Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 4. 8. aprila 1938. 34. letnik
MARIJIN LIST
marijin list
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904 , dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sv. Drtižini v Slovenskoj krajini, kak i> sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na skiipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca /ezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1939 tüdi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
DQhovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se sliižijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom driištyi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: K L E K L J O Ž EF, vp. pleb , Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.
Velki
Na velki Petek bujli so Kristusa, Krala celoga sveta. Prosto razpeli na križ ga, Med dva razbojnika.
Bilo je vse tiho, Samo bol je bila velka, Telo krvavo je visilo Na križi odrešenja.
Z velkim strahom v diiši, I mržnjov na lici, Morilci hodili so, Okoli križa grobo.
Samo malo žen pobožni, Stisnolo pod križ se, Z velkim bolom v srci, I skuzami na lici.
Vojaki, šteri stražili so, Ordo preklinjali v sebi tiho so, Da ne bi zgiibiii junaštvo, Svoje velko i grešno.
V tišini velkoj na gori Čflo se glas ponižni, „Oča odpüsti njim, Ar nevejo, ka delajo".
Petek.
Gda poglavarje čtili to so, Osmehavali Ga grdo so, Ar nej so šteli priznati to, Kakši greh napravili so.
Ne za dugo čiije se ponovno glas«. „Oča, oča zakaj si me zapiistio!" Takrat obtrdnoli so vsi, Ar so vidli, da je res sin Boži,
Ali itak srca kruta, Podali so žuč i jesi, Gda je reko: „Žeden sami" Jezuš Kristuš, Sin Boži,
Odrešenik pogledne milo Pobožne žene pod križom, I nagne ranjeno glavo, Koronano s trnjom.
„Končano vse", Se čiije mili glas, I pobožne žene vse Jočejo na glas.
Skoron tiho enkrat še S"; čiije glas Sina, „Oča v roke Tvoje, Predajem dušo svojo!"
„I prikazalo se je veliko znamenje na nebi: žena, obdana z suncom, i pod njenimi nogami mesec i na njenoj glavi venec iz dvanajstih zvezd". (Razodetje, 12. 1.)
8. APRILA 1938.
ŠTEV. 4
LETO 34.
4. Zvezda.
Strta zvezda tvojga venca, liibav je do bližnjega,
Velikost te dar določa za človeka vsakšega,
Dar te Mati, Sin je Boži, tvojga tela dragi sad,
Vse sladkosti, vse dobrote i bogastva pun zaklad...
Sina si za nas v smrt dala, Boga vmirat gledala,
Srce Njem presmeknot dala, v Njem da mamo pot v nebo,
Sama si pod križom stala, da nam brišeš grehoto,
Celo si se dariivala, naj z ZveličarOm sveta
Naša diiša vso obrambo v tebi proti grehi ma,
Grešnikov si ti obramba, vseh pravičnih prava pot,
Ki do Tebe se obrača, reši se nevarnih zmot,
Nišče zgüblen dozdaj ne bio i tiidi ne bo nikdar,
Ki na tvoje muke misli, ti pokloni viipa dar,
Ve pod križom te nas Sin tvoj vsem za mater drago dao,
Ve nas vmirajoči Jezuš vse za tvojo deco zvao,..
Zato nesi mogla nikdar ti zavrči tistoga,
Ki naslono svojo glavo je na rane Jezuša,
V Njem si vidla žrtev sveto, odrešenje vseh lüdi,
Ki ti v diiši neizmerno liibav, smilenost biidi,
Gda nas gledaš, vsikdar slišiš Jezušov premili glas:
Mati si liidem postala i boš to na večni čas.
Srčen.
HVAR._HBBaigiHiiiHsi,
K L E K L JOŽEF.
Pred štiristo leti je bilo. Te ešče ne bilo brzoparnikov, da bi v par viiraj preleteli celo dalmatinsko morje, veslati so mogli i to jako močno prijeti za vesla, če so šteli naprej priti. Za veslače so porabili robe, plačane sluge pa tiidi siromaške potnike, ki neso mogli brodärine plačati.
