t ti. številka.
Trst, v sredo 15. maja 1901.
Tečaj XXVI
.Edinost
z tis eakral aa a«*, razun nedelj ic
rožnikov, ob 4. ari iveč*»r
>'tMfiliit jun-*:
m celo teto........24 kron
za pol leut ......... 1- -
zn četrt let« ........ fi „
u en mesec ........ t kroni
•»rudnino :e plačevati nmore). >i» i'b« Dre* nrilfif^n^ nirurmn^ <f >iur««t
»t o*ira	_
o tobakarnab v Tratu ne prodajajo po-
rmetr.f- Številke po 6 stotink (3 nvč.>; rm Truta pa po 8 atotink 14 vrt.
!>!ef»c tt*. slu
(ilasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.	Ji
V c4lK*sti je mo«*
Ogla«
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuatoiu Poalana. oumrtniee in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe
Vsi dopitii naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravnlštvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvu In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Siv. 12. rpraviiigtvo, In •prejemanje liiserator v ulici Molim piccoio Siv. 3. II. tia«l*ir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Po krivem potu.
(Odpor■ r .'-lankarju v-t. ;»!♦.. HlO. in 101. -Edinosti".)
<'en j en o uredništvo »Edinosti« ! V Vašem cenj. liistu ste dali prostora nekaterim člankom, ki se tičejo naših goriških razmer, posebno |»a go«;*0(lar»kega stališča narodno-napredne stranke. Članke je pisal haje*) »Goričan«. Po vsebini teh člankov pa se da soditi z v«) sigurnostjo, da ta gospod ali ni Goričan, ali pa naših razmer ne |»ozna ; vsekakor pa ni pazljivo čital programa narodno-napredne stranke.
Clankar je iztrgal }M>samične stavke iz časopisa »Sot"'a« in na ptnllagi teh člankov «>čita stranki, da hodi (m* krivih potih. Naš program jasno zahteva sloboden razvoj slovenskega ljudstva, priznava vsem stanovom enake pravioe in dolzndsti in izključuje nadvlado katerega-koli stanu. Hoče se |>otezati za zb oljšanje gospodarskega j»oložaja posestnika, trgovca, obrtnika in delavca, izključuje e<lino-le zadruge, ki služijo političnim svrham klerikalne organizacije. Trdno sem prepričan, da politična stranka v Trstu zastopa popolnoma ta načela in da je vsled tega na krivem potu »Goričan«, ako nam očita, da smo mi proti zadružni organizaciji. Narodno-napredna stranka, katera mi je poverila nalogo za i z ved en je gospodarske organizacije v prvi vrsti, nikakor ne izključuje Keiffeisnovih posojilnic, izključuje pa klerikalne posojilnice, »hI v i sne od dr. Susteršičeve organizacije v Ljubljani. »Goričan« se lahko prepriča na svoje uho na vseh naših shodih, da nam je v prvi vrst' vprašanje gospodarske organizacije pred očrni, da agitujemo za ustanovljenje gospodarskih zadrug in posojilnic. Povdarjamo pa o tem načelo, naj se vsaki stan organizuje jto svoji lastni moči in kadar bo sam orga-nizovan, išče naj podj>ore in zaslumbe pri • Irugem organizovanem stanu. Nikdar pa ni naša srranka nastopila proti zadružni organizaciji ! Zato nam dela »Goričan« krivico s takim očitanjem. Clankar pa tudi ni imel preti -elx)j zgodovine nastopa narodno-na-predne stranke in ni imel pred selnjj nastopa klerikalue gospodarske organizacije na Goriškem. Znan mora biti člankarju nastop in pomen tir. Muhniča na Goriškem in njegovega »Rimskega katolika*. Znano mu mora biti tudi, da ta stranka ni vspevala, ker je bila ziT"lj rimska in brez gospodarskega programa. Kotnaj se je pa tir. Maknič odtegnil z Goriškega, spoznali so njegovi nasledniki, nekdanji njegovi učenci v semenišču, da je veliko maso treha pridobiti s politično in po-
Ne ..baje", ampak resnično.	Op. ured.
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
P O i) h i
T K K
Na razpotju življenja.
Va*ka slika; tV-ki načrta! J. L. Hrdina : jk>-1. Podravski.
II.
*	Moj I J« .<r! kdo bi vendar verjel, tla se že pet let nahajavi v zupnišču kamenlškem!» je vzdilinila enkrat Marijeta. «Zares tu<li tedaj, ko človek živi v revščini, mineva čas kakor voda. Niti se ne zavedamo, da j>osta-jamo stari*.
•	Kaipada. Uprav tako se mi zdi, kakor bi to bilo še le včeraj!» je pritrdil župnik. «Ako človek vidi mladino vsaki dan, pa niti ne opaža, tla raste kakor iz vode. Ozri se samo na Klarico! Ni jej še dvanajst let, a vendar je že tako velika kakor solnč-nica ua vrtu. Ravnokar sem premišljeval, kaj počnemo / njo ? Nerad bi jo odtrgal od šolskih klopij, dokler .-e l>o hotela učiti. A Klanca ima daru. Za tukajšnjo šolo pa je že prevelika. Podaj mi semkaj, Marijeta, ono knjigo z mize — ne to, ono manjšo — ondi
svetno agitacijo in da se le-ta tla vspešno zanesti le potom gospodarske organizacije, in poslužili so se zato v prvi vrsti organizacije posojilnic po Ka i ffei snovem sistemu in gospodarskih društev po zistemu, kakor je priporočala »Gospodarska zveza« iz Ljubljane.
Leta 1895., 1896., 1*97. in 1898. usta novile so se tihoma, s pomočjo »Gospodarske zveze« in »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, posojilnica za posojilnico, gospodarska zadruga za gospodarsko zadrugo posebno v okolici goriški iu po načrtu v takih občinah, kjer se je računalo, tla klerikalna stranka politično pride prej tlo veljave. Leta 1898. se je tedanji vodja goriških Slovencev, dr. Anton Gregorčič zavedel te nove politične struje in takoj je spoznal nje pomen in nje moč ter se jel nanjo naslanjati. To je bil pravi vzrok političnemu raz p oru na Goriškem in ne, kar nam hoče očitat1 Vas cenjeni list, osebna vprašanja. Ta so bila bližnji povod razporu, vzrok pa je bila vstajajoča in rastoča klerikalna politična in gospodarska organizacija. Ker se dr, Anton Gregorčič in njegovi pri-! staši niso nikdar intenzivno bavili z gospodarskim vprašanjem, še manje pa premišljevali o gosjK>darski organizaciji, je klerikalna organizacija v kratkem dobila na Goriškem veliko moč, tako, da bi jo tlanes že bilo težko premagati, ako bi ne bila ua nezdravih i nogah.
Posojilnice so se ustanovile z znatnim posojilom ljudske posojilnice v Ljubljani, katera je zahtevala neomejeno jamstvo od pre-jemajočih posojilnic, ob enem pa posojila dajala tako, tla so odpovedljiva od dne do dne. torej z očitnim namenom, vezati posestnike, po neomejenem jamstvu in po vsekdar odpovedlji vem posojilu, na organizacijo iz Ljubljane. Take posojilnice ne morejo niti imeti bodočnosti, niti ne morejo razširjati pravega duha Raiffeisnovih posojilnic, to je : širiti gospodarsko neodvisnost meti kmečkim posestnikom in ga klicati na samoupravo, na samopomoč. Klerikalne Raiffeisnove posojilnice v naši ti e žel i niso nič dru-zega nego klerikalne postojanke ilra. S u s t e r s i č a. Na kaki podlagi so ustanovljena obstoječa klerikalna gospodarska društva, pokaže bližja bodočnost. Podira se in poka že na vseh krajih in obžalujemo kmečko ljudstvo, ki je, polno zaupanja na duhovniško suknjo in njeno vsepomoč, dajalo svoje jamstvo in svoje inoči za ustanovljanje gospodarskih društev, katerih čaka žalosten p o g i n. Narodno-napredna stranka ni bila nikdar proti zadružni orgauizaciji,
i imam zapisane šolske otroke ; naj pogledam, kateri mi uidejo. — Nu, ta ostane na kmetiji ; — ta-le pojde baje ua Nemško — ta se bo učil za vrtnarja — tega hočejo dati v semenišče — a Ciril *? V nedeljo sem govoril z mladim gospodarjem Zameckim iz Tou-žet'na ; rekel mi je. tla vzame Cirila v službo. Iz početka mu bo dajal laglje tlelo, pozneje pa, ako bo vrl, mu bo poverjal tudi konja. Revni Ciril ! jokal se je, ko je dobil odpustno
spričevalo. Skrbno me je izpraševal. kdo mi bo namesto njega hodil streči k sveti maši ter me vprašal celo. kam pojde Klarica slu-
žit. Odgovori 1 sem mu, da Klarioa ne pojde
služit, marveč da po počitnicah pojde v šolo
v Prago. Dokler sem živ, hočem jo pod pirati ; kjer pa ne pomore denar, zadoščuje dobra beseda. Imam v Pragi nekoliko premožnih tovarišev — tudi ti bodo dajali Kla rici včasih kako kosilce zastonj. Ker sem jo vzel v svojo oskrbo, moram tudi za njo skrbeti. Premoženja jej ne morem zapustiti, to \idiš, Marijeta. sama. Klarica bo imela za doto samo to, česar se uauči».
Iu resnica. Ko je minilo poletje, je do-
marveč se jo je lotda z vso vnemo in v mestu Goricn samem je pokazala, da zna in hoče neumorno, tla zna tudi vspešno in varno delati.
Kdor je opazoval naše gospodarsko življenje na Goriškem preti petimi leti in je stvarno opazuje danes, vidi pač drug položaj, vidi, da rastemo, tla hitro rastemo in vspe-vamo.
Clankar pa je tudi pozabil in zamešal žalostni boj proti »Goriški ljudski posojilnici« in »Trgovski obrtni zadrugi« z različnimi svojimi pojmi. Tudi z bojem na tem polju narodno-napredna stranka ni prinesla škode, marveč je le zbistrila pojme. Narodno-napredna stranka ni pričela boja, ampak je istega le vsprejela poti načelom, ti a vsaki ti e n a r n i z a v o ti mora hiti jedno-t e n in n e o ti v i s e n od političnih strank!! Kakor hitro se je politično stran-karstvo naglašalo proti » Goriški ljudski posojilnici« in proti »Trgovski obrtni zadrugi«, tedaj je vodstvo obeh zavodov, po poštenem gospodarskem načelu, moralo delati na to, da se politično strankarst%-o izloči iz zavoda in ker to ni slo po drugi poti, s tem, tla zavoda postaneta gospodarski organizem narodno-napretlne stranke same. Le s tem je bilo mogoče dati obema zavodoma novo sta-biliteto. Seveda je dveletni gospodarski boj nekoliko zadržal čudoviti napredek obeh zavodov. Clankar »Goričan« bi moral vedeti, tla je tlo leta 1897 »Goriško ljudsko posojilnico« složna politična stranka imela v rokah. Takrat, ko je vladal nlimpiški mir natl glavami goriških voditeljev, bila je »Goriška ljudska posojilnica« mikroskopičen zavod brez moči in veljave. Do leta 1897 »Trgovske obrtne zadruge« še ni bilo. Oba zavoda sta pa danes, v kljub gospodarskemu boju, velika zavoda in morda ravno vsled boja, ker so se vse gospodarske moči napele in so se pristaši narodno-napretlne stranke silili, da so se strogo in kompaktno združili okoli obeh zavodov. Danes sta oba zavoda v istini jed-notna in v kratkem nam izvede narodno-napredna stranka s pomočjo obeh zavodov tudi podrobnejši svoj program, in bistvena točka v tem programu je zadružna organizacija. Nismo in ne smemo biti za to, da se zadruge le radi političnega vpliva posamičnih oseb obdrže v rokah nevednih ljudij, marveč hočemo zbirati proste posestnike k zavednemu delu, in le tam, kjer je takih zastopnikov za vodstvo zadruge, tam se zadruga ustanovi, tam pa bo tudi vspevala. Radi tega utegnemo postopati polagoma in ne kakor nova klerikalna organizacija Raiffeisnovih za-
drug, ki so narasle na Goriškem kakor gobe, ali so ostale gobe, ki zajedajo gospodarska tla, pa jim ne dajejo moči.
Dr. Henrik Tumu.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 15. maja 1901.
Sestanek v Opatiji. Vse se vrši, kakor je že navada o takih prilikah : visoka gospoda se obiskujejo, si vračajo obiske, se povabljajo na obetle itd. itd., vse seveda ob azistenci obligatnega — radovednega občinstva. Glavnega pa ne more čuti tudi najra-dovedneje uho: kaj se gospoda pogovarjajo na štiri oči! To pa bi bilo ravno najzanimi-veje. No, stara stvar pa je že, da tam, kjer je orijentacija najslabeja, ima Konjektura in kombinacija najširše polje. Kdor najmanje ve, ta ugiblje najraje in naj — drzneje. Tako je tudi se sestankom v Opatiji med grškim in romunskim kraljem. »Neue Freie Presse« meni n. pr., da je sestanek v Opatiji dogodek »posebne politiške važnosti«, dočim meni »Kolnische Zeitung«, da je to sicer dejstvo, s katerim bo računati v prihodnosti, nikakor pa da ni smeti misliti, da je sestanek v Opatiji naperjen proti vplivu Rusije na polotoku Balkanskem. Kakor pa je že slavna navada nemških listov - - katero smo ožigosali ravno včeraj v uvodnem članku —, tla, kadar hočejo skrivati sebe in svoje namene, vale krivdo na Francoze, tako meni tudi »Kolnische Zeitung«, da insinuvacije, kakor da je sestanek v Opatiji naperjen proti Rusiji, prihajajo ?z lran-eozkih listov. »Kolnische« meni, tla sestanek v Opatiji ne bo nikakor vplival na dogodke v Evropi južno-vztočni, ampak se omeji le s svojimi posledicami na skupne interese med Grško in Romunijo. - To tolmačenje utegne biti pravo; a to vendar ne izključuje nikakor, da bi v Berolinu želeli drugače. V Berolinu, ker se vendar že po svoji lastni nezmiselnosti izključuje misel, da bi v Parizu hoteli delati ovire — svoji lastni zaveznici.
0 položaju. Torej določeno je : ce«ar pojde v Prago dne 13. junija. Hkratu pa obišče tudi nemški mesti Litomerice in Ustje. Za dve nemški mesti so se merotlajni krogi odločili bržčas za to, ker se je — ob znakih zavisti med nemškimi mesti — bilo težko odločiti za jedno mesto. Po taki rešitvi kočljivega vprašanja se nadejajo, da bo bolje ustreženo. Listi, ki so gospodu Korberju na razpolago, povdarjajo, da to ni nikako navadno cesarsko potovanje, ampak mu pripi-
spel gospod župnik v Toužetin ter prosil Zaineckega, naj bi jutri odpeljal na Peruški kolodvor Klarico in skromno prtljago njeno.
• Pridem, častiti gospod. Žetev je končana, z oranjem za pozno setev pa se še ne mudi. Konjema tudi ne škoduje, če se nekoliko sprehodita. A ti, Ciril, pripravi ono zalo kočijo ter prazniško jarmenje : jutri od-r neva na Peruc*..
«Na Peruc ? — S kom ?»
«S častitim gospodom župnikom in Klarico, ki odideta v Prago».
»Klarica pojde v Prago — —».
In Ciril si je žalostno del kučmo na glavo ter šel ven, da se poprime tlela. Drugikrat bi bil hipoma go*x>v s tem, ali danes? Ničesar ni mogel najti. Iskal je kako reč, pa je ležala preti njim. Kakšno čudo! S Solzami zalito oko le slal>o vitli. Da, niti gospoda župnika ni videl, ko je odhajal od hiše. Hotel je nekaj sporočiti Klariei — ej, saj jej to pove jutri!
Zarano po zajutreku je zapregel Zamecki mlada konja, sel s Cirilom v kočijo ter mu prvič tlal vajeti v roke.
Koliko časa se je Ciril že radoval na ta trenutek, tla bo prvič sam vodil konje, toda — sedaj mu to ni delalo veselja. Da ni bilo Zaineckega, bila bi mu ušla konja na polje. —
Kmalu sta bila v Kamnici — in čez četrt ure sta že tlrvila proti Perucu.
Spredaj sta sedela Ciril in Zamecki, za-tlej pa Klarica z gospodom župnikom.
Konja sta dirjala kakor splašena ; le ne-, koliko besed sta kmet in župnik spregovorila med seboj, le nekolikokrat se je Ciril ozrl po Klariei. Bil je uprav že skrajni čas, ko so dospeli na Peruc. Vlak se je že bližal od Vrbe. Župnik je zapustil kočijo, Klarica za njim. a Ciril, vzemši mali kovček, je sel za njima na kolodvor.
Med tem je dospel vlak.
Klarica in stric sta urno skočila v voz. Ciril jima je podal kovček — hotel je podati svoji součenki še roko, toda neusmiljeni sprevodnik je zaprl vrata ; hotel jej je reči «z Bogom«, toda stroj je zapiskal in vlak je odrinil.	(Pride Se.)
hiijejo {m *iiD<>, rekli bi zgodovinsko važnost, ker je priča, tla je v Avstriji nastopila nova doba. Potovanje cesarjevo na Češko ila je vidno znamenje, da je avstrijski parlament, ki je toliko časa l>egal potih zmote, zo[>et naS*d samega sel>e. Po rednem parlamentar-nern delovanju pa mora priti tudi do narodnega p<*inirjenja. Sedaj že da se zastopniki ol>eh narodiMisti na < "eškem podajajo med seboj s tako mirnostjo, na kakorsno ne bi i »i l ni kdo mislil še pred kratkim. To da je zasluga \elike diplomat s Ste spretnosti Korber-
Poel. Biankini je izjavil, da ni zadovoljen z ministrovim odgovorom ter je zahteval, naj se vlada o sklepanju trgovinskih pogodeb ne ozira le na politične motive.
Odsekovi predlogi so bili nato vsprejeti z veliko večino.
Predsednik je naznanil prihodnjo sejo za ponedeljek 20. t. m. ob 3. uri popoludue ; objavil je, da od dne 22. t. m. naprej nameril je sklicevati večerne seje, v katerih se bo razpravljalo o zakonskem načrtu glede skrajšanja delavnega časa v rudnikih. Socij.
Tržaške vesti.
Radi jutrsnjesra praznika izide prihodnja številka našega lista v petek ob navadni uri.
Predsedništvo avstrijskega Llovda.
Naslednikom odstopi vsega predsednika avstr. Llovda je torej imeuovan predsednik pomorske oblasti, B e e h e r. Odstopajoči predsednik, bar. Kalchberg, je predsedoval Llovdu
od 1. 1891.
To imenovanje pa ne ovrgava čisto nič govorice, zabeležene tudi v tem listu, da seje namreč proti baronu Kalchbergu intrigiralo. »Naša Sloga« piše n. pr. : »Ne vemo, koliko je re-snice na tej vesti (da namreč baron Kalchberg odstopi), ali to vemo, daje to vroča in skromna želja neke visoko
je kjuč blagostanju, a naša dekleta, žali bog, ne znajo varčiti; le redkokedaj se dogaja, da bi katero dekle prostovoljno hranilo, pač pa lahkomiselno zapravlja denar, ki si gaje težko služilo.
Zavod ima tudi namen, širiti ined dekleti veselje do čitanja, ter je ta namen izvrševal kolikor je bilo v njegovi moči. Zavod je tudi skrbel za primerno razvedrilo onih deklet, ki so ob nedeljah iu praznikih kar trumoma prihajala vanj.
Kekla sem že, da sem leta 1898. z veseljem prevzela notranjo upravo. Vedela sem že takrat, da me čaka velika odgovornost, a zanašala sem se na Človekoljubje in rodo-ljubje tržaških in drugih gospa in gospie — in nisem se varala. Dolžnost me veže, da da-
stoječe osebe, ki je v našem Primorju «es tem Pl>fc>m zahvalim one plemenite gospe, vrsto let vedrila in oblačila — Italijanom IW s<> laJšale triul in ^ritkosL Posebno pa
jeve, ki da se je spretno izogibal vsemu, kar	posl. Pernerstorfer je predlagal, naj bi se že
bi moglo razburjati, a je obračal zanimanje	danes sklieala seja v ta namen. Predlog je
na vpraša uja, o katerih * interes Cehov spaja	bil o<lbit s l.*J4 proti 30 glasom, z interesi Nemeev. Parlamentarne »tvari. V >Neue
Bomo videli, v koliko je opravičen ta	*>eie Presse« Čitamo, da se med strankami
optimizem gospodu Korberju >lužečih peres.	vr*e pogajanja v ta namen, da bi prvo Či-
Da je |m»tovanje cesarjevo znak potnirjeaja	j t*nje proračuna za leto 1901 odpadlo, da se
duhov, to j.- že re>. Ali pomirjenje še ni	tako p«>vspeši rešitev predlog o investicijah ye(h[hi jn nam 0blaeila — in kateri rastejo mi Je zahvaliti one blage gospodinje, ki umejo mir. Za dosego resničnega miru bo trebalo modnih cestah. V ta namen da so velike ; gkoraine p<) mehkem in j)(>gatem sedežu, na	zavoda ter so sprejemale dekleta v
m- velikanske evolucije v mišljenju ogromne	stranke pripravljene zagotoviti manjim sku-. kate,.fcm S(lfli Kalchberg.«	službo, postopale ž njimi blago ter po mate-
večin- Nem-ev. No. a*co gos^.d Korber res	pinam gotovo število govornikov za drugoj Intrigiralo se je torej, a le z zadovolj-1 rinsko skrbele zanje. One nikakor ne sma-provzr. č« tako evolucijo, razpoloženje za re- proračunskega provizorija.	j gtvom moremo pozdravljati fakt, da intrige traj° »voda za »magacin« ali zalogo, kjerse
-nično spravo, na podlagi jednakega prava	Zastopniki Dalmacije, na čelu jim pred- ! ^ ygpele q noVem predsedniku govorć, !liobiva na »zl>ero, kdor hoče in kolikor hoče
in jednakih dolžnosti — |»otem bomo tudi	«ednik deželnega zbora, I v č e v i č, so ^ je pravičen mož. Sicer pa : dejanja bodo deklet, marveč poznajo vzvišeno nalogo člo-
mi radi snemali klobuke pred njegovo diplo-	predstavili včeraj ministerskemu predsedniku ! ^ovoHla	*	vekoljubja in rodoljubja ter vedo, da je tudi
inatško spretnostjo. Ali še le tedaj!	dr,t- Kr.rberju. Z ozirora na bedo v Dalma- j Sestanek hrvatskih i 11 slovenskih priprosto dekle del naroda, kateremu pripa-
Momentannem.« položenju v Avstriji	eiP l,0<5ej0 ^htevati <m! vlade, naj priskoči di|akoy ho Ietos na Reki, Reški »Novi list« »»no me same daje karakteristiko tudi velikanska slavnost, ™ P"'""« • * |«o«nno*enjem občil, po j ^ ^ ^ dose(lailjih Mv]]ly došli h diki h. jo te dni krščanski socijalisti dunajski	dogradnji že obstoječih železna do mej de-	na BugaSkein gimnaz:jll( je roditi, da
priredili v pratru na korist katoliškemu	8 kanaliziranjem in komumkae.jam. na ^^ sestanek vspe najlep8e. Prijavljajo Jakob Maganja, Anton Bogateč iu Mihael
schulvereinu. To je bila velikanska demon-	dalmatinskih otokih ter po gospodarskih ame- se maturanti z razn,h gimnazijev. Posebno Sedmak, so prašali dovoljenje, da smejo na
stracija proti nemškim radikalcem in ovacija	hjoraeijah. Posl. \ u k o v i c pa je v zbornici ve[iko jjj,	\z notranjosti, ki žele videti svojih posestvih v Sv. Križu otvoriti kame-
nadvojvodi Franu Ferdinandu. Zabave se je	predložil slicen predlog.	to jepo morje jn te iepe predele. Sušaški ma- nolome.
udeležilo do »iO.000 ljudi, a med njimi je bilo	»Slovencu« poročajo, da je »Hrvat- tur.;ntj skH)e ]m svoji rao5i (|a !)0 sestanek	Interesenti lahko uložijo eventuelne pri-
7M»ti.i.riilt(.v nUin«tv!i ;■» feiutni'L-ni- Pr^f^L-t^	sko-slo venski klub« imel včeraj sejo, v kateri	, ..	. nrt
za>topniKO\ plemstva in častnikov, rrotekto-	j j	cira lepši.	tožbe pismeno do 29. t. m. na mestni ma-
rat je prevzela nadvojvodinja Marija Josipa.	80 »klenih :	Socijalisti — skrajno krilo Italijan- gistrat ali pa se ustmeno pritožijo dne t.
Tudi nadvojvoda Oton je bil navzoč.	»Predlaga se, da se s Slovanskim cen-	nacijona,imH »Naša Sloga« piše : > m. na komisiji, ki se ob 9. uri in pol
Državni zbor. — Zborniea }>oslancev.	trom <>SM,,j' skupna par amentarna -omisija, (;|agj[Q ptiljskill nazovi-socijalistov te zadnje zjutraj istega dne zbere na zemljišču št.
— (<ilej včerajšnje brzojavno poročilo). V	^Jtera ^JbtoPJ^a ''j1' --kupne naro« ne m odločno brani avtonomijo južnega Tirola ter v Križu.
i i i .	i i	»	tr<)siM><larske stvari. To bi bil i»rvi korak za	,.	r. ...	. . , „.. ,
(NHtrobni <lel>ati zakonskem na<?rtu, ticoeem	^ *	1	pozivlje vse Italijane, naj priskočijo bratom
i ;	...... . .	fuzioniranje obeh klubov, katerega potrebo	t- ji	-i
se davka na žganje, izjavil je glavni govor- ...	.	* rentineem na pomoč. Kadar pa mi branimo
• i	.	i . . / v,'	. v	čutijo poslanci obeh klubov tem bolj, ker . .. . .	, .	.....
nik ccontra», »e liro 11 (nemški radikalee),	r	J'	ujedinjenje vse nase domovine, ujedinjenje
. : .. » i . i	i - „	s e z n a z v r š i t i p a r 1 a m e n t a r n a zveza „ ,	, ,	K . ..	, . .
da njegova stranka v glavnem soglasa » tem	1	_ vseh naših pokrajin Avstrije v eno aduuni-
, ,	, ,	.. j	m e d M 1 a d o ć e h i in nemškimi...	. t . , . * .... .	, .
nacrtom, <Ja Ih> pa glasovala proti sedanji	t	strati v no celoto, tedaj nas socijalisti napadajo
(Pride še.)
Otvoritev novih kamcnoloinov. Gosp.
liberalci«.
najhuje. Njim je to oduren nacijonalizem, ako
Nesreča na tramwayski progi poti Skednjem. Iz Skednja nam pišejo včerajšnjega dne: Nekoliko pred jednajsto uro zjutraj vračala se je iz Trsta v Skedenj 45-1. krušarica Katarina Flego (Vančič). Jilizu velike stiskalnice olja se je premikal po že-
tem času, ko je šla tam mimo omenjena Ka tari na Flego, pridirjala je tja neka kočija.
stilizaciji druge točke. Posl. T h u r n h e r r
je utemeljeval minoritetai pretilog. Poroče-	Rusija in Bolgarska. Povodom po- mj delamo na to, da se usoda dežele, v ka- .....	, . .	■
'	-	* - . .-	i	i -	lezmški progi vlak, kateremu so pripenjali
valee Abrahamowiez je polemiziral z	la£:,nJ« temeljnega kamena za spomenik carju teri 8mo se r )(lili jn y katerj bivamo, obrne	-	. .	,>
' 1	. ,	,. • ,	v	i i ; -	nove vozove iz tamošnje tovarne. Kavno v
maloru*kim poslaneem Kosom in je p<»tem	Je Knez rertunana posiai tarju v smer ugodno za naš narod. A isti socija-'
zavračal predvčerajšnje napade posl. Daszvn-	ruskemu nastopno brzojavko: »Danes so zdru- ji3ti branijo upravno razdeljenje Tirola od«la-	. p >
skega na p<»li^ki klub, vsletl česar je nastal	žene vse mi8li in eutstva vsega bolgarskega jjene pokrajine, katere usoda se nas ne tiče	1>n
,J	J	.	..	l*	j i j >	Fletro, hoteca se ogniti kočiji, skočila je na
prepir med Poljaki in socijalisti. Slednjič je	naroda v 'nojem glavnem mestu, kjer se po- n; (K} hVlzu nj 0(} rla,e5 Ali : U) morJa na & '	. ,J. . .. ,
11	J	i . i**i	-i u- -	druco stran ceste, na tir električnega tiam-
govornik pobijal spremembe 2. točke, katera	laK:t	kamen za spomenik, ki ima ove- korjst socijalistiške stranke? Mari je to kako *	,	. • „„
1 J f	'	,	.	, , . ,t	.	J	J	wava, po katerem pa se je v istem lupu, ne
točka ~e je sprejela (kakor je že v brzojav-	koveciti spomin na ueua vašega veličanstva, socijalno vprašanje, za katero so se gospoda	.	iii.i
'	J	.	li j k t-	i t i i	da bi bila ona zapazila to, približal voz
nem (H.ročilu) s spreinemlH» posl. Thurnherrja.	nej»o*abnega osloijodiCelja namda bolgarskega. toli 8i|n() razt,reVali ? Niti od daleč. To je . ,
Točki in 4. so
p i i* it . i .	. -	elektr. tram\vava iu jo podrl na tla. Zavirao
sprejeli neizpremenjeni, 1 azdravljam Vase Vel.eanstvo v svojem n vprašanje čisto narodno in v tem vprašanju	Kriščak je hitro ustavil voz in zra-
kakor jih je predlagal o<lsek. K točki 5. je	nanala bolgarskega imenu z zagotovilom, da	so poki4zali zopet gospoda socijalisti, da	iira ' J . , -
^	* . . - i i i- « i - • .. i, i.: .	ven stoieci so pobrali zeno ter jo spremili
govoril Malorus dr. Kos, ki je utemeljeval mi-	(Mltslva najgloblje uvaležnosti in udanosti, ki	je soeijalizem le maska, lice pa jim je	— . J ... 1 . , i i < \t
• J .... , , .. , .	J , J t j j	zdravniško postajo v iadjed Vinici o. Mareo,
nori te tn i predlog. Dokazoval je, daje svota, ^raza v današnji sla v nos ti, «,stanejo, italijanstvo !	• . . j . . \ . 'J , .	,an
J L • * i .. ^	kier ie zdravnik konstatira!, tla ima desno
ki se je od dohodkov davka na žganje do-	ohranjena za vse ease tudi do vzvišenega Naprošelli objavimo in prepuščamo od- , , , ..	u i i • • •	.	, %
J i * i i i** i* 11	roko zdrobljeno. Podal jej je prvo pomoč in
ločila za (»alicijo, premajhna. Napadal jc	vnuka carja-oslol>oditelja«.	govornost dopisniku. Pelau Matija je dne	11. . . , . | |aišnico
,»oljsko vladno stranko v (Jaliciji, kateri je	Carje odgovoril: »Polaganje temeljnega apH!a t j poslal priporočeno pismo na žu-jJ° P°8 U )
očital, da ne ravna ,»ošteno z dež. financami,	kamena carju Aleksandru 11. me je ganljivo |>aristvo v postojni. pismu je priložil kolek	° tajliostneill napadu, o Katerem srn« Ker je dr. Kos kljub predsednikovim več-	razveselilo kakor dokaz o hvaležnem čutstvo- za 30 stotink s prošnjo, naj mu omenjeno žu- P'jroč'ali včeraj, in katerega žrtva je bil tokratnim opominjanjem nadaljeval svoje napade	v»nju na^nla bolgarskega, ki je po volji mo- |>an8tvo dopošlje »Domovnicom Ker do dne žak Herraan	doznajemo, da ni »i na pdjsko plemstvo, mu je predsednik vzel deda P°klican na samostalno življenje. 6> t. m. ni dobil nobenega odgovora, je re- i BraJdov spremljevalec on«, ki ga je zabodel, besedo. l)r. K<s se je vsled toga jn.zval na	Vest ° svečanosti v Sofiji bo odmevala po klamiral; to še le je pomagalo! Dne 11. t. temveč neki drn& nepoznanec, ki je bil ze zl»ornico, katera pa je odobrila predsednikov	V8eJ Eu81'ji- Vaši kraljevi visokosti se najsrč- m je še le j)rejei pismo z »Domovnico«. ^ v gostihli »Anderno de Banjaluka« in čin. Nemški radikalci s<, demonstrativno pri-	ueie ^ h valj uje m na izrazu čutstev v Vašem Kuj moramo zahtevati od županstev ma- ! ki se Je HkrivaJ P^lružil Hermanu, ki je od-trjevali dru. K-hi. Na to so zaključili de- Mr<>da bolgarskega imenu.« | lil. občin, ako treba še le drezati taka žu- haJal iz krč,ne- Brajdov spremljevalec je nam-bato. (ieneralni govornik Kittlinger je pred- Francija in Rusija. V včerajšnji seji panstva, kakoršnje je ono v Postojni? reč" že Pred tem ZilI>ust'1 gostilno, lagal naj se zakonski načrt uzakoni s 1.	francozke komore je minister za vnanjestvari, j Je-li tako postopanje v korist občinam?! .llisterljozeil napad. 1 ežaka \ iktor septembrom P.HJ2. 1. Zakonski načrt seje bil	Delcassč — v svojem odgovoru na neko in -1 Občili zbor zavoda sv. Nikolaja V Kavalico, star let iz ulice Čančara in v sprejel potem v 2. in H. čitanju.	terpelacijo — pojasnjeval nrav dogodka v Trstu. (Dalje.) Dekleta so se vedla vzorno; Angelj Naceari, star 2'J let, iz ulice Donota, .Sledila je razprava o poročilu odseka za	Toulonu : obiska italijanskega brodovja. In- z malo izjemami. Zavod je postal v vseh tr- rita šla minolo noč po ulici Donota. Kar na-
vin< igradstvo glede odprave klavzule	terjielant vidi nekako zagonetko v tem,; žaškili krogih jako znan in priljubljen ter bi o carini na italijanska vina.	da je rusko brodovje ostavilo Toulon nepo- moral razpolagati še z večjim številom deklet Poročevalee Mare bet je priporočal,	sredno pred prihodom i talijanskega brodovja, j ako bi hotel' vstreči vsem onim družinam, naj se ob obnovitvi trgovinskih pogodb 1. 1903.	* fe je potem isto rusko brodovje pojavilo v določi carina L'O gld. v zlatu na vsa inozem-	Villafranca, da pozdravi predsednika francoska vina, izvzemši peneča vina, in naj se ne	ske republike. Minister za v na nje stvari pa
enkrat jima je prišlo petero nepoznancev nasproti, izmed katerih je jeden razžalil Rava-liea. Ta se je približal neznanemu z vpraša-
katere v zavodu iščejo služkinj. In to so dru- »j«11** zakaJ *,a Sa Je razžalil? V trenotku pa žine brez razlike narodnosti.	!je Kavalico obkrožen od nepoznancev, ka-
Zavod je prava dobrota tudi za gospo-	za«eli Prav pošteno nabijati. To
dovole znižanja carine. Le. ako hi bila viada je zatrdil, da to, kar se je godilo v Toulonu dmje, katere so gotove, da si najmejo pridno |	mu je Naccari hotel priti na |»oinoc, ali
ob sklepanju trgovinske pogodbe primerana, in Villafranca, j * jasno, kakor s<dn^e. naj bi znižala carino, a ne na manje negoli	Obisk italijanskega brodovja priča o do-
gld. v zlatu, ua določeno kvantiteU) — brih odnošajih, ki so navstali ineil obema ki se ne bi smela prekoračiti — italijan- narodoma, ki morata biti prijatelja že po skih vin za mešanje. Te ugodnosti pa ne bi svojem izvoru in svoji zgodovini. Isto ta ko pa imela dovoliti nobeni državi; ako bi se pa je tudi v gromenju ruskih topov v Villa-katera teh z« »f>ersta vljala, odtegnila naj bi se franca, pozdravljaj očem Lou beta, dežela dobila potem tudi Italiji. Odsek poživlja vlado, naj nov izraz carjeve ulj u d nosu, ki je pogodila nemudoma predloži zakonski načrt, ki bi ob- skrajno delikaten način za udeležbo na do-
segal ojstre odredbe proti umetnim vinom. Marehetovo poročilo so burno odobravali.
Trgovinski minister, baron Call, je zatrjeval v svojem govoru, da vlada po]K>lnoma upošteva tužno stanje vinogradnikov, priporoča pa zbornici, naj bi o tej stvari ne sklepala sedaj, ker bi s takim sklepom zdatno otežila položaj vlade o sklepanju trgovinskih pog>wleb. Obljubuje pa, da 1h» vlada upoštevala od se kove predloge in da stori vse mogoče za povspeševanje vinogradst va.
godkih, in ki vnovič pokazuje solidarnost zveze, katero dan na dan potrja popolno soglasje v politiki obeh vlad v vseh vprašanjih. To soglasje je nad napadi poiitiških strank in izven mimoidočih prigodkov; isto ostane nespremenjeno istotako, kakor veliki interesi naroda, katerim je zveza z Rusijo najbolja čuvarica.
Interpelant, poslanec Castelin, se je izjavil zadovoljenega po izjavah ministra.
in pošteno služkinjo. Največje zadoščenje mi je, kadar se gospe tuje narodnosti pohvalno izražajo o zavodu.
Zahvaliti mi je na tem mestu tudi našo velečastito slovensko duhovščino, ki se jako zavzema /a naše dekleta ter skrbi za njih duševni blagor. Velečastiti gg. Furlan, Stem-berger, Guštin. Gomiljšak, Sila in drugi so si pridobili nevenljivih zaslug za zavod.
Za vod je razkrinkal marsikateri brlog propalosti ter so tudi dotični ki vdobili svoje plačilo. Zavod je vsestransko delal za blaginjo deklet. Dobrim dekletom je preskrboval dobre slušbo, za slabeje pa poskrbel, da so se jH>boljsale ter jim potem nabavil službo ali pa delo. O onih pa, ki se niso ho cele poboljšati, je obvestil stariše ali pa županstvo ter s tem prvim prihranil sramoto, a občinam stroške za odgon in druge sitnosti. Navajalo se je dekleta tudi na varčnost, kajti ravno ta
v istem hipu je začul bolesten vsklik svojega tovariša, na kar je bil tudi on zaboden od napadalcev v vrat. Napadalci so zbežali ua to. Kavalico (ki je dobil rano v trebuh) in Naccari sta se privlekla do zdravniške postaje pod jezuitsko cerkvijo, kjer so ju obvezali in poslali s kočijo v bolnišnico. Nam se ne zdi nemogoče, da so ti čudni napadi, ki sicer niso običajni v našem mestu, v zvezi z dovažanjem romanjolskih delavcev v naše mesto.
Bližnja prihodnjost na3 pouči, da-li imamo prav. V tem menenju nas posebno potrja dejstvo, da se povsod, kjer se prikazujejo ti vročekrvni Romanjoli, dogajajo taki slučaji. Kjer so se prikazali ti življi, tam ni človek veČ varen svojega življenja. Kompetentne oblasti pa naj gledajo, da se jim ne l»o godilo zopet, da pridejo z varnostnimi odredbami, ko bo že — malce pozno.
opravo za cigarete tor vezan okvir za slike, g. Pogorele« e. kr. pošt. k. 10 K, g. Zorko 2 K, gdč. Gržina 2 lepi vazi in krasno be-nečansko gondolo, ga. Ana Kumarjeva fin okvir za sliko, opravo za črno kavo, okrož-nik z lastnoročnimi moravski m i ornaraentnimi
Poskušen »aiutimor. Udova Tereza K., ki stanuje v neki kisi ulioe sv. Mavricija, je »tara 51 let in je mati treh otrok. Neki žalostni dog«xlki so jo gnali v obup. da se je vrgla sinoči iz svojega stanovanja v tretjem nadstropju skozi okno na dvorišče in je padla :ia teraso prvega nadstropja. Stanovalci hiše, j slikami ter lepo vazo za cvetice, ga. Eli. Gulič ki t-■ slišali pade*, so takoj pritekli k ne- lepo vezanega «Preširna», ga. Kranje krasno -rečniči in jo prenesli v tjolnišnieo. Pobila se knjigo Kette-jevih pesmi, ga. L'lčakar dve je na različnih mestih in zdravnik ni izključil krasni fotografiji grada Miramara in Trsta, možnosti notranjih poškodovanj.	j ga. Poženel lepo vazo cvetic, ga. Sever Aloj-
Železen mož. I>ne 13. t. m. seje po. i leP°	za cvetice.
srečilo finančnemu nadstražniku Crnjavi, da	-
je na vratih slobodne luke »asačil nekega C., ki je bil čez prsa zavarovan z žeiemim oklo-p<>ni ! Kakor se Buri ne strašijo angležkih oklopnih vlakov, tako se tudi Crnja.a ni
Vesti iz ostale Primorske.
tudi v Trstu : «Agrario» brez
imamo kmetijsko - kmetov !
družbo
Razne vesti.
Čudna oporoka. Nedavno temu je umrl v Parizu milijonar Seintanen in je svoje milijone zapustil mestu Rouenu poti pogojem, da vsako leto da S<MMM> frankov kakor doto zaročeni dvojici, ki se bo najbolj izkazovala z — visoko rastjo in bo poleg tudi čvrsta in zdrava.
Poroka kaznjenca. Kakor poročajo mo-nakovski listi, vršila se je te dni v Monako-vem na Bavarskem poroka Pavla Mullerja, kateri je bil radi sleparskega baukerota svo-ječasno obsojen na sedemletno ječo, z njega ljubico Hello Ruttloti'. Muller je bil v črni obleki, imel zlat ščipalnik na nosu, a mesto rokavic — okove. Dva uradnika ječe sta bila za priči. Ko je dotični uradnik razglasil, da je par zakonito poročen, odvedli so novope-
)>< < kr. k ni e t i j s k o društvo v
v-traš i železnega moža, ki je že večkrat no-	Gorici in slovenski kmetovalci,
-il železne oklope -- polne laškega vina ! I a	Kmetijsko društva v Gorici je za nas slo-
žeiezni korenjak je bil v službi v isti slobodni	venske kmetovalce, lahko rečeno, najbolj va-
uk . z katere j.- hodil prerad okovan — ka-	>,en zavod, kar jih sploh imamo na Goriškem,
kor rečeno zgoraj, dasi mu ni bilo treba tega.	Izmeti kmetijskega prebivalstva v deželi je
er je n« —i L tri trake — okolo kape! Kdor	skoraj tri četrtinke slovenskega in resno ini- 1 čenega zakonskega moža nemudoma zopet na
hoče imeti vse — nima slednjič nič!	sleč človek bi mislil zato, <la v tein društvu, j njegovo »številko«, kjer se ima še nekoliko
skrajšani prsti. lo-letnemu Petru P er-	ki dobiva od vlade nad 25.(XX) K letne pod- 1 pomuditi — samo šest let še. Nevesta pa se
- je včeraj jm» *»esrr**i zašla rt>ka v stro;	pore, gt»S|K>dujejo tutli Slovenci. Temu pa ni j lahko med tem časom poda z ženi novo foto-
za utiif-avanje te-ta in - > mu zolmvi koles	tako. To je žalostna resnica in krivi smo grafijo na poročno potovanje. Uživanje me-
:t.m, - »raj <•> 1«- žudnje členke štirih pr-	deloma sami, ker se premalo brigamo za tiru- deuih tednov sta pa seveda že mt>rala odlo-
••'iv. Iz uliee Olmo, kj»r seje dogodila ne-	štvo in nam je medsebojni prepir mnogo, žiti na poznejše »boljše«, to je — slobod-
n
H
U X
n
n
n
x n
n
x
n
*xxxxxxxxxxxxxxx
^ Aleksander Levi linij
1'rva In največja tovarna pohištva ^^	vseh vrst	©J
-»l T R S T J*--
M slov. zaloga Min
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni sirani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke.
TOVARNA:
Via Tesa.
vogal
Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(Šolsko poslopje* in Via Riborgo št. 21
-reča, -j»rt mili - ► ga na zdravniško jw>stajo, ljubši, nego vsako resno delovanje. ;;er - » mu obvezali roko.	Zadnji Čas delujejo nekateri ultraitali-
Dnlkc premičnin. V petek, dne 17. jauski privandrovci {ne domači Furlani) na
nejse čase.
Kraljica Draga. Ko je bil kralj Aleksander Srbski presenetil svet se svojo naglo
naja • >!► 10. ur predpoiudne se bodo vsled to, da bi nas popolnoma izpahniii iz tega poroko z Drago Mašin, so si to naglico tol-nare-t-!uk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- tlruštva, v katerem smo mirno živeli do sedaj, mačili s potrebo legitimacije — bodočega de
€ 1 1
i &
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrbuje naročbe tudi po posebnih načrtih.	^
Cene brez konkurence. ^jj
1LUSTH0VANJ CENIK ZASTONJ IN FBAHKO Predmeti postavio se na parobrod
ali železnico franko.
Vi ine -tvar vršile -lede<"e dražbe premičnin: Na občnem zboru — ua kateri, seveda, slo- teta. No, sedaj je videti, kako krivo je bilo
Mar. Magd. ^immI. št. ♦57, hišna oprava, venski titlje ne morejo hoditi tako zlahka, ker to tolmačenje, kajti veselega dogodka priča-	FH T I VI K Y
-amenit križ ri kamenit spomenik: v ulici so dva, tri tlui oddaljeni od Gorice — spre- kujejo še le sedaj. Te dni sta prišla v Be-
BANKE UNION
S?tte Fontane štev. l)'J, konji; v ulici Me- menili so pravila, a tem pravdam prvi na- ligratl dva profesorja, jeden franc. iu jeden ru-dia štev. 2'.«. konji; v uliei Amalia štev. ♦», men je bil, tla bi nas izbacnili od vodstva, ski, da bosta kraljici ob strani v nje težki uri. sna oprava: v ulici Ireneo štev. tj, hišaa Temu so se pa pošteni Furlani nekoliko Honorarja dobivata po 1000 frankov na
o | >rava
oprava; v ulici ('hiozza štev. 'Jitf cement in o|>eka.
Vremenski ve*tnlk. Včeraj: toploim-r ob 7. uri zjutraj IH.0, ob 2. u H po|»oliidiK< 2.V7 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.7. — Danes plima ob 8.10 predp. in ob 7.54 j m -p. * on* k a ob 1.411 predpoiudne in ob 1.50 ipiiuiine.
Pevsko društvo «Slava» pri Sv. M.
Magd. >|M»dnji priredi svoj redni občni zbor v netleljo, dne 19. t. m. ob 'i. uri popoludne z običajnim dnevnim redom. i'o tlovršenem zlion»vanju pevska zabava na vrtu krčme gospoda Josipa Mi klavca.
O ti b o r.
Na veselici »Tržaške?« Sokola«, ki
1m> prihodnjo nedeljo v Barkovljah, vprizo-rjo naši diletantje lepo in zanimivo šaioigro »ženski iok«. Poznajoči dotične igralce, ki i>odo predstavljali to igro, smo overjeni, tla Iki uprizoritev dobra. Prihodnjič priobčimo ve** pn»gram.
Na veselici v Barkovljah so ustopnino preplačali sledeči gg. : dr. Mandii 8 K, ue-menovana 4 K, Koeijančič 4 K, Turk, Tončka, N. N. po '2 K, ga. Gema Stoka 4 K ♦»Ost., J. Man koč 4 K, Kr. Nabergoj 4 K, Pegan Krnest st., N. N. ♦><> st., Sonc 40 st., M. A. jfo St., Kamuščič Miloš 00 st., N. N. til) -t., Kjutier st., Pretner 60 st., Doli nar *>•► •'t., <ra. Lujiza in Fran Novak 1 K, tir. Otokar livbar 1 K, dr. (»regorin 1 K (JO st., : ('vek (3<» st., Luin 4H st., Kttšič H(> st., Pir-nat Ja st., N. N. 'Jit st., W'artbuhler 1 K, Dekleva Marija HI st., Suban HO st., N. N. , 1 K 20 st., N. N. HO st,, Zuolf 1 K KOst.. tirom liihart 1 K, Svetko Martelanc 80 st., Martelane Tereza HO st., J. (iregorčič 40 st., N. N. 20 s L, 1. Kokalj oO st., Hrabroslav J "miban 40 st^ (iregorič Ive 1 K, bančni uradnik N. N. 4o st., N. N. 40 st.
uprli in nevarnost je deloma odstranjena,	dan, stanujeta v kraljevem konaku in jesta
Pač pa so zraven prejšnjega uradnika, ki je	pri kraljevi mizi. Narod srbski tla z lojalno
društvu zadostoval, nastavili še ogromno plača-	ljubeznijo pričakuje veselega dogodka v kra-
nega tajnika, ki pa ni zmožen ne slovenskega	ljevi h'ši. Mesto Niš je poklonilo kraljici zi-
jezika, katerega rabi tričetrt dežele, ne fur-	bel v vrednosti 6000 dinarjev; stolarska za-
lanskega, katerega rabijo ostali kmetovalci,	druga i>eligrajska pa je iztlelala drugo zibel,
I u takov tajnik naj občuje s kmetoru J To	ki je pravo umetniško tlelo,
pa še ni vse ! Vodstvo je bilo t'o sedaj ita-	_
lijansko. Na čelu sta mu stala Italijana, če	Domače zdravilo. Da se izogne ino-
tudi nam pravična dosedaj, vendar ne naša.	rebitnega nesporazu in ljenja, dovoljujemo si
Po novih pravilih ima se voliti še drug poti-	izrecno povdariti, tla je izdelovanje in pro-
predsednik, in kaj mi,lite, da vsaj tretje na-	"Ranega izdelka bilo dovoljeno
„ . ...	„ .	. . .	odlokom c. kr. namestnistva v Pragi od dne
celinsko mesto privoscaio trem četrtinkam kine- - • lo.ir -- tjiocc -	n i "	i
1	J	o. maja 18ito st. r>lj:t>(> in z otllt)korn c. kr.
tijskega prebivalstva? Kaj še! Tudi to zad- ministerstva za notranje stvari na Dunaju od nje mesto hočejo imeti sami iu sicer hočejo tlne 10. novembra 1895 št. 17464 ter da posesti nanje moža, ž njih vražjim namenom, odgovarja oglas v polnem obsegu vsem
V TRSTU
e peca z vsemi
hresttije:
»aiicmnii in menjalnimi posli, kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun ter se
Vrednostne papirje:
po 2•/„°/o proti 5 dnevni odpovedi '->11 o	W
— - S '» i1- -	n
r. 31/4°/0 „ 4 mesečni „
„ 3Vi® o n 8 n	n	.
„ 38/8"0 „ 1 letni Napoleone:
po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi
on n	JO
n — ;o «	_
n -3 4°/o r. 3 mesečni
n	"o n	(* n	->
Tako obrestovan je pisem o u plaći lih velja od ■£ žirom a 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 23/4°/q do vsakega zneska izplačuje se do 2lMMX) gld. a cheque; za veče zneske
do- treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo sedanjim postavnim določbam in oblastvenim v posebni uložni knjižici.
zahtevam	c) Zaračuna se za vsako upiačilo obresti od tlne
uplačila iu naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
----Sprejema za svoje conto - eorreutiste, iukase in
račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, RP7ni#lVn^ nnrnpHst	Budimpešto in v drugih glavnih, mestih; jim izdaja
fcUJCa w lil« }IUi Ubilac	nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne
papirje brezplačno.
d) Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pri
sveta avstrijskega Llovda.	vaeh sv°jih zastopnikih.
-	....	e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa
leže v polnem številu občnega zbora, ki bo	DUNAJ lo. (B.) «\\r. Ztg.» objavlja: pirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone prot
v Gorici, tlne 30. maja, in naj zahtevajo tu	veL oesar Je »godii prošnji pretlsed- primerni pr^izyi.
svojo pravico!!	nika upravnega sveta avstrijskega Liovda,
. • i • • i v . ! r"' sekcijskega načelnika izven službe, Viktorja	-- -	-	_______________—
X B t) g a t ribji lov. Z otoka Cresa	J B	'	J i
i i o .	ir /v	bar. Kalchberga, dovolivši mu odstop od te
nam poročajo tlne 13. t. m.:	\ Osoru so	.
. v • : i-	. loojut	*	x	fukcije in odredivši, da se istemu tem povo-
vcera| zajeli z mrežo 10.00(^	tun (tonin) s	J	*	1
povprečno težo vsake ribe 4 tlo 6 kg. Last- dora izre5e najvišJe za,loVolJ8tV° na Blužbo'
nik mreže je Josip Pičinič iz Lošinja, rodom vanJu na le,n raestu-	\
Hrvat	Nadalje javlja isti list, da je cesar pred- I
__seduika ces. kr. pomorske oblasti Ernsta Be-
• cherja imenoval predsednikom upravnega i
sveta avstrijskega Llovda, dovolivši, da se isti ,
sprejme v začasni pokoj.	i
Potem pa naj govore, da so nam Italijani pravični sosedje! No, če nam vzamejo i url i to, vrgli so nas iz društva in visoKa vlada naj zna že v naprej, kako je prišlo, če se goriški kmetovalci odločimo do drugega koraka. Bodi pa, kar hoče, mi svetujemo, tla Sprememba v predsedui.stvu upravnega se slovenski udje kmetijskega društva ude-
Vesti iz Št3jGrSk8« sprejme v začasni
Kesena vojaka.
RIM lo. )B> Od gardskega jezera jav-Liezenu, grof MarijiUaj°* f'a so italijanski finančni stražniki rešili dva avsto ogrska topničarska vojaka, ki — Od bor a kad. teh n. društvi 8ta « <uI trdnjave S. Nicola pri Rivi v »Triglav« sestavil se je na zborovauju dne I čolnu odpeljala po jezeru, a ju je zalotil vi-4. t. m. sledeče: Predsednik iur. Janez Ko- i har, zbok Česar sta padla v vodo in bi se
— Ime n o v a n j e. Za okrajnega glavarja v Ptuj pride dosedanji vodja okraj nega glavarstva A t t e m s.
društvu
Za bazar ženske podru/niee so daro- lar, podpredsednik phil. Anton Majžer, tajnik vali nadalje: poslančeva soprt»ga ga. Ivanka iur. Viktor Hren, blagajnik iur. Otmar Go-Vatovec lo K. tra. Terezija I rbančičiz Ba- lob, knjižničar phil. Pavel L »kovšek, gt»spo-zovice 2 K. g. Fran Planinec iz Divače 5 tiar iur. Ferd. Lašič, odb. namestnik med. K, g. Lazar Aničič lepo plišasto šatulo za ; Miroslav Škof.
'»vratnike in zapestnice, šatulo v podobi *lire» i — S 1 o g a meti ptujskimi Nemci n vrečko, ol>oje z finimi boubončki, ter tor-' — poka! V zadnji seji občinskega zastopa bico za ščeti; neimenovana krasno blazinico j v Ptuju je naznanil znani in glasoviti notar
za »ivanke in lepo stensko torl*), gdč. Valerija Armič šatulo za marke in 15 krasnih razglednic, gdč. Milka Godina nabrala med Skedenj kami lep okvir, usnjat notes in etui za cigarete, ga. Pivla Šumi lepo kristalno opravo za surovo maslo, gdč. Olga Sanci n, etui za smotke, krasno šatulo za toileto in 2 iepi vazi. gospica N. N. malo lepo torbic«, lepo ^atalo za toileto in novčarko, g. K. Grom zavoj finih biskuitov, ga. Linči tir. Trudnova krasno 'M»mboniero z najfinejšimi btmbtmi in krasen ^vež šoj k; k cvetic, gdč. Katinka Jugovic fino
Filaferro, ta steber nemštva v Ptuju, da je odlaga mandat občinskega svetovalca. Kakor je značilen ta korak g. notarja, isto tako značilno je dejstvo, da je občinski zastop kar na kratko vzel na znanje to izjavo.
— Vinogradniško d r u ž t v o — brez vinogradnikov. V »Domovini «čitamo, tla so si Nemci v Ptuju zasnovali vinogradniško društvo, ki pa ima to posebnost na sebi, da niso vsprejeli vanje nobenega kmeta ; torej vinogradniško društvo brez vinogradnikov. Nekaj sliČnega imamo
bila kmalu potopila.
Usta j a na Kitajskem.
LONDON 15. iB.) Neko sporočilo v »Timesu« iz Pekinga hoče vedeti, tla je kitajski odgovor tak, da ga poslaniki ne morajo v s prejet i.
PEKING 14. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Odgovor Kitaja v uprašanju odškodnine prosi, naj se zahtevani znesek zniža na 40 milijonov funtov šterlinov. V noti vlasti ni bilo plačevanje obresti nič omenjeno in kitajski pretilog za plaćanje v 30 letnih obrokih izhaja iz predpostave, da bo plačati le glavnico in. da je pri voljeno, da se ne bodo zahtevale nobene obresti.
LONDON 15. (B) Listi javljajo iz Pekinga, da je noti s kitajskim odgovorom v vprašanju odškodnine pridejan tudi francozki prevod. To je prvi takov slučaj.
kašlju, grlobolu. hripavosti. kaianu. upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-• nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v Skatijicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skafljica stane 6 O stotink.
Pozor na ta užig na zamašku
T T T
OBUVALA!
PUPI KRAŠEVEC
pri cerkvi S i. Petra (Piana Rosario pod liadsio solo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Po?tne naročbe se izvrže v tistem dnevn. Odposiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo nat&njČno»tjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
f
» »
I
MU zaloia krojnega bta
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteuo in solidno post rež l k*.
Cene stalne brez pogajanja
Prodaja gostilne ali oddaja v najem.
V mestu Kudoifovem (Dolenjsko) je dobro poznana g«>s lua in hiša za zalogo piva prodati ah pa s 1. de«, t. I. oddati v najem za v»-ć let. K gostilni spada senčnati vrt s krasnim razgledom, zaprtim kegljiščem, ki se jm» zimi lahko kuri, amerikanska ledenica in velike kle»i za \in» z vsem potrebnim. \ eč se fw>izvč pri lastniku Maks Brunner-ju v Rudolfovem (Novomesto).
© © © © © ©
Restaurant SILBEREOG
Via 6hega št. 9 A.
■■ najugodnejša gostilna H
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
po 24 nove. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna ital janska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zalogo
SI LRKRKGf* (fi. E. P O H J j Y), jC Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajaj • tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko orno in belo.
Gumijevi trakovi
najboljše vrste
za cepljenje trt na zeleno
ima na prodaj na debolo in drobno
F. Fapis
Gorica Raštelj št. 31. Gorica
XXXXXKKKKKKKKKKK
Vsled ogfnja
kateri je navstal v trgovini manifakture i
i
Jakoba Klemenca
se prodaja blago po ceni
z ii i z a ii i z a 30°|o
Albert Brosch
pristave v Kočah \ dobiva vsak dan
Nova mlekarna
sveže mleko, smetano in stolčeno smetano. Ulica <tiovanni št. v Tr«tu.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak
Vetturini ima v zalogi v veliki izlw»ri pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in -ipe, ogledala. žime in platno, razne tajn-carije itd. Paje tudi na obroke.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo stv. 7. Od danes naprej se prodaje istr-ki teran po 3'2 nvč.. za na dom po 80 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski oeet po nv«' liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po "JO nvč. liter Na deln-lo po zelo ugodnih cenah.
Nabirajte že rabljene
poštne znamke
Trst. — Viii S. Antonio 5. — Trst.
Kožoiar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu i 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shrani nje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Naznanjam. <la sem .svojo
odvetniško pisarno
odprl v Mariboru v Kolaričevi hiši, poleg novega poslopja za ck. okrožno sodišče (geriehtsliof-Mariengas.se.) Maribor. 4. maja 1091.
Dr. Franjo ISosina
dosedaj odvetnik v Ljutomeru
Važno za vsakega!
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gfl. OS nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr.) z lopo razrezljanim pokrovom, točno urejena s .*> letnim jamstvom in škat'jieo. I krasna golti in ali nikljasta okropna verižica
s privesom. Parižki sistem. I gohlin-igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za maušete, znamka »Garantie«. I garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krak ovo - Stradom 17. - krakovo
Neodgovarjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled cesar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-ojensti brezplačno in frauko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
Pozor!
Častim si naznajati slav. oočinstvu, da je moju prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po ccnali, da se ne bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V" nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobanschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vechia 27 v Trstu.
v - Se trovori Slovenski !	>•
Razsežno jamstvo
<xxxxxxxxxxxxxxx>
Zalog-a
dvojno rafinovanega romanskega in cesen-skega žvepla, angleška modra galica,
»AGRICOIj« za uničevanje mrčesov na trtah, drevju iu zelenjadi, elastični trakovi za cepljenje trt in mehi za žvepljanje ter gumijeve cevi. — V dobiva se po cenah, da se ni bati konkurence v mirodilnici
Emilijo Cnar pot Friderika
ulica Belvedere 37, podružnica na Opčinah 212
Telefon štv. 1083. Velik izbor šip, žebljev, barv, mineralnih voda, esenc, čopičev, mila, sveč, <>Ij:», firnežev, kemičnih izdelkov itd.
Ludovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Boro vi je (Ferlacli) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelue puške za. šibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnejse puskarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam, ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri 11 a j s o 1 i d n e j s e m delu 000000 zmerne cene. 000000
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Prodajalnica svečarne Zanchi
se je premestila z velikega trg-a
v ulico Riborgo štv. 27
kjer ima v zalogi velik izbor sveč, velikih sveč in to i č o d č e h e l u e g a v o s k a, kakor tudi I., II. in III. vrste po nedosegljivih konkurenčnih cenah. — Zaloga s t e a r i n s k i h sveč in mila prvih tovarn po tovarniških ccnah.
NB. Vkupuje si* po zelo ugodnih cenah pristen vosek, voščine in stenriu kakor tudi ostanki pogrebnih sveč.
Velika zaloga
Ifnlpc net tiveno
IVUICO nizkih cenah. Nova kolesa I. vrste od K 150.— vise. Kolesa za dame z ravnim okvirjem. dobrim gumijem K fi5.—. SO. —, —. loo, —. Pneumatiki, gumijevi nadkrovi, dobre vrste K !♦.—. Cevi K 5.—. Ceniki irratis. Vsi deli jednako po ceni.
magare ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan I^epe nabožne spominke, zlasti križevniške ir»ine \cnce, ivetinjice sv. Antona in praškega Jezu-ka dV<il2 z:i marke. — Pisati in poslati je pisarni -lictiJ-ii ~ ."* v Breg ene (Predarelsko).
Na prodaj
Opravek za spalno sobo.
Podpisani prodaja krasno izdelano popolno spravo z;t spalno sobo iz ore-hovine in amerikanskoga lesa.
Ivan Ščuka
mizarski mojster, uliea Sette Fontane 'Z-i. (dvorišče).
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in pmažaiije pohištva
Rudolf Ezner
Trst.--Via S«juero nuovo 7. — Trst.
Teiefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva, pakovanje vsake vrste se izvrši na najlndjšj način in |»o zmernih cenah. Nak;a-danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tu<b iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici e patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov. zabojev. košev itd za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste iu kamor -i l>odi.
Cene zmerne. V
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko _The juvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa iu jekla, lino poliran, s premenjavo na zobno kolo, si van -kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov. teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev K 36.—
X X X X X
100 do 300 g-oldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8.
Naivpria nnunet^ Ilustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
,1<*J¥COJa> "UfUOl. vzbuja povsod /l»og njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk, 'J registra, ^o dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, kraseii glas, tio eni velik krasen in-trument, jamćeno brez napake, 7,"> najboljših okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučha. Cena s šolo K — na ogled po povzetju, ako ne ugaia. vrnem denar.
Najnovejše, velika novost!
Fotografični popolen stroj gld. 1.90 s
kojim zamore napraviti vsak brez prej--ne znano-1 i popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost f>Xr> Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom n krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje naroči »e se zaračuna zaboj .*Jf> novč.
IKE. Rundbakin — zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj.
Ceniki gratis in franko.
X X X X X
Važno oznanilo !
Podpisani smatra si v dolžnost javiti. d:i VINA iz VIŠA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VIŠA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrola zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr„ avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse .-ode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kedor ai torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov, d h se v njem ne nahaja drugih snovij, n»-go da ie vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestje dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijsld zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, Id •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraje Imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novĆ,
Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo..... „ 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče^
trgovec.
Trst. — Ulica Molino a vento štv. 3 (prej 1. Prelog.) — Trst.
jJ^T" (Blizu tr:ra stare mitnice stara cesta na Reku).
I'ri poroča m slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi svojo
ZALOGO JESTV1\
katero imam vedno dobro preskrbljeno z raznovrstnim blagom, kakor moke, otrobov, koruzo, ovsa, kave, sladkorja, riža ter drugih domačih in tujih pridelkov, kakor tudi najfinejše testenine iz prve slovanske tovarne ŽniderŠIĆ & ValenČiĆ V lir. Bistrici.
Nadalje imam tu ii najboljše dvakrat rafinirano žveplo in modro palico (vitrijoi). Vse navedeno biatr«' dajain po najnižjih cenah, tako, da se ne bojim nikakoršne konkurence. S .skušnjo se lahko vsakdo prepriča ! Hvaležno sprejmam tudi naročila ter se [m»stavijo ua dom oziroma na postajo v Trstu po povzetju Ker b.»m stremel le z dobrim blagom in zmernimi cenami, se nadejam da me bo slav. občinstvo v mestu in deželi podpiralo, se beležim udani
Ivan Tomažič,
N B Moja zaloga je prva in edina v Trstu s samo slovenskem napisom.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov.
Trst. — Via del Torrenti* št. 858-3. — Trst«
(Nasproti ,.Isola Cliiozza.Ai) Kirurgieni instrumenti, ortopedični aparati; modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovTice, suspenzori, elektrolerapevtični aparati, a|>arati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in neprertiočljivih snovij^