikih monopolov ter zagotovi občini in pokrajini demokratični upravi, temeljna instrumenta enotnosti vseh Tržačanov v prizadevanjih za gospodarski m socialni razvoj.•>
Samoupravna dežela
Furlanija-Julijska krajina
naše ljudstvo s pridobljeno deželno samoupravo imelo v svojih rokah učinkovito sredstvo za izvojevanje demok ratičnej šega življenja, da bo deželna ustanova služila za okrepitev enot-
1)000000000000000000000000000 OOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Boljunec
Prerana smrt zavednega delavca
V tržaški bolnici je umrl Josip Kozina iz Bol j unča. star 52 let. Nad 25 let je bil zaposlen tovarni «A-quila» v Žavljah. Znan je bil kot delaven človek, kot zaveden in pošten Slovenec ter kot skrben družinski oče. Med vojno je bil konfi-niran v Nemčiji, kar je nedvomno vplivalo tudi na njegovo zdravje,
Dolgo je prenašal hude bolečine, katere pa je potrpežljivo prenašal. Tod„ pred kratkim je moral v bolnico, kjer so ga operirali. Žal, je bila operacija zaman, saj je teden kasneje umri.
Kako je bil pokojni Josip spoštovan je pokazal tudi njegov po-
greb, kì je bil v ponedeljek popoldne. K, j uo izredno slabemu vremenu jt- dobrega pokojnika spremilo na njegovi zadnji poti tudi izredno veliko število vaščanov, okoličanov in njegovih delovnih tovarišev.
Naj bo blagemu pokojniku rahla rodna gruda!
Vsem žalujočim svojcem, zlasti pa ženi in dvema sinovoma izrekamo najgloblje sožalje!
ZAHVALA
Ob
moža
bridki izgubi našega dragega in očeta
Josipa Kozina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo pevcem, darovavcem cvetja in zdravniku dr. Lasperanza, ki je pokojnemu nudil vso možno zdravniško in moralno pomoč.
žalujoča družina in ostalo sorodstvo
Boljunec, 10. oktobra 1963.
nosti državljanov v okviru države in za učvrstitev prizadevanj za demokratično obnovo države v duhu republiške ustave. Zato pa je potrebno, da se odločno zavrnejo vsi ugovori tistih, ki so bili zavezniki nacistov in so pred dvajsetimi leti odobravali ustanovitev nemške pokrajine na ozemlju Furlanije in Julijske krajine.
Zavrniti moramo tudi poskus falsificiranja pravega po mena besed, ki jih je v tej zbornici pred dvema tednoma spregovorila poslanka Bernetič. Lahko bi soglašali s tehnično motivacijo opozorila predsednika zbornice, toda v nobenem primeru ne smemo prezreti pomena, ki ga je imel pozdrav izrečen v imenu slovenske manjšine parlamentu, v katerega omenjena manjšina gleda z zaupanjem kot v najvišjo demokratično ustanovo države. Moramo torej zavrniti falsifi-kacije desničarjev.
Deželna samouprava pomeni za vse državljane in torej tudi za slovensko manjšino razširitev demokracije v deželi in državi, pomeni dejansko udeležbo ljudstva v prizadevanjih za rešitev starih in novih problemov dežele. Nikoli ne smemo pozabiti, da so vse iskrene re-gionalistične sile trdno prepri čane, da če bi bila samoupravna dežela Furlanija - Julijska krajina ustanovljena že pred leti, ne bi bilo prišlo do hude ekonomske degradacije, do tako vznemirljivega nazadovanja prometa v tržaškem pristanišču in do zmanjšanja obratovanja v državni industriji, ne do hude krize kmetijstva, zlasti v hribovitih predelih, in do žalostnega pojava izseljevanja delovne sile in dežele.
Deželna samouprava pomeni torej naj večjo podporo prizadevanjem za ekonomski socialni in politični razvoj dežele ter bo omogočila reševanje vprašanj, ki se tičejo slovenske narodne manjšine v duhu razumevanja in miroljubnega sožitja.
Vatikanski koncil
delavskih množic, tudi v verskih zadevah na povsem konservativnih pozicijah.
Takoimenovani modernisti, in med temi so tudi zelo visoki cerkveni dostojanstveniki, skušajo med drugim cerkev tako preurediti, da bi zmanjšali tudi oblast rimske kurije ter da bi o raznih zadevah soodločali tudi rcsidencialni škofje, ki žive izven Rima, odnosno Italije. Tudi ti poskusi, kot je bilo pričakovati, zadevajo na zelo ostra nasprotovanja zlasti v italijanskih krogih.
Ravno v teh dneh je eden izmed francoskih kardinalov predlagal, naj bi «demokratizacija» zajela tudi škofovske posvetne časti. Med drugim je predlagal, naj bi odpravili razkošna škofovska oblačila in Ukinili naslov «ekscelenca».
Načeli so tudi vprašanje celibata to je zapovedi, ki ne dovoljuje poročenih duhovnikov. Že med razpravo o tem, ali naj bi se v nekaterih primerih lahko poročili dijakom, ki so neke vrste pomožni duhovniki, so se pokazala velika na-sprotstva konservativcev, kar daje slutiti, da bo celibat, po vsej verjetnosti, tudi v bodoče ostal v ve-
ljavi in da ne bo «demokratizacija'| toliko napredovala, da bi se k a kol pravoslavni in protestantski tudi katoliški duhovniki smeli poročiti|

Slovensko gledališče
lišč, ki solidarno izpričujejo med-1 narodno prijateljsko povezavo».
«Sedaj pa, prosim, še nekaj otvoritveni predstavi?»
«Da. Ob 400-letnici rojstva veli kega in nesmrtnega Angleža eliza betinske dobe Shakespeara je Slo vensko gledališče vključilo v svoj redni program kar cel ciklus n ja A govih del : Olhella, eno najbolj# £ njegovih dram iz izbor izbranih mO [ nologov in sonetov z naslovom 'R take smo snovi kot sanje’. Takšna ho otvoritev sezone 1963-64.
«Ali mislite, da bo veliko Shakespearovo delo doživelo enak odziv pri podeželski kot pri mestni publiki?
«Nekoliko čudno se mi zdi, da ločujete v svojem vprašanju "bo-ljše” ljudi in "preproste podeželj-ske”. Shakespeare je pisal za ljudstvo in ni ločeval občinstva po raz-1 redni pripadnosti. V tem je prav- Vj zaprav veličina njegovega pisanja-Opisoval je značaje, predvsem v Othellu, s tako preprostostjo, bodo, upam, brez dvomov osvojil1 srca, čustva in mišljenja tudi naj-
r
i
11 v-
V f *
ii
i
lin
T>:
la
čin
Čet
raj
čui
MED VAJO
iz
Dr; >e hx Pi ■že
k; ne ist< Iga
preprostejših Tržačanov, v kolika tjv sploh ločujemo čustva "boljših'.’. 111 preprostejših ljudi».
« tovariš Gombač : Ali ste že kdaj režirali Olhella?»
«Othella sem režiral, ko sem vrnil pred leti iz študija v Angliji1’- 11 o «Kaj ste že igrali v svoji gleda- lf0 liško-umetniški Karieri?»	§ii;
«Igral sem Jermana v Popotniku h m kadivcu v Cankarju, Ferdinanda in Mortinerja v Schillerju, Napo leonovega tekmeca v ljubezni ii> več drugih ljudskih tipov v slovenskih dramah. V Othellu sem samo statiral, pa še to, ker sem moral zamenjati obolelega statista-«Ali boste v letošnji sezoni še kaj zrežirali za tržaško gledališče?»
«Najbrž ne, ker bom odpotoval naj Poljsko s štipendijo poljske vlade'-1 Trst in njegovo Slovensko gledali1] šče pa mi je pri srcu, počutim a' domačega, spomin na očeta, ki j£ bil tu rojen in je preživel tudi t11 svojo mladost v garanju za življf nje, mi je drag».
«Povrnil bi se rad na "Iz take su'11 snovi kot sanje". Ali bi lahko povv' dali kaj več o tem?»
«Obenem z Othellom sem zreži' ral še več izbranih monologov ^ Shakespearovih dram, komedij 1)1 sonetov. Premiera bo nekaj dni P° premieri Othella. Vezni tekst za ^ večer je napisal Jože Javoršek. leg tega pripravljam še režijo O Neillova drame Strast pod bresti Z1 celjsko gledališče».
Pogledal sem na uro. Najin iP lervju je trajal skoraj dve uri.
Pustil sem režiserja Gombača P(1 svojem delu. Napisal pa sem m11 listek ter ga pustil na mizi : «Hva‘ la za prijazne odgovore. Videli bomo pri Kanah...» ter odšel.
SERGEJ VERČ
K
It
DELO — GLASILO K.P.I ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
KAPELJ -