Neki den se prikazala na obzorji Hvarà ladja, štero so veslači spravlali v pristanišče. Kak so jo spravili, so na obrežje vrgli ednoga teško betežnoga mladoga človeka. V tistom hipi se je miidio v pristanišči en gospod Frančiškan iz hvarskoga samostana. Gda denejo toga teško betežnoga človeka na siiho, prosi te okolistoječe liidi, naj se ga smiliijejo i ga vzemejo pod streho, da more tam mirno vmreti. Sin svetoga Frančiška se ga je smiliivao i z dovoljenjom gvardijana je prišo mladi človek vmirat v frančiškanski samostan na Hvari. To je bilo pred štiri-stoleti.
Što je bio te mladi človek? Bio je eden potujoči slikar (malar), ki je iskao delo, zasliižek i zato se je podao na ladjo, da bi kje v Dalmaciji ali indri na slovanskoj zemli najšeo pre-
„Zadnja Večerja" v samostani na Hvari, štero je slikao brščas sin Slovenske krajine Roselli pred 400 leti.
živlanje. Na ladji ga je pa zgrabo teški beteg, gotovo zavolo pomenkanja hrane, ar sliižbe ne meo. Po navadi tistoga časa so vse mrtvece na ladji zmetali v morje. Nato si je mislo te mladi slikar i je strepetao pri misli, da njegovo telo bodo ribe razgrizle. Proso je zato kapitana ladje, naj vodi ladjo do pristanišča na Hvari, ga tii dene vö, ka tam na siihoj zemli vmerje i ne pride v ribji želodec njegovo telo. Kapitan ga je poslüno, ladjo je okreno proti hvarskomi pristanišči i slikar /tos(elli) Ma-taj je prišo v frančiškanski samostan, da tii vmerje.
Bog je pa meo drüge namene z mladim slikarom. Steo ga je porabiti, naj sveti iz zahvalnosti za ozdravlenje pokaže naj-vekšo Božo dobroto, zdriižitev Boga z človekom po svetom pre-čiščavanji. Roselli je ozdravo. V zahvalo za ozdravlenje je na-slikav „Zadnjo večerjo" i je to sliko poklono frančiškanskoj drii-žini na Hvari. Slika je stara štiristo let i je tak lepa i sveža, kak če bi bila včeraj slikana. Slikana je pa „Zadnja večerja" na platno
i je popolnoma nepoškodiivana, dočim je driiga svetoznana slika Leonardo de Vincija v Italiji od „Zadnje večerje" na steno slikana i se pokvarja pa riiši z stenov.
Če sliko gledamo, vidimo na desnoj strani ednoga apoštola, ki se malo v kraj drži od stola i gleda ednoga pred njim ležečega siromaka. Te zadnji apoštol je sveti Mataj i v njem je sli-kao slikar samoga sebe. Siromak, ki ga apoštol gleda, je znova slikar sam, je tisti betežen slikar, ki so ga frančiškani pod svojo streho vzeli, da bi vmro pod njov. Njihove smilenosti ne mogeo pozabiti slikar, zato je vrgeo na platno to delo smilenosti i ove-kivečo na njem dvoje: Smilenost Jezušovo, ki samoga sebe dava liidem za hrano za večno živlenje i smilenost človeka do svojega bližnjega, ki sliiži plačo že na tom sveti, ešče bole pa na driigom v smilenosti.
To smilenost je vživao hyarski samostan skoz vseh 400 let, v šterih so ga napadali a nikdar ne premagali razni sovražniki. To smilenost vživa ešče dnesden samostan, ar čuva nevraženo to krasno umetnino, „Slednjo Večerjo Gospodovo" i ž njov biidi v diišaj zahvalno lübezen do Gospoda, ki je postao hrana našim düSam i biidi smilenost do trpečih naših bližnjih.
Što je bio te slikar? Kakše narodnosti sin? Poročilo se je obdržalo v samostani, da ne bio Italijan nego Slovenec, ali Vogrin. Ar je Hvar duga leta bio pod italijanskov ob-jastjov, te tiidi, gda je te slikar prišo na Hvar, so imena vsa po italijanskom izgovarjali i pisali. Kak so dnesden dali Italijani v Julijskoj pokrajini slovenskim občinskim imenom italijanske končnice, na priliko Postojni: Postumia, Gorici: Gorizia itd., ravnotak so delali te. Začetnomi imeni Ros so dodali elio, talijansko končnico i tak je dobo slikar ime Roselli. Ros — i so samo v Slovenskoj krajini doma. Nikde v Sloveniji indri nemogoče zasledüvati toga imena. Zato, kak je razlagao P. Paveo, da je slikar mogo biti Slovenec, je jasno, da je bio Slovenec Slovenