Inserati sss Velja po pošti: — aa celo mto naprej.. K 30- -za n mosoc „ .. „ !i'5i t,a Momčijo oololetno. „ 34*-sa ostalo inozomstvo. „ 40'- V LJubljani na dom Za oelo eto naprej., K 28'-za en raoseo ,, .. K 2'3i V opravi prejeraan i»8M8"1 „ 2«- =2 Sobotna ^ == ia oe o lelo .... '."}•-aa Hemcijo oelole no. „ C--sa ostalo moaemstvo. „ 12- Enostolpna petltvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali nje prostor) ca enkrat .... po 30« sa dva- in večkrat . „ 2 > „ pri večjih naročilih primeren popust po do-ovorn. ■ Poslano: ti—r-» Enostolpna petitvrsta po cU v Izhaja vsak dan IsvzemSI nedelje ln praznike, ob i. ar* pop. Bedna letna priloga vozni red. Upravnlitvo je v Kopitarjevi ollol St. S. — Bačun pošta« hraniln'ce avatrijs e št. 24.707, ogrske 29.511, bosn.-hero. št. 7563. — UnravnlSlcoga telefona št. 188. SV Uredništvo Jo v Kopitarjevi nlioi štev, 6/111. Rokopisi se no vračajo; nelrtnkirana plsm ce ve = sprejemajo. — Uredniškega tc'ofoas žtov, 74 = Focamezna številka 12 vinarjev. M. 238. v Milani, v ponefl* me 15. oKioiira \m. L61B XIV. • ProstOlica »Slovenije«, ves narod združen in edin ob grobu prvobojevni-lui za svobodo Jugoslovanov. Tisočgla-ve množice so polnile ulice — pogreb- - normi sprevodu ni bilo konca.. Veličastno, tiho, molče — je slavil narod spomin največjega našega moža. Bridkost v srcih vseh. A bila je to svečana manifestacija za nesmrtno idejo pokojnika, manifestacija za združenje Jugoslovanov. Svečano kot prorokba so izzvenele med množico besede dr. Korošca ob odprtem grobu. »Levate capita vestra, cece enim • uppropinquat redemptio vestra« —-' »Dvignite glave, vaše odrešenje se pri-' bližuje.« Za soboto popoldne ob 3. uri je bil napovedan pogreb pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka. Že'dolgo pred 2. uro se je pri- • čelo zbirati občinstvo na Mestnem trgu, ki je bil s kordonom zaprt, da prepreči ' prevelik naval. Kmalu po 2. uri so začela ' prihajati odposlanstva društev, korporacij in zavodov in malo pred 3. uro so se zbrali ' zastopniki uradov in oblasti pred škofijsko palačo. Točno ob treh sd zapeli v stolni cerkvi zvonovi ter naznaujali, da nastopa pokojni dr. Krek svojo zadnjo pot. Cerkvene obrede pred hišo žalosti jc opravil ljubljanski knezoškof dr. Bonaven-tura Jeglič, pod čigar streho je pokojni ležal od četrtka sem na mrtvaškem odru. Po končanih molitvah jc zapela »Glasbena Matica« pod osebnim vodstvom ravnatelja .n - -----.... *—*-*-.* it>.<.i u jniuVu i'Uij.:u bodočnost. Utemeljeno jo bilo utrnili da se po vsestranskem znanju dr. Kreka, po njegovem poznanju oseb in razmer prične akcija, ki bo vsaj nekaj sadov rodila našemu narodu; a v tem trenutku pade ta mož! Verovati moramo. da je bilo tudi to v svojih skrajnih posledicah potrebno, in da ta izguba nas ne bo ovirala v dosegi naših namer. Dr. Krek je bil ljudski tribun, kakršnega še ni imel slovenski narod. Ta mož ni iskal dnovnih uspehov, vsemu je hotel priti na dno. Iskal je v ljudski duši temelje na katere se da graditi bodočnost: segel je najprej po kmetu in delavcu in potem dalje po akademični mladini in drugih slojih naroda. Uspeh, ki ga danes vidimo, je priča, da je dr. Krek pravilno sodil. Ne moremo mu staviti lepšega spomenika kakor da nadaljujemo, kar je on pričel in da delamo naprej, kakor da je on še med nami. Njegov duh bo nadaljeval kar njegova oseba ne more več propagirati.« Družba sy. Mohorja na to sklene, darovati za dostojen spomenik blagemu, nepozabnemu pokojniku petsto kron. GLASOVI ČASOPISJA. V zagrebškem dnevniku »Hrvatska Država« je napisal držav, in dež. poslanec prof, Vekoslav Spinčič dr, Kreku lep ne-krolog. Med drugim piše: »... Z njegovo smrtjo izgubi jugoslovanska ideja velikega prvoboritelja, osebno znanega po vseh naših deželah. Sama ideja ostane nedotaknjen. Duh dr. Kreka plava nad njo in on se bo, kadar se oživotvori z božjo pomočjo, delom in nevstrašenostjo nas vseh, veselil v nebeških višavah, kakor se bodemo tudi mi preostali veselili na zemlji.« Sušaški dnevnik »Primorske Novine« pišejo o dr. Kreku: »... Od trenutka, ko je pričela politična potreba zbirati vse naše sinove v eno falango, vidimo dr. Kreka, kjer ni nič več strankar, ampak stopa v prve vrste kot bo-ritelj za veliko misel: za ujedinjenje našega naroda. Dr. Kreka vidimo, kako se s celo dušo žrtvuje za to veliko idejo, Id je našla končno izraza v jugoslovanski deklaraciji; v njem vidimo prvega apostola te misli. Zato je v današnjem času njegova smrt nenadomestljiva izguba, ker izgubi v njem jugoslovanski narod enega izmed najagilnejših in najboljših svojih sinov, ki se jc z vso dušo in srcem žrtvoval za narodno stvar. In zato bo ostalo zapisano ime dr. Jan. Kreka z zlatimi črkami v zgodovini Jugoslovanov; to ime se bo vedno s ponosom spominjalo v našem narodu, ker tudi njega moremo prištevati med tiste naše prvoboritelje, ki so v najtežjih časih pričeli propovedati vero v novo, močno in svobodno življenje. Dr. Krek je umrl, ali misel, za katero se je on s tolikimi našimi ljudmi navdušeno, iskreno in s tolikim samozatejevanjem žrtvoval, ta misel ne bo in ne more umreti! Nad svežim grobom dr. Kreka prisezimo, da hočemo to misel ožitvoriti, ker to je odvisno edino od nas. Slava dr. Kreku!« Sarajevski »Hrvatski Dnevnik«, glasilo nadškofa Stadlerja piše: »Težak je ta udarec, težka rana nam je zadana. V trenotku, ko se zbriajo vse narodne sile, je odšel naš orjak, naš velikan. Odšel je tisti, kateremu je bila njegova domovina pretesna, pa je zato to1iko-krat prišel k nam in tolikokrat obiskal tudi naše brate na severu. Izgubili smo prijatelja, s katerim smo se pogovarjali v našem maternem jeziku, s katerim se je mogel Čeh češki, a Poljak poljski pogovarjati, ker je znal popolnoma vse slovanske jezike. Samo tri take ljudi smo imeli tukaj na jugu monarhije. Njegovo pero je pisalo za Slovence in Hrvate slovensko, za tuji svet nemško. Šele sedaj bomo občutili, kaj nam je bil, ko smo ga izgubili. Težko Ti je bilo življenje, ker si imel razen brezštevilnih prijateljev tudi sovražnike, a nam je težka Tvoja smrt. Ne bomo Te pozabili, ker si svoje ime ovekovečil posebno v dnevih te težke borbe. Usoda Ti ni dala, da dočakaš konca tega boja za svobodo svojega naroda. Menda Ti je hotela prihraniti mnog grenak trenutek, ker si jih že dosti okusil tekom svojega življenja, ker je najtežje ljubiti svoj narod, a posebno ga ljubiti dejansko. Zapustil nam je bogato dedščino, svoje ideje in zato mu večna zahvala. To so neizmeren zaklad in mi se jih bomo v obilju posluževali, a Ti si se že pobrigal, da jih zasadiš v mnogotero dušo, da vsakega z njimi upoznaš. Nesel si jih pred sovražnike ne boječ se bojev, katere si videl že vnaprej in zato si na to svoje učence vedno pripravljal. Za vse to Ti hvala, nikoli Te ne bomo pozabili. Večna Ti slava in mir v Bogu!« Oiomuški češki kat. nar. »Našinec« piše na uvodnem mestu med drugim: »Še predno je končan boj naroda in še predno je njegov veliki ideal jugoslovanske države pod habsburškim žezlom dobil določeno obliko, je dosanjal svoje daleko segajoče sanje veliki, genialni slovenski po-l; t-:!.- _ n, man tik dr. Janez Ev. Krek. Vest h težko vauela milijon« src Jugoslovanov in se je bolestno dotaknila i češkega nr.ro-da, posebno nas čeških katolikov. Dr. Krek je hotel dvigniti slovensko katoliško ljudstvo n4 visoko socialno in gospodarsko stopnjo. Okrepiti politično zavest naroda, da bi postal zaveden činitelj modernega življenja, a da bi pri tem ne izgubil vere, temelje nravnosti in življenjske sile. Ta veliki cilj so izvedli dr. Krek in njegovi učenci na Slovenskem sijajno. Redka je ona dežela v Avstriji, kjer bi organizacija stala na tako veliki stopinji, kot med katoliškimi Slovenci. Misel krščanske demokracije in njeno praktično udejstvovanje sta privedla skoraj cel slovenski narod v katoliški tabor. Slovenski narod je majhen, a dr. Krekov duh je bil velik in je obsegal vse slo-vanstvo, posebno še avstrijsko slovanstvo. Dr. Krek jc s svojim silnim temperamentom in s svojimi silnimi idejami elektriziral vsakega, kdor se je ž njim srečal. Na Dunaju je koj obrnil nase pozornost. In tako jc prišlo do njegovih potovanj po Češkem in njegovim govorom na čeških katoliških shodih, Njegovi govori so bili duhoviti, dovti-pni, ognjeviti in smeli. Kjer je on govoril, je bila prava manifestacija. Bil je rojen duševni voditelj, a bil je človek osebno brez vseh zahtev, skromen, dober in ljubežnjiv. O njegovem velikem duhu je pričal njegov globok, jasen pogled. V parlamentu si je pridobil koj odlično mesto. Žc 14. prosinca 1907 je vzbudil pozornost s svojim govorom o svobodi pouka na vseučiliščih proti prof. Marafyku, v katerem je povdarjal skladje med vero in vedo. Na odprti grob dr. Krekov polagamo venec nesmrtnega njegovega spomina in trajne vere v njegova načela. »Slovenski Gospodar piše: Ali je to mogoče? slišiš od ust do us* vprašali. Krek bi nc bil več med živimi? Nismo hoteli verjeti brzojavnemu poročilu mi sami, neverjetna se bo zdela ta žalostna vest vsem obmejnim Slovencem. Steber slovenstva je padel, branik obmejnih Slovencev je zgrabil vihar in ga podrl na tla, ljubitelj slovenskega in hrvaškega juga se je poslovil v večno življenje, učenik krščan-sko-narodnih idej je zapustil trnjevo pot zemeljskega potovanja, propovedniku in zagovorniku slovenskih trpinov, slovenskih nižjih slojev je prenehalo biti goreče srce. Le enega Kreka je poznal ves slovenski narod, le enega Kreka je obožavalo hrvaško ljudstvo, le enega Kreka je štel za svojega apostola slovanski jug. Veliki duh njegov je obsegal vse žitje Jugoslavije. Njegove ideje so prevevale vso slovensko in hrvaško javnost, našle so pot med severno Čehe, prodirale so med Poljake, našle so odmeva povsod na vseh odločilnih mestih širne Avstrije. Njegove vezi so segale v inozemstvo, Krek je užival velik ugled celo v najvplivnejših političnih krogih širne Nemčije. Slovenci smo majhen narod; nc spoznavamo vedno do cela svojih velikih mož, ker jih često sodimo po zunanjostih. In Krek je bil po zunanjosti neznaten človek, skromen duhovnik, priprost mož brez vsakega priučenega kretanja, brez gladkih manir, prava kranjska kmetska narava. V tem možu je bival velik duh, kakor jih tudi nima vsako desetletje Kranjska, dasi je begata na veleumih. Upoštevala ga ni preveč njegova lastna domovina, zlasti v zadnji dobi ne, zato smo se ga tembolj oklepali mi Štajerci in Korošci, ki smo cenili svojega Kreka le po dejanjih in po njegovih delih. Dr. Krek je bil glavna opora obmejnih Slovencev, Štajercev in Korošcev! On je nas bodril, on je nas podpiral, on je bil naš! Trpeči sinovi slovenske meje, ki odbijamo s težavo valove, ki pluskajo po obrežju narodnih meja, žalujemo tembolj ob tej izgubi svojega zaščitnika, varuha, prvega svetovalca in zagovornika, ki že dolgo, dolgo let ni poznal nobeftih mej med Kranjsko, Štajersko in Koroško, Povsod je bil njegov delokrog, povsod je bil doma, povsod so ga sprejeli kot svojega zastopnika. Kruta je usoda človeka! Sedaj, ko so najvažnejši časi za preporod celega juga, sedaj, ko se mora izvršiti na jugu prevrat, sedaj, ko bi moral Krek kmalu zagledati zaželjeno prerojenje slovenskega in hrvaškega naroda, ga pobere nemila smrt! Stojimo ob mejniku razvoja jugoslovanskih narodov; slovenska zgodovina bo pričela z dogodki zadnjega leta novo dobo. Ta mejnik je postavljal v prvi vrsti dr, Krek. Dobo trpljenja in zapostavljanja slovanskih narodov na jugu monarhije bo sklenila zgodovina s Krekom, s Krekom pa bodo pričenjali zgodovinopisci dobo prerojenja na avstrijskem jugu. Potrtega duha in tužnega srca stojimo ob rakvi velikega moža; kakor hvaležni otroci vremo k njemu, ki leži na odru in ga bo kmalu pokrila mrzla zemlja. Njegove misli in njegova dela pa nas navdajajo z novo močjo in nas kličejo na delo, na vztrajno delo za vero, za narod in za blago materinščino. Slava možu velikanu, katerega spomin med nami bo trajen, dokler še bije na lepi slovenski zemlji zadnje slovensko srce! Dr. Fr efljung o »slovanskem vprašanju. »Sarajevoer Tagblatt« prinaša sledeči interviv svojega poročevalca s zgodovinarjem dr. Friedjungom o jugoslovanskem problemu: Edino pametna rešitev jugoslovanskega problema bi bilo združitev vseh Hrvatov, Srbov in Slovencev v okviru habsburške monarhije. Bode li to mogoče, je še odvisno od raznih razmer, v prvi vrsti od konca svetavone vojske. Kakor se redko rešavajo pereča vprašanja brez ostankov, tako treba računati tudi s tem, da se tudi jugoslovansko ne bo rešilo popolnoma. V politikii se mora računati s faktorji moči, a danes so Mažari tista moč, ki se upira z vsemi razpoložljivimi sredstvi odstopitvi Hrvatske in Slavonije kakor tudi ujedinje-nju jugoslovanskega ozemlja, donavske države v eno samostojno skupino dežel. Znaten napredek bi bil, če bi se sklenila med donavsko monarhijo in Srbijo carinska, trgovska in vojaška konvencija. Kar se tiče hrvatskega vprašanja v ožji Hrvatski, bi bilo treba razširiti hrvatsko deželno avtonomijo, posebne na finančnem polju. Kofčno izjavlja dr. Fridjung, da ta trenutek ni pripraven, da bi se pečal s premišljevarji o bodočnosti, dokler še divja boj na vseh straneh in dokler še ni znan uspeh mirovnih dogovorov in dokler se ne razbistrijo razmere v podonavski državi. Nemci se Ml na elok Ocsel. Upor aa Jeiropavievskeiti." Otoka Osel in Dago zapirata morski zaliv Rige. Če se posreči Nemcem, da otoka obdrže in da zasedejo še ostale manjše in večja otoka Mohn in Worms, se bo morala, na kar že tudi Rusi sami opozarjajo, ruska bojna črta zelo, zelo umakniti, da ne napadejo Nemci ruskega zaledja, ki bi bilo resno ogroženo z otokov. Teoretično bi se morali Rusi v tem slučaju umakniti do Nuckosa. in bi morali nasloniti svojo obrambo do Kolivana, ker se ne more nobena armada izpostaviti nevarnosti, da se ne bi mogla posluževati zvez z zaledjem. Ako bi rusko vojno vodstvo te okolnosti ne upoštevalo, bi bilo mogoče, da odrežejo Nemci desno krilo ruske, armade popolnoma od Petrograda. Če Nemci zasedejo vse otoke, ki zapirajo zaliv Rige, je njih mornarici odprta pot v Finski zaliv, na Finsko, v Kolivan (Reval), Ivangorod (Nar-va), v Petrograd kakor tudi v Helsing-fors. Pričakovati je tudi velike pomorske bitko med Nemci in Rusi. Otok Osel (estsko Kuro Sare ali Saare-Ma) obsega 2168 knr s 65.000 prebivalci, večinoma so Esti. Otok Osel tvori z otoki Moon, Runo in z ostalimi otoki livonijski okraj Osel. Po svoji og^ njevitosti in vztrajnosti so znani mali konji z otoka Osel. Otok Osel je zasedel začetkom XIII. stoletja danski kralj Valdemar, a grad, ki ga je bil zgradil, so Esti kmalu zopet podrli. Ko so vitezi meča leta 1227. osvojili otok, so se Esti kmalu pokristjanili in dobili škofa. Zadnji škof, Janez pl. Miinchhausen, je prodal otok 1. 1559. Danski, 1. 1654. so dobili otok Švedi, 1. 1721. pa Rusi z Livonijo vred. Glavno in edino mesto na otoku Arensburg šteie okroglo 5000 prebivalcev; leži na južni obali otoka. Mesto je znano vsled svojih morskih toplic, ki jih obišče vsako leto v seziji od 20. majnika do 20. avgusta do 3500 topli-čarjev. Otok Dago pripada Estski; obsega le 960 knr in leži ob vbodu v Finski zaliv. Na Oseln in Dago biva do 100.000 ljudi večinoma so Esti, a tudi Rusov, Nemcev in Švedov je veliko med njimi. AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 13. oktobra zvečer. Deli armade in mornarice so se skupno ustalili na otoku Oesel (zaliv Rige). Dunaj, 14. oktobra. Uradno: Od tam, kjer stoje naše bojne sile, se ni niš poročalo, kar M bilo važno. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. oktobra. Veliki glavni stan: Od Dvlne do Donave nobenih večjih borb. Berlin, li. oktobra. Veliki glavni stan: Po premišljeni pripravi z izvrstnim skupnim sodelovanjem armade in mornarice se jc pričelo skupno podjetje proti močno utrjenemu opirališčra, ruskemu otoka Oesel, ki leži pred zalivom Rige. Fo obsežni odstranitvi min v vodah ob obali smo pričeli obstreljevati 1?. zjutraj trdnjave na polotoku Sworbe„ pri Eielkondu, pri zalivu Tage-lacht in v Sflla-Sund. Ko smo prisilili ruske balasti e, da so utihnile, smo izkrcali čete. O tej priliki in pri sprem- ljevanjn transportnega brodovja skozi ruske zapore z minami so pomorske bojne sile nastopile svežega, podjetnega duha, izborno se je izkazalo, kar mornarica zna. Nobene ladje nismo izgubili, ko se je posrečil prvi del operacij. Čete, ki smo jih izkrcali v zalivu Tagelacht, severnozabodne obali otoka so krepko nastopile in hitro zlomilo odpor Rusov; zdaj prodirajo proti Jugovzhodu. Sere!, leži na južnem koncu polotoka Sworbe in Aransbnrg, glavno mesto otoka Oesel, gorifa. Med Vzhodnim in črnim rorjem se položaj ni izpremenil. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 14. oktobra zvečer. Veliki glavni stan: Operacije na otoku Oer, ' "i izvajajo po načrtu. Živahnost v Bukovini, Dunaj, 13. oktobra. (K. ur.) Vojni tisko vni stan: V Bukovini so sc z uspehom borile patrulje, sicer nobenih važnejših borb. Dunaj, 14. oktobra. (Kor. urad.) Vojni tiskovni stan: V Bukovini so uspeli podjetji patrulj. Letalci živahno delujejo. Rusko uradno poročilo. 12. f>Vobr*. Pri Rigi je podvzel sovražnik, kar se je omenjalo, 10. oktobra ob 7. zvečer z močno pripravo topov ofenzivo v odseku okolice Spitali-Timmermann, južno od ceste v Pslcov je potisnil stotnije nekega našega polka nazaj, Naši oddelki so ob 9. zvečer izvedli pro+žnapad in so zopet osvojili jarke, ki jh jc bil sovražnik vzel. Opolnoči se je peložaj zopet vzravnal. Opoldne 11. t. m. je prisilil sovražnik pri Skulu severno od ceste v Pskov z mogočnim topovskim ognjem naše prednje straže, da so se nekoliko umaknile. Na ostalem pozorišču so streljali s puškami. Zahodno in jugozahodno pozorišče; Streljanje s puškami. R u m u n s k o pozorišče: Sovražnik je 9. oktobra ob 5. zjutraj na-' padel po besni pripravi s topovi naše postojanke južno od Krendoseni v smeri proti Buzeu, kjer se je polastil več strelskih jarkov. Protinapad je položaj zopet vzravnal. Sovražnik je 11. oktobra ponovno obstreljeval s težkimi topovi mesto Galae. Kako so se Nemci izkrcali na otoku Oesel. Berlin, 14. oktobra. (K. u.) Woolff: Dasi Angleži in Francozi nadaljujejo silovite napade na flandrskem bojišču, kjer se skoraj cela angleška armada z vsemi silami bori za odločbo, je nemško vodstvo, ki si je pa ohranilo popolno svobodo, na vzhodu iniciativno nastopilo. Skupno z mornarico so se izkrcale čete na močno utrjenem ruskem opirališču otoku Oesel. Priprave so se vzorno izvedle. S težavami, trdnim delom j se jc posrečilo, aa so odstranili mine. Ko j se je to delo končalo, smo pričeli 12. t, m. z osredotočenim ognjem obtsreljevcti utrdbe na polotoku Sworbe, pri Kielkhndu ob zalivu Tagga in v Soela-Sundu. Sila našega ognja je v kratkem času premagala sovražne baterije. Ko so se naše čete izkrcale, so krepko navalile na čete sovražne posadke, zrušile so njih odpor in prodirajo proti jugovzhodu. (Prodirajo toraj koncentrično proti glavnemu mestu otoka Arens-brugu. O. u.) Kaj poročajo Rusi o zasedbi otoka Oesel. Petrograd, 13.oktobra. (K. u.) Agentura: V varstvu pomorskih bojnih sil, ki so zelo presegale naše obrambne naprave, so se Nemci izkrcali 12. t. m. v zalivu Tage-lacht na severnem delu otoka Oesel in na sosednih obalih. Druge sile so se izkrcale pri vasi Serro na jugozahodu otoka Dago. Mogočen ogenj sovražnih bojnih laclij velikank je prisilil obrežne baterije, da so morale utihniti. Gosta megla in ker se je slabo videlo, je pospeševalo nastop sovražnika. Posadka Oesel se je pričela z izkrca-nimi četami boriti. Vse, kar je mogoče, se je ukrenilo, da odbijejo čete, ki so se izkrcale. Petrograd, 13. okt, (K. u.) Agentura: Poluradno poročilo o izkrcanju Nemcev na otokih Oesel in Dago navaja, da se je sovražnik na to že dalje pripravljal. Pospeševalo je njegovo podjetje, ker se je oslabila pozornost ruskih straž. Ne dvomi se, da so se izkrcali izredno hitro. Izkrcane sovražne sile cenijo na eno ali dve diviziji. Poročilo pribije, da so Rusi, ker so izgubili Ocsel in Dago, oropani dosedanjega nad-vladajočega stališča v morskem zalivu Rige in da namerava sovražnik najbrže nove nastope v smeri proti Hapsalu. Poročilo konča: Dogodki v zalivu Rige lahko vplivajo na položaj ruske bojne črte pri Scge-\voldu, kjer sc mora bojna črta izpremeniti tako, da sc približa črti Wenden-Walk. Mornariški minister Verderevski je takoj, ko se vrnil iz glavnega siana, poročal, kakšen položaj da so ustvarili Nemci. Vlada je sklenila, da posveti takoj vse svoje sile organizaciji obrambe dežele. Upor na »Petropavlovskem«. Stockholm, 13. oktobra. Finski listi javljajo: Mornarji so ustrelili na vojni ladji »Petropavlovsk v Sweaborgu štiri častnike; veliko častnikov so pa prijeli kot tajnike, da bi ne bili kaznovani. Poročilo ruske mornarice. — Poziv Kerenskega ruski mornarici. Petrograd, 13. oktobra. (Kor. urad.) Agentura: Štab mornarice naznanja: Odkar se je sovražnik izkrcal na otoku Osel, se mu je posrečilo, da je premagal odpor naši hčet in da je zasedel severni in vzhodni del otoka; Arenburgu se je približal na 12 vrst. Naše čete drže še vedno polotok Sworbe-Zerel. Otok Dago je napadel sovražnik le navidezno, ne da bi ga bil zasedel. — Kerenskij je brzojavil vrhovnemu poveljniku severne armade: Povejte vzhodnomorski mornarici, da prihaja strašna ura preizkušnje. Rusija pričakuje rešitve od hrabrega čina mornarice. Kot vrhovni poveljnik zahtevam od vodstva in od moštva, da se žrtvujete. Bliža se ura, ko mora braniti vzhodnomorska mornarica braniti čast domovine, njena velika izročila in svobodo revolucije. Čas je, ko se mora resno misliti na to, da se bodisi prostovoljno ali neprostovoljno pomaga sovražniku, Posadka v Kronstadtu je že dosegla, da obramba trdnjave ni popolna. Pomislijo naj vsi na to, da domovina, ki ne bo živela le en dan, nikdar ne bo dopustila zločinske lahkomišljenosti ali zlovolj-ne hujskarije. Sramoten zločin oklopnice »Petropavlovsk« se mora popraviti. Naj mornarica pod vodstvom svojih častnikov, katerih ljubezen do domovine je znann celi Rusiji, vrže sovražnika. Anarhija v Rusiji. Kodanj, 14. oktobra. (Kor. ur,) »National Tidende« poroča iz Petrograda: V zimski palači je zboroval ministrski svet, ki se je pečal izključno z anarhijo v državi. Vsi ministri so sodili, da morajo kmetske nemire z najostrejšimi sredstvi zatreti. Vojaškim in vladnim oblastim so naročili, naj proti anarhiji najstrožje nastopijo in naj se ne strašijo nastopa vojaške sile. Varnost v Rusiji, Stockholm, 14. oktobra. (Kor. urad.) »Dagens Nyheler« poroča iz Haparande: Ruska vlada jc še nedavno izdala oklic Pe-trograjčanom z nujno prošnjo, naj se vsi, Iti 'morejo, preselijo v mesto, kjer je več živil. Predsednik izseljencev je zdaj vprašal mestne zavarovalnice, če prevzamejo odgovornost za reči, ki so jih izseljenci doma pustiii. Zavarovalnice so izjavile, da to store proti tarifu 60 rubljev za 1000 rubljev, če bi pa zasedli Petrograd Nemci, zvišajo tarif na 40 rubljev. — »Rečj« piše: Vsak ruski domoljub se sramuje, ko vidi, da je zdaj varnost lasti v Petrogradu manjša, kakor bi bila, če bi mesto zasedel sovražnik. Finski deželni zbor sklican. Petrograd, 14. oktobra. (Kor. urad,) Agentura: Začasna vlada je sklicala za 1. november finski deželni zbor. Moskva pod zaporo. Petrograd, 13, oktobra. (K. u.) Agentura; Vlada je prepovedala potovati v Moskvo vsem, ki jih trajni posel na mesto ne veže. Splošna stavka v Baku. Petrograd, 14. oktobra. (K. u.) »Agentura: V Buku se splošna stavka nadaljuje. V mestu je mirno. Stavkarji so zaprli gledališče in kavarne. Dr. Michaelis v vzhodnem zasedenem ozemlju. Berlin, 14. oktobra, (Kor. ur.) Wolff: Državni kancler dr, Michaelis je odpoto-t val popoldne v zasedeno ozemlje na vzhodu, Rusi upajo na spomlad. Petrograd, 12. oktobra. (Kor. ur.) Agentura: General Dukonin, nedavno je postal načelnik velikega generalnega štaba, je izjavil, da pretiravajo govorice o razpadu ruske armade, ki le zaposluje 110 sovražnih divizij. Resnejše sovražne ofenzive ne pričakuje izvzemši več ali manj odločnih poizkusov, da bi vdrl sovražnik v zaliv Rige. Upa na krepko rusko ofenzivo in de-fenzivo spomladi. Veliki Doji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. oktobra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Včeraj je po kratkem odmoru iznova izbruhnila bitka na Flandrskem. Anglež je zdaj napadel v tesnejši, pnuližuu ucaci kilGulCiISV š»r««l »«]«*- črti med cestama Longemarck-Houth-oulster in Zonnebeke-Morslede. Posebno s topovi ie močno nastopal Ko je angleška pehota večkrat navalila, ne da bi bila kaj dosegla, se ji je posrečilo, da je napredovala med Iio-lodvorom in vasjo Poelcapelle v ozemlju udrtin. Ljuto so se podnevi borili. naše cele so vrgle sovražnika na obeh straneh Pendsbeeka. Dopoldne, kakor tudi zvečer so napadle sveže sile naše po-stojanke v in južno od Poelcapelle. Sovražnik je močno pritiskal na Faschendaele. Angleži so se morali tudi tam le z ozkim pasom našega pr-dpolja zadovoljiti. Kraj je naš. Zrušili so se sovražni napadi vzhodno od Zonnebeke; tudi pri Ghe-IuvoPt se je zrušil močan sunek. S težkimi, krvavimi žrtvami je pridobil sovražnik na dveh vnadališčih le približno % km tal, povsod drugod je nastopil, ne da bi bil kaj dosegel. Ponoči se je nadaljeval topovski boj. M se je razvil zopet v bobneč« ogenj med Lysom in prekopom Ccsnmes— Ypern. Novi napadi po dosedanjih poročilih niso iznova izbruhnili. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. V nekaterih odsekih pozorišča ob Aisne so se tudi včeraj živahno bojevali. Na vzhodnem delu Cbemin-des-Bames so vdrle turinške naskakovalne čete po učinkujočem obstreljevanja v francoske postojanke severno od mlina Vauclere. Na 400 m široki črti smo iztrgali sovražniku več črt jarkov. Veliko sovražnikov smo ujeli. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 13. oktobra zvečer. Na Flandrskem so streljali z menjajočo se močjo. Pehota ni nastopala. Na ostalih pozoriščih na suhem nič važnega. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. oktobra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na flandrskem bojišču bobnečemn ognju med Lysom in Deule včeraj zjutraj niso sledili napadi. Podnevi so živahno streljali na obali in od gozda Honthoulster do Cheluvelda; posebno zvečer so močno streljali. Močni francoski in angleški poizvedovalni oddeh ki so na nekaterih točkah napadali naše črte, a smo jih odbili. Začasno so na obeh straneh streljali v zvezi s poizvedovalnimi boji v Artois in severno otl St. ftuentina. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Na zahodnem delu Chemin des Dames so se od časa do časa s lopovi ob cesti Laon-Soissons močnejše borili Jarke, ki smo Jih vzeli severno od mlina Vauclčre., so Francozi včeraj petkrat močno napadli; vsi njih navali so se izjalovili, brez uspeha in z velikimi izgubami za nje. NFMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 14. oktobra. Veliki glani stan. Na zahodu so močno strel'ali na Flandrskem in severnovzhodno od Loissop.sa, Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francija izgubila četrtino ladij. Bern, 14. oktobra. (K. ur.) »Times« poročajo iz New-Yorlca: Francoski nadkomisar Tardieu jc izjavil na nekem shodu ameriških industrijcev: Francija je izgubila že četrtino svojih laclij. Anglija ji pomaga, kolikor ji more, a pomagati ji mora nujno tudi Amerika z ladjami, ki bodo vozilo jeklo, žito in drugo blago, več milijonov ton, ki čaka v ameriških pristaniščih ladij. Boli na Balkanu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. oktobra. Veliki glavni stan: Živahnejše so streljali s topovi v ovinku Črne; Bolgari so se uspešno borili v poizvedovalnih bojih ob Dojran-skem jezeru; sicer se ni nič posebnega zgodilo. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. oktobra. Uradno: Na vzhodu in v Albaniji sc pri naših četah ni nič zgodilo. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. oktobra. Veliki glavni stan: Močno je deževalo; živahno so streljali s topovi le ori Bitoliu in v ovinka črne. Neurje na Balkanu. 1 Dunaj, 13. Uradno: V okolici Mo-glene severno od Vodene smo sestrelili francosko letalo. Pilot in opazovalec sta mrtva. Na fronti vihar in dežuje. Dunaj, 14. oktobra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Ker dežuje, je narastla Vo-juša za 1 meter 20 cm, Ker sneži, so boji \ ovirani. Pred novo vslajo do irskem. Rotterdam, 14. oktobra. »Nicuwe Rot-terdamske Courant« poroča: Sotrudnik lista »Daily Telegraph«, ki je obiskal voditelja revolucionarne irske armade de Va-lera, poroča, da de Valera sedaj nadzoruje i 15.000 do 20.000 dobro izvežbanih prostovoljcev. Omenjeni poročevalec je tudi videl železniške vlake polne prostovoljcev, i ki so šli domov. Čuli so se klici: »Živela revolucija! Živel de Valera!« — V grofiji . Clure je 80% prebivalcev pristašev sinn-feinskega gibanja. Nizozemska in Skandinavska na razpolju. Rotterdam, 13. oktobra. »North American Renrevv« je objavil dopis o ustavlje-nju živil na Skandinavsko in na Nizozemsko. Ker morajo ameriški mladeniči v francoske strelske jarke, nc bo prišel niti gram živil v te dežele. Nevtralci razpolagajo skupno z dvema milijonoma irožmi. Svoje ljudi naj pošljejo v boj proti našemu skupnemu sovražniku, če tega ne store, naj po-mro na lakoti. vojsko z ltotijo. t AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. '1; Dunaj, 13. oktobra. Uradno: Ob Soči in na tirolskem pozorišču so na mnogih mestih živahnejše streljali s topovi. Južno od doline Pelegrino so privedle naše naskakovalne čete, ojačene s strelci, ujetnike in vojno orodje iz sovražnih postojank. Načelnik generalnega štaba. Boji z Italijani. Dunaj, 13. oktobra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Nekoliko živahnejše so se borili včeraj popoldne na visoki planoti pri Asiago in na koroškem bo-I jišču. .V Fassanskih planinah so naskočile ponoči naskakovalne čete v hudem snežnem metežu italijansko postojanko, ki leži južno od Pellegrina (levi postranski rečni pritok Avisio), jo izčj-stfle v širini 600 metrov in se vrnilo z ujetniki, plenom in s dragocenim-vojnim blagom. Italijani so izvajali ob Soči živahen motilen ogenj, ki se je povišal mestoma v presenetljivo streljanje. Na Mrzlem Vrhu so streljali tudi z minami. Naše topništvo je prisililo sovražne metalce min, da so moraili utihniti. Dunaj, 14. oktobra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: V odseku Mrzlega vrha zahodno od Tolmina so včeraj ves dan Italijani streljali s težkimi minami. Sovražnik je s topovi živahno obstreljeval dolino Postala, goro Sv. Gabrijela in Sv. Katarino, naše topništvo je ravnotako odgovarjalo. Tudi v odseku Plocken, na Colbriconu in v Judikariji se nadaljuje topovski dvoboj. Podjetja lastnih patrulj v tem ozemlju smo z uspehom izvedli. Tudi včeraj je deževalo v dolinah in snežilo na višinah. Italijansko uradno poročilo. 13. oktobra. Ponoči od 11. na 12. okt. kmo pri Costabelli (dolina San Pelegrino) hitro odbili sovražni napadalni poizkus. Naše patrulje so včeraj na julijskem pozorišču uspešno nadlegovale sovražne delavne oddelke; nekaj mož smo ujeli. Delovanje obeh topništev sc je čutilo od Rombona do morja. Naše baterije na Krasu so razkropile sovražne čete na pohodu vzhodno od Kostanjevice in zažgale pri Štivanu skladišče streliva. Roosevelt in belgijski kralj obiščeta italijansko bojišče. Lugano, 13. oktobra. Roosevelt obišče italijansko bojišče, sprejel ga bo italijanski kralj. Belgijsi kralj Albert bo v kratkem obiskal italijansko fronto. Takoj nato bo odpotovalo v Rim odposlanstvo belgijske vlade pod vodstvom zunanjega ministra Bro-quevilla, Lažnjiva vest. Bern, 13. oktobra. (K. u.) švicarski listi razširjajo poročilo francoske »Agence Fournier« iz Rima, da so se na krovu avstrijskih bojnih ladij pojavile pobune. Vzrok jc baje slaba hrana. C. kr. kor. urad je z merodajnega mesta pooblaščen izjaviti, da je to poročilo prosto izmišljeno. , . >.. Capeiic odstopi? "< Berlin, 13. okt. Državni tajnik morna- riškega urada v. Capelle je, kakor poroča »Lokalanzeiger«, vložil prošnjo za odstop. Mirovni pokrel. >*;.«' »V Sporazum molči. Amsterdam, 12. oktobra. (K. u.) »Nieu-wc Rotterdamsche Courant« poroča po »Daily Mail« z dne 10. t. m.: Molk sporazuma glede na noto sv. očeta je v Vatikanu zelo razočaral. Nič več ne pričakujejo, da bi sporazum odgovoril. Sv. oče je zato opustil, da bi posredoval dalje. Kandidat za Noblovo mirovno nagrado. »Arbciter Zeitung« poroča: Oto-manska univerza jo predlagala kot kandidata za Noblovo mirovno nagrado nemškega cesarja Viljema. Posvet sporazuma v ruskem glavnem stann. Stockholm, 13. oktobra. (Kor. ur.) »Rečj« poroča, da zboruje v glavnem stanu važen posvet sporazuma. Navzoča sta Kerenskij in Tereščenko, kakor tudi zastopniki ostalih velesih sporazuma. V glavnem stanu predseduje Kerenskij posvetu, ki se ga udeležujejo ruski zunanji minister, vojni in mornariški minister, načelnik generalnega Štaba, vrhovni poveljnik in novi ruski veleposlanik v Franciji Ma-klakov. Raspravljali so glede na posvet zaveznikov v Parizu o obnovitvi vojne sposobnosti ruske armade. Sklenili so: Disciplina so izboljša. Sistematično naj poučujejo vojake o vporabi izkušenj sedanje vojske na ruskem in na zahodnem bojišču. Strogo naj se uredi notranja vojaška služba in posli vojakov, ki naj se, kolikor mogoče odločno izvajajo. Kancler je vo stališče ni omajano. Berlin, 13. oktobra. »Berliner Tag-blatt« ugotavlja, da noben minister ni vložil prošnje za odstop in da državni kancler nc smatra, da bi bilo njegovo stališče omajano. Dr. Michaelis upa, da bo našel formulo, ki bo omogočila skupno delovanje v zbornici. Ta se zopet sestane šele decembra. Beda v državah sporazuma, Newyork, 13. oktobra. (K. u.) »Tribune« poroča iz Londona Artur Draper: Položaja, ki ga je povzročila podmorska vojska, ni mogoče dovolj črno naslikati. Resnosti ni mogoče pretiravati. Nek angleški vladni uradnik mi je rekel: Francija bo radi pomanjkanja premoga to zimo strašno trpela; Italija ne potrebuje le premoga, marveč tudi žita, ki ga resno primanjkuje. Radi pomanjkanja rude počiva tudi v Angliji veliko obratov. Nevarnosti, ki grozi, ni niti s sodelovanjem ameriške mornarice mogoče odstraniti. Vprašanje more le rešiti, če se nove ladje grade. Noirania polila. Fredsedništvo zbornice. Dunaj, 13. oktobra. Slovanska korespondenca poroča, da. ne bodo Čehi stavili sedaj po razbitju nationalver-banda glede predsedniškega mesta v zbornici nikakih zahtev, češki poslanci ne morejo biti sedaj vladi na razpolago za izvrševanje vladnih poslov. Nemški nacionalverband razbit. Mesto razbitega nemškega nacio-nalverbnda snujejo sedaj nemški na-cionalci novo organizacijo. Skupne zadeve vodijo sedaj načelniki štirih sku-nn nacionalverbanda: Waldner, Denk, Wolf in Knirsch. V torek se vrše posvetovanja posameznih nemškonacijo-nadnih klubov. Ustanovi se poseben izvršilni odbor. Dr. Redlich in nemški nacionalci. Dunaj, 13. oktobra. Posl. prof. dr. Redlich jc izstopil iz nemške delavne skupine. Bazna poročilo. Amnestija za Poljake na Ruskem. Bera, 14. oktobra. Bund« poroča i z Petrograda: Začasna vlada je sklenila po-milostiti vse Poljake, ki so bili obsojeni radi veleizdaje. Strankarski shod nemške socialne demokracije. Berlin, U. oktobra, (Kor. ur.) Socialno demokratični strankarski shod se je zbral danes v Wurzburgu. Uvedla ga jc dopoldne manifestacija množic za sporazumni mir. Scheidemann je opravičeval stališče socialne demokracije o vojski in rekel, da more Nemčiji koristiti le mir temeljem sporazuma. Nizozemska pred gospodarskim polomom. Rotterdam, 14. oktobra. »Daily News« pišejo: Ker so prepovedali brzojavne fin. in trgovinske zveze z Nizozemsko in ker Amerika ne dovoljuje nizozemskim ladjam vkrcavati premoga, sc nahaja Nizozemska pred gospodarskim polomom. — »Maas-bode« poroča: Nizozemske ladje ne vozijo več na Angleško. Veliki požari v Ameriki. Ncwyork, 13. oktobra. (Kor. ur.) Reuter: V Brooklynu jo zgorilo žito. ki je bilo vredno nad milijon dolarjev. Pravijo, da je zažgala bomba, ki jo eksplodirala. V Collego Point jo uničil požar dve tvornici. Sirarna eknpiozija na Angleškem. 700 oseb uiiiiili in ranjenih. Curih, 14. oktobra. Iz Haaga poročajo: V neki municijski tvornici v Liverpoolu, v kateri dela 6000 delavcev, jc razpočila letalska bomba, ko so jo polnili. Tretjina tovarne je porušene. 700 oseb je ubitih in ranjenih. Dnevne novice, '-]- Stoletnica smrti Tadeusza Kosciuska. Poljski narod praznuje stoletnico smrti Tadeusza Kocsiuska, junaka izpod Raclawic. Kosciuski sc je bojeval za svobodo Amerike in za svobodo svoje poljske domovine pod Napolenonom. -f Vsenemci o dr. Kreku. Protestan-tovska vsenemška »Marburger Zeitung« piše dne 11. oktobra: V Št. Janžu na Dolenjskem je v ponedeljek ob 10. uri zvečer umrl jugoslovanski poslanec dr. Krek, duhovnik in eden izmed tistih, ki so najbolj divje klicali po samostojni jugoslovanski državi. Dr. Krek je bil, ki je na nekem zborovanju v Ljubljani rekel: »Na naši slovenski zemlji je dovolj prostora za grobove naših sovražnikov!« Življenje tega slovenskega (»Marburger Zeitung« piše vindišar-skega) duhovnika sc je použilo v vseslo-vanskem ognju in v sovraštvu proti našemu narodu in agitatorji Velike Srbije so videli v njem svojega najmočnejšega sotrudnika. In sedaj je mrtev, a še vedno živijo Nemci na Kranjskem in na jugu monarhije; grobovi se še niso zaprli čez nje! To je kratko premišljevanje, kateremu se ne moremo odtegniti v času, ko je nositelj takih nazi-ranj odpoklican v državo senc.« Nad takšnim izbruhom sovraštva in surovosti se mora zgražati vsak olikanec. Takšna je vsenemška kultura! Mazzini o italijanskih mejah, Mazzi-ni je v svojem delu »Človekove dolžnosti« v poglavju o domovini napisal to-le: »Odprite šestilo, postavite eno konico na Parmo, drugo pa na ustje reke Varo in potem potegnite na zemljevidu v smeri proti alpam polkrog. Ta črta se bo dotikala ustja Soče in kazala mejo, katero vam je dal Bog, Do te meje se govori italijansko, na oni strani nimate nobene pravice.« — Razglednice blagega pokojnega dr. Jan, Ev, Kreka založi uprava »Ilustriranega Glasnika«. Izidejo 20. t. m. Dobiček je namenjen skladu za spomenik pokojnika. Primorske novice. Odlikovanja. Cesar je podelil: Viteški križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo in meči: dekanu v Kanalu, sedaj dušni pastir v Brucku ob Litvi, Antonu Berlot; dekanu v Št. Petru pri Gorici, sedaj katehet v kon-viktu za otroke beguncev z juga na Dunaju, dr. Francetu Knavs; prijorju usmiljenih bratov v Gorici Longinu Horak; pred sovražnikom padlemu subpriiorju usmiljenih bratov v Gorici Vitu Krikava; vpokojenemu župniku iz Gorice, sedaj v Novem mestu, Frančišku Ziacli. Viteški križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo dekanu v Komnu Ignaciju Valentinčič. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinjo iu meči; župniku v Idriji ob Bači Francetu Klopčič, knezo-nadškofijskemu kanclerju pri ordina-rijatu v Gorici, sedaj v Otlici pri Ajdovščini, Francetu Setničar; redovniku kapucinskega samostana v Gorici, sedaj v Škof ji Loki o. Janezu Rebcrc, usmiljenemu bratu v Gorici, sedaj v Idzi, Rajmundu Bernacik, vikarju na Vojščici Karlu Čigon, umrlemu vikarju v Avčah Simonu Gregorčič, vikarju v Desklah in upravitelju v Plaveh Vin-kotu Mežan, kuratu v Levpi Ivanu Se-dej, kuratu v Biljah, sedaj v Ljubljani, Cirilu Zamar. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje: župniku v Podmelcu .Tanezu Kovačič; knezonadškofljskemu kaplanu in tajniku sedaj v Zaiični, Jožefu Grusovin; vikarju na Oblokah Jožefu Abram. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje in meči: lajiku kapucinskega samostana v Gorici br. Savi Rubbia; usmiljenemu bratu v Gorici, sedaj na Dunaju, Arnoldu Erla-clier. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku lir« br ostue svetinj e usmiljenemu brau v Gorici, sedaj na Dunaju, Fortunatu Hržič. Smrtna kosa. Umrl je v Južni Ameriki eksp. akademik Zdravko Ga-sperčič. — V Barkovljah je umrl posestnik Josip Bekar. — V Pulju je umrl mornariški sluga Janez Furlani. Železnice v Istri. Iz Kringa v Istri nam pišejo: Krvavo bi v tem vojnem času potrebovali železniško progo: Poreč, Pazin, Lupoglava, Učka, Matulje v vsekem oziru. No namestu te prepotrebne železnice je italijanska večina napravila ozkotirno železnico (pravo šajtergo) Trst-Poreč. Ta železnica nima nobenega pomena in je vsako leto jako pasivna. Njen jedini namen je bil iredentovski. Povsod se je širil ireden-tizem znanjem in molčanjem vlade. Zdaj nas tepe zaslužena šiba. Glas Hrvatov in Slovencev za progo Poreč, Pazin, Lupoglava, Učka, Matulje, jc bil glas vpijočega v puščavi. Zato je zdaj jedini žel. izhod iz Istre Divača. V škofji Loki je umrla dne 11. oktobra begunka Marija Leban. Iz zemeljskega begunstva je bila rešena muk pregnanstva. Bog ji daj večni mir! Beguncem v spomin! Premnogi begunci obračajo se na svoje gg. dušne pastirje in župane v raznih zadevah in potrebah. Večkrat dojde tudi deset ali še več pisem. Naravno je, da so odgovori na ta pisma združeni z poštnimi stroški, ker niso poštnine prosti. Zato se svetuje beguncem, naj prilepijo vsem pismom, na katera želijo odgovora ali dopisnico ali pa znamko 15 vin. Dalje se naznanja, da je treba za vsak krstni, samski, mrliški ali poročni list koleka za 2 K, družinski listi v dosego begunske ali vojaške podpore so koleka prosti. LjuDljanske novice. lj Slovenska krščansko socialna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza, Zveza Orlov, prirede na torek 16. oktobra skupno z vsemi svojimi ljubljanskimi članicami: izobraževalnimi in strokovnimi organizacijami za dušni pokoj svojemu rajnemu očetu in ustanovitelju dr. Evangelistu Kreku ob sedmini njegove smrti sv. mašo zadušnico v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. V št, jakobski fari je plemeniti rajnik zapo-čel med delavstvom svoj pokret. Iz njega sta se razvili tudi naši gospodarski in izobraževalni organizaciji. V št. jakobski fari je imel rajnik svoj zadnji socialni tečaj vsak teden; med vsemi njegovimi ljubljanskimi socialnimi tečaji jc bil njegov zadnji najbolje ob-iskan. V št. jakobski fari si je želel le^ tos jeseni posvet zastopnikov naše delavske organizacije, ki ga ni bilo, ker ga je Gospod poklical k sebi. Slovesna sv. maša zadušnica bo ob 6. uri zjutraj. Ob tričetrt na 6 skupno sv. obhajilo. Molimo za našega rajnega očeta in da procvitaj njegovo delo! »S. K. S. Z.« »Z. O.« »J. S. Z.« lj Slovesne sv. maše zadušnice za blagopokojnim svojim predsednikom dr. J. E. Krekom se udeleže Zadružna, Gospodarska in Mlekarska zveza v torek dne 16. oktobra ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra. lj Govor mladini. V nedeljo, U. oktobra je deželni šolski nadzornik dr. M. Opeka obiskal dekliško mladino šentjakobske osemrazrednice pri skupni službi božji, imel cerkveni nagovor ter opravil sv. mašo. Dekliški zbor je — kakor vsako nedeljo — med sv. opravilom ljubko popeval. Pomožna akcija nabiranja perila za vojaštvo na bojnem polju. Kot je bilo v preteklih dneh po lepakih, oklicih in časopisju že razglašenio, vrši se ta teden patriotična pomožna akcija nabiranja perila za vojaštvo na bojnem polju. Srednješolski dijaki se bodo po hišah v prvi polovici tedna prijavili z izkaznicami, v drugi polovici pa prišli po darila, ki naj se oprana in v omotih' oddajajo. Sprejema se vsakovrstno perilo, staro in novo, belo in barvasto, pa tudi vsakovrstna oblačila, cela ali raztrgana in poškodovana, končno odpadki tvarin, volneni, bombaževi ali platneni, skratka tkanina vseh vrst. Vedno radodarna Ljubljana se bo tudi to pot brez dvoma po najboljši moči odzvala in drage volje pripologla našemu hrabremu vojaštvu do toplih oblačil. Lokalni odbor za pomožne vojnoskrbstvene akcije, ki se je v ta namen reaktiviral, ima trdno prepričanje, da bo imela akcija ugoden uspeh. lj Gg. fotografe oziroma amaterje, ki razpolagajo s čistimi slikami pogrebnega iz-prevoda pokojnega dr. Kreka, prosimo, da jih predlože v pisarni »Katol. tiskarne. lj Glavni dobitek v razredni loteriji. Pri Ljubljanski Kreditni banki, kot poslovnici c. kr. razredne loterije izžrebana je bila dne 11. oktobra 1917 pri žrebanju V. razreda 8. loterije srečka št. 88.805 z enim glavnim dobitkom za 100.000 K. Pri isti poslovnici jc bilo izžrebanih že več srečk z glavnimi dobitki in sicer s 300.000 K, 60.000 K, 30.000 K. Srečke za to žrebanje so p. t. interesentom pri navedeni poslovnici še na razpolago. lj Zelje. Strake, ki imajo rmene izkaznice C. št. 1801 do konca, prejmejo zelje v torek, dne 16. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Od 8. do 9. pridejo na vrsto št. 1801 do 2000. od 9 do 10 št. 2001 do 2200, od 10 do 11 št. 2201 do 2400, od 11 naprej št, 2401 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kg. Kilogram stane 8 K 80 v. lj Padel je na romunski fronti g. Alois Jeuškovič, bivši pekarski pomočnik pri g. Schreyu. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljeno otroke. Naj v miru počiva v tuji zemlji. Žalujoča rodbina. lj Špeh za VI. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala v torek, dne 17. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15 strankam šestega okraja na nova nakazila za mast Speh. Od 12 do 1 pridejo na vrsto štev. 1 do 200, od 1 do2 št. 201 do 400, od 2 do 3 št. 401 do 600, od 3 do 4 štev. 601 do 800, od 4 do 5 št. 801 do 1000, od 5 do 6 štev. 1001 do konca. Vsaka oseba doblčetrt kg. Kilogram stane K 8.80. Cenejše sadje Ka Moste. Mestna aprovizacija bo oddajala v torek, 16. okt. po- {»oldne v Šoli na Ledini občanom Most, ki majo rmene izkaznice, zaznamovane s črkami B in C, sadje po znižanih cenah. Določen je tale red: od 1 do 2 št. 1 do 200 B, od 2 do pol 3 Št. 201 do konca B, od pol 3 do pol 4 št. 1 do 200 C, od pol 4 do pol 5 št. 201 do 400 C in od pol 5 dalje št. 401 do konca C. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 40 vin. lj Smrtna kosa. Umrl je tukajšnji hišni posestnik in pekarski mojster v Florijan-ski ulici g. Karel Žužek. — Umrla je na Viču mati tukajšnjega trgovca ga. Marija S t u p i c a , rojena Videmšek. lj Hišni posestniki ljubljanski, katere je kaznoval mestni magistra« radi nevpisa strank v hišne pole, se vabijo, da se radi skupne akcije sigurno oglase v pisarni I. društva hišnih posestnikov ljubljanskih med 6. in 7. uro zvečer. Gospodarske LeMe. Za kranjske kmetovalce. Dež. glavar dr. Š u s t e r š i č je imel v soboto dolg razgovor z ministrom za ljudsko prehrano g. m. Hoferjem. Imenom dežele je odločno protestiral zoper predaleč idoče rekvizicije krompirja v deželi. Minister je izjavil, da je dežela oproščena vsake dajatve za druge dežele, da pa mora sama pokriti svojo lastno potrebščino in poleg tega dati 400 vagonov za armado. Deželni glavar je opozarjal na težko breme, katero uosi dežela ysled sedanjih posebnih razmer in da niti lastne potrebščine ne bo mogoče pokriti. Minister je obljubil, da Se bo morebitnemu pomanjkanju odpomoglo. — Prav posebno je deželni glavar protestiral proti načinu rekviriranja v nekaterih krajih ljubljanske okolice. — Glede krme je deželni glavar povdarjal, da je dežela docela izčrpana in da se ji mora povrniti, kar je morala preveč krme oddati. Minister je izjavil, da je višje armadno poveljstvo zagotovilo, da bo vojna uprava tekom mesca novembra začela Kranjski vračati krmo. Dal Bog, da bo res tako, ker sicer so posledice nepregledne. Boj proti odernštvn v Zagrebu. Zagrebška policija je hotela enkrat napraviti temeljit konec oderuštvu in zakotni trgovini. Pribežališče oderuhov in zakonih trgovcev sta bili kavarni »Velika kavana« in »Narodna kavana«. To »borzo« je bilo treba razbiti, špekulante pa kaznovati. V četrtek okoli 11. ure dopoldne pa so obkolili te dve kavarni policisti, tajni agenti in policijski uradniki, aretirali okoli 40 takih »borzijancev« in jih odvedli na policijo. Seveda je bil tudi krasni spol pr--merno zastopan. Tem »trgovcem« so zaplenili vso korespondenco in notese in so na temelju beležk odkrili še okoli sto novih zakotnih trgovcev, od katerih so že nekaj aretirali, drugi pa šo pridejo na vrsto. Istočasno so se vršile tudi hišne preiskave pri aretirancih. Zaplenili so velika blaga. V varstvo nosečih in doječih mater. Da bi noseče in doječe matere zlasti v mrzlem jesenskem in zimskem času vsled predolgega čakanja pri nakupovanju živil in drugih potrebščin ne trpele škode na svojem zdravju, je urad za ljudsko prehrano odredil, da bodo matere od 3. meseca nosečnosti dalje do 10. meseca otrokove starosti dobile posebne izkaznice, s katerimi bodo imele pravico povsodi zahtevati da se jim postreže pred vsemi dru- fjimi čakajočimi, takoj ko pridejo. To pa e tedaj, ako pridejo osebno, ne pa morda njihove služkinje ali kdo drugih domačih, Izkaznice bodo izdajale politične oblasti na podlagi zdravniškega izpričevala. Železniški odlok glede na prevoz krompirja. Da se prebivalstvo hitreje preskrbi s krompirjem, je izšel železniški odlok, ki vsebuje podrobna navodila za promet s krompirjem po železnicah. Odredilo se je, da se bo krompir načeloma pošiljal na razdeljcvalne postaje. Na vozove bodo napravili napise, kam gredo in da se mora voz takoj dalje poslati. Odlok odreja dalje, da sc v slučaju mraza sme sprejeti le ne- zmrznjen krompir in tako zadelan, da je popolnoma obvarovan pred mrazom. Že pri odpošiljatvi se mora krompir označiti, če je sposoben za zalogo ali ne. Kožice. Zaznalo se je, da lastniki ovčjih, jančjih in kozjih kožic ne vpošteva-jo dovolj tozadevne ministrske naredbe z dne 17, septembra 1916 štev. 28.267. Vse te kožice so pod zaporo in se tudi mrtva žival ne sme striči, marveč oddajati ne-ostrižene kožice na določena mesta. Tozadevni prestopki sc bodo strogo kaznovali. Za aprovizacijo Reke. Nadvojvodi-nja Klotilda, ki ima blizu Kantride pri Reki obširno posestvo z vilo ter je nedavno kupila tudi sosednja zemljišča, je dala sedaj vso zemljo obdelati za pridelovanje zelenjave, katero bodo po nizkih cenah prodajali na reškem trgu. Pasja klavnica. V Brusclju so našli tajno pasjo klavnico. Pasje meso so prodajali za goveje meso. Hmelj kot nadomestilo za tobak. Iz Monakova se poroča:: Stari hmelj vnovič vporabljajo kot nadomestilo za tobak. Hmelj smeljejo in s kemičnimi pridatki predelajo v tobak. Doslej so nakupili v ta namen že 20.000 stotov starega hmelja. — Kje so viri za dobavo premoga? V »Laib. Zeitung« je inserat, kjer išče neka gospodična opremljeno sobo. Odda-jalcu sobe ponuja, da mu preskrbi premog. Vprašujemo le, kakšne zveze ima ta gospodična? — Anonse glede prodaje blaga, ki leži na Nizozemskem. Zadnji čas so bila v večjih dnevnikih objavljena naznanila, da se kupi blago, katero so nakuoili pripadniki vojskujočih sc držav na Nizozemskem in ga za časa vojske ne morejo izvažati iz Nizozemske. Kakor se čuje, imajo ta naznanila namen, dobiti pregled o blagovnih zalogah na Nizozemskem, ki so last pripadnikov centralnih držav. Intere-sentie se svare pred temi naznanili. Kot kavin nadomestek rabijo tudi koruzo, ki se v ta namen najprej malo obkuha, potem posuši in opraži. Peške od grozdja uoorabliajo tudi v te namene. Treba jih .je dobro posušiti in opr-žiti. Zelodova »kava« je žc dolgo v rabi. Vsem tem nadomestkom pridenemo lahko nekaj zelo posušenih in drobno zmletih hrušk, ki os^do vso stvar. Ni nam treba še posebej poudarjati, da je »kavo« izdatnejša, čim bolj drobno je zmleta. Pozne novice. Novo nemško letalo. Nek nemški list trdi, da na Nemškem izdelujejo letalo, ki ima štiri motorje, prostora za pet mož in ki lahko ostane v zraku deset ur, 150 - 1350, »M. N. N.« poročajo, da jc 150 milijonov ljudi na naši strani v vojski proti 1350 milijonom sovražnika. Poraba munki;e v sedanji vojni, Dočim so tekom cele ncmško-francoske vojne leta 1870/71 porabili Nemci približno 617.000 izstrelkov, in sicer 338.000 v odprti vojni, 479.000 pa proti francoskim trdnjavam, v rusko - japonski vojni je pa padlo vsega skupaj 954.000 izstrelov, in sicer večinoma iz poljskih topov, pa v sedanji vojni ena sama vojna stranka na kratkem delu kake fronte porabi tekom enega dne po 100.000 izstrelkov. Tekom biike pri Gorli-cah je padlo proti Rusom 700.000 artilerijskih izstrelkov. Dne 17. junija 1916 je francoska artiljerija severno od Arrasa v 24. urah oddala 300.000 izstrelkov. Za potovanje na železnicah se je toplo obleči. Uradno se poroča: Vsled naraščajočih težav v preskrbi s premogom je treba štediti tudi pri ogrevanju vlakov. Zato se bodo letos začeli ogrevati vlaki šele s 15. oktobrom. Pa tudi pozimi se ne bo moglo z gotovostjo računati na zadostno toploto na vlakih, ker se radi pomanjkanja premoga dolgi osebni in brzo-vlaki ne bodo mogli deliti, kakor je bilo doslej običajno. Zato vozovi pač ne bodo zadostno ogreti in se naj vsak, kdor se odpravi na pot po železnici, preskrbi s toplo obleko. Ljubezen, ki dela čudeže. »Nar. Politika« piše pod tem naslovom: Sv, pismo pravi: »In če bi gore prenašal, a ne bi imel ljubezni, pa nisem nič!« In to se iznova izpričuje na akciji, katero so osnovali češki pisatelji v prospeh Severnočeške Narodne Enote. Kakor zgled, kaj vse zmore ljubezen, navajam, da je Enota gledaliških di-letantov »Kliepera« v Kraljevem Gradcu poslala 800 kron kot dohodek iz prizori-tev »Fidlovačke«, češki častniki, vojna pošta št. 8, pa so poslali v proslavo 66let-nice mojstra Alojzija Jiraska 500 K. Društveni krožek v Hostivanu je nabral 300 kron: — Češki pomorščaki v Pulju so poslali Osrednji šolski matici svetovaslavski dar v znesku 13.600 K. Omenjeni zavedni češki vojaki se nahajajo na 22 vojnih ladjah, na podmornikih in hidroplanih. Od tega zneska je pripadlo na ladjevje 5458 kron 24 vin., na vojno pristanišče pa 8141 K 76 vin. Taki narodni zavesti in požrtvovalnosti vsa čast! Zadnji potomec rodbine grofov Un-gnad umrl. Grof Ungnad pl. Weissenfels jc umrl pred par dnevi v Pragi. S tem je izumrl zadnji potomec te slavne nemške rod-ki je igrala tudi v hrvatski iu slovenski politični in kulturni zgodovini izredno vlogo. Baroni, pozneje grofi Ungnadi, so dali Hrvatski Krsta barona Ungnada. Un-gnadi so bili v sorodu s številnimi najod-ličneišimi hrvatskimi rodbinami, kakor s Frankopani, Zrinskiji in Erdodi in so igrali v politični zgodovini 15., 16, in 17. veka*veliko Vlogo, posebno takrat, ko so b;le vezi med kraljevino Hrvatsko in slovenskima deželama Kranjsko in Štajersko in sicer vsled napadov Turkov, veliko tesnejše kot pa danes. Na kulturnem polju se jc posebno odlikoval baron Ungnad, ki je podpiraj z grofi Zrinski reformacijo med Slovenci in Hrvati. Rojen koncem 15. stoletja, je deloval kljub prepovedi avstrijskih vlad na slovanskem jugu za reformacijo. Kot dež. namestnik na Štajerskem je odstopil, ker je bila med Slovenci prepovedana pro-testantovska veroizpoved. Nato je odšel v Nemčijo, kjer je našel zaščito pri vojvodi virtemberškem. Ta mu je dal v Urachu na razpolago samostan, kjer je ustanovil ti-skrno. V tej tiskarni jc zbiral Ungnad prijatelje reformacije, med katerimi je bil tudi Primož Trubar. Tu je tiskal v glagolici protestantske nabožne in propagandistične knjige za Slovence in Hrvate, Poljak Rurdzinski — lastnik mesia Chicago. V Ameriki se sedaj vrši senzaci-onelna pravda, ki jo vodi Poljak iz Rusko Poljske Burdzinski proti mestu Chicago. On je pravnoveliavni naslednik poljskega generala Pulaša, ki se je ob strani Lafay-etta boril za svobodo Združenih držav. Zato je dobil od generala Washingtona v dar širna ozemlia ob jezeru Michigan. Pu-laš je umrl, predno se je mogel okoristiti s tem darom, a Burdzinski je našel dotično listino v starem naslonjaču. Ameriški odvetniki so mu rekli, da bo zmagal in da okolnost, da so na njegovem svetu zgradili mesto Chicago, nc bo delala nobene ovire. Po ameriških zakonih more vse te hiše podreti, ako hoče. Pa Burdzinski seveda ne misli na to, marveč se hoče zadovoljiti z malenkostno odškodnino v znesku 1 milijon dolarjev. A tudi tega ne more dobiti brez pravde. Iščejo se: Martin Vončina, k. u. k. F. H. Reg, 6/6, Feldpost 369, išče svojo ženo Katarino s petimi otroci, doma iz Lokov-ca št. 162. — Lovro Rijavec, k. u. k. F. H. Reg.' 6/6, Feldpost 369, išče svojo ženo Frančiške s petimi, otroci, doma iz Lokov-ca št. 231, — Blaž Paušič, Josefigasse 35, Graz, išče begunki Marijo in Jožefo Paušič iz Čepovana. — Tronkar Jože, iz Pod-gor*e pri Gorici, sedaj v Pulverfabrik in Blumau, Niedcrosterreich, Baracke 8 B. I. 1, išče Tronkar Janeza iz Podgore, ki ima njegovo hčerko Cilko v oskrbi. Odgovor na gornji naslov. Poklic neznanih dedičev. Vincenc Ra-zinger, posestnik na Jesenicah štev. 40, je dne 29. aprila brezoporočno umrl. Kot postavni dediči poklicani so tudi sodišču neznani sorodniki njegove dne 8. oktobra 18SS na Jesenicah umrle matere Lucije Razinger, roj, Deluka, Razpisan c, kr« postni urad, Razpisana je pošta na Brezjah na Gorenjskem (III/4). Pavšal znaša 630 K. Prošnje je vložiti v teku treh tednov. TOTCSfca F. ČUDEN w LfuhSjjani, FreSernova ul. Št. 1. PriporoCa So svojo veiSko ur, zSaSrclne in f srefernme. Kopale -šfBgj star© m in vzame po visokih senafo v zameno. Naznanja, da cenikov za leto 19 8 ne more razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih ni. Izvolite se osebno oglasiti in potrebno preskrbeti, kolikor časa So zaloga traja. Iščem za vsako delo pripravno, zdravo, pošteno, snažno, ki je že pri gospodi služila. Plača dobra po dogovoru. Nastop takoj ali pa v 14 dneh. Kje, pove uprava tega lista pod št. 2641. SPREJMEM dobrega, zanesljivega, poštenega Ker se je nekdo dovolil raztrositi na deželi neresnično vest, da sem opustil svojo trgovino z vegetabilijami, naznanjam, da slej kakor prej — užo 37. leto nepretrgoma — kupujem in sem, ker so gospodje Leuz, Kordin in Perdan timrli, sedaj najstarejši trgovec z gobami na Kranjskem. Plačujem gobe vedno vsaj toliko, kakor vsakdo drugi. Obenem naznanjam, da imam že 14 let v najemu prejemanje sadeža vseh kostanjevih dreves, rastočih ob javnih potih, drevoredih, na sejmišču in drugih mestnih nasadih v okrožju mestne občine ljubljanske in sem vsled objavljenega razglasa mestnega magistrata ljubljanskega z dne 9. oktobra 1917, žt. 14290 edini pooblaščenec za prevzemanje fliisa Mm in m v okrožju mestne občine ljubljanske. Kupim vsako, tudi največjo, če tudi nad 100 vagonov znašajočo množino, in plačam za prvovrstno suho blago in sicer divji kostanj po K 30.— in želod po K 70.— za 100 kg, postavljeno v vagon na železnični postaji. Kdor bi so branil kostanj in želod oddati, zapade prisilni oddaji tega sadeža za znatno nižjo ceno. Vrhu tega se kaznujejo prestopki vsled ministrske odredbe z dne 12. sept. 1917, št. 378 drž, zak. z denarno globo do K 20.000. —, oziroma z zaporom do (> mesecev. trgovec z gobami, kostanjem, žirom, želodom, raznimi medicinskimi zelišči, cvetjem, lubjem, koreninami itd. v Ljubljani, Sv. Petra ccsta 2G. k dvema konjema. Vožnja lahka, plača po dogovoru. Nastop takoj. Več pove 2VAN VIDMAR, Črni vrh oad Idrijo. 2039 Vsem trpečim srcem naznanjamo v Bogu vdani, žalostno vest, da našega iskrenoljubljenega sina, brata in strica ki je služil pri nekem domačem pc3-polku, ne bo več domov. Dne 18. septembra je izvojeval boj svojegaživljenja ob Cima Dodici, 19. septembra so izročili njegovo truplo tuji zemlji, 10. oktobra pa sta se darovali sv. maši za blago ga rajnika. Ker ni mogel dočakati miru, je šel rad v deželo pokoja. Iz samotnega groba raste proti nebu preprost križ. „In jaz sem dejal: Zastonj sem sc trudil; brez potrebe in za nič sem svojo moč potratil. Toda moja pravica stoji pri Gospodu, in moje plačilo je v mojem Bogu" (Izaija 49, 4). Globoko žalujoča rodbina Kovač v Predosljih pri Kranju. ■■'.'■■A. , ;">• i. zmožna slovenske in nemške stenografije, si zeli priiOersie službe. Naslov se izve pri upravi lista pod 2603. išče mesta gospodična z večletnim, dobrim spričevalom, zmožna slovenščine in nemSčine v govoru in pisavi, izurjena v kuhanju, likanju, krpanju in vseh drugih delih. Ponudbe na upravo lista pod „Poštena" 2631. (3) Hlapec h koniem samski, srednjih le5, se išče za mlin blizu Ljubljane v ira no službo. Vajen mora biti vsega hišnega in poljskega dela. Hrana in stanovanje brezplačno. Dela zmožni invalidi ali begunci sc tudi sprejmejo. Vpraša nuj se 2635 Resljova cesta 30 v Ljubljani. zanesljiva in saniostalna moč, ki ^ razpolaga z več urami na dan, ££ išče posla. Ponudbe: Slovenec pod Bilanclst. ......iSunatm Radovljica. ,B "M«""1"« Kupim hišo (vilo) z vrtom v mestu ali v neposredni okolici. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »Vila 2589«. Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih hrušzk in fabolk vsako posebej, po - K in dobro posuSene preienine braSek in iabolk po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiijatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani. 3 Fraa Marolt, Ljubljana, 800 lovenske vojaške narodne pesmi za K 1 50 ali K l-SO se še dobe. Po pošti 20v več. Najlepšo darilo) —— rtom dobi takoj službo proti dobri plači, eventualno dobi isti celo hrano in plačo pri tvrdki F. ŠTERN, industrija cvetlic, Zagreb, 2600 Ilica 17. suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakijevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje: E. Kotzbek, Kranj. 2388 okli A. I. 1129/16-47 Prodac'o sc dne 26. oktobra 1917, dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Glinška ulica štv. 7, v zapuščino po zamrli Elizabeti Mrak iz Ljubljane spadajoči predmeti na prostovoljni javni dražbi in sicer: Pohištvo, perilo, obleke, 1 šivalni stroj in nekaj dragocenosti. Reči se smejo ogledati dne 26. oktobral917, ob Času med 9. in 1/210. uro dopoldne na licu mesta. C. ftr0 ohrafiED ssdiSEe u ftjublfsiiV, osfd. 1. dne 12. oktobra 1917. Dr. Jos. A. Tomšič odvetnik Mici Tomšič roj. Domladiš Ljubljana poročena 15. oktobra 1917. Posebna naznanila se ne bodo izdala. Gabrijela in Bogdan Žužek naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najin najboljši, na,dvse ljubljeni soprog in skrbni oče, blag. gospod KAREL ŽUŽEK pekovski mojster in posestnik dne 13. oktobra 1917 ob pol 12. uri ponoči, po dolgi mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se je vršil v pondeljek dne 15. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Florijana ulica štev. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1917. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. II. Bistrica imajo turške srečke in nove srečke avstr. Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zasto stvo 11, Ljubljana. 2106 Obrtno pomožno društvo v Ljubljani naznanja pretužno vest, da je 14. t/m. umrl njegov mnogoletni velezaslužni odbornik in blagajnik, gospod Karel Žužek posestnik in pekovski mojster v Ljubljani. K večnemu počitku ga spremimo dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne z njegovega doma v Sv. Florijana ulici št. 8. Njegovo neumorno, uspešno delovanje v prid našemu zavodu, združeno s čistim značajem, dobrim srcem in z izredno osebno ljubeznivostjo nam ohrani blagega tovariša v trajnem spominu. lahka mu Ssodf zemlffica! V Ljubljani, dne 14. oktobra 1917. Št. 14.993. 'siisg; z® reoezi Mestni župan ima za letos oddati 12 mest Cesar Franc JožeEove fub?I?£ne »satanove za mestne reveže, in sicer dve mesti po 50 K, desef pa po 40 K. Pravico do te ustanove imajo oni mestni (v Ljubljano pristojni) reveži, ki ne uživajo stalne podpore iz mestnega ubožnega zaklada. Prošnje, ki morajo ustanovo natanko imenovati in imeti prosilčevo ime in stanovanje zapisano razločno, je vlagati do konca okSo&ra .1917 v vložnem zapisniku mestnega magistrata. Osebno obiskovanje referenta naj se opusti. poštenih krščanskih starišev, ki je nekoliko vešč nemščine, z vso oskrbo. - Starejši in močnejši imajo prednost. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2622. Qobe-jurfke tudi lisičke, parkelce, mavrohe, brezovke in druge užitne gobe kupi v vsaki množini dO) Sever & Urbanič 2621 Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Kupimo prešanice od sadja (od jabolk in tepk), eventuelno smo pripravljeni v zameno zanje dati tudi cikorijo. Ponudbe na Kolinsko tovarno kavnih primesi v Ljubljani. Hare aite ..Slovenca." ZilHVHLil. Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, dobrega soproga, oziroma očeta in strica, gospoda izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, slav. občinskemu odboru, čast. Marijini družbi, slav. veteranskemu društvu, slav. c. kr. orožništvu, slav. živinorejski zadrugi, hranilnici in posojilnici za prekrasne vence in za številno časteče zadnje spremstvo. Konečno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so spremili preblagega rajnika k večnemu počitku. Bog plačaj! Vnanje gorice, 15. oktobra 1917. Žalujoča rodbina Marinko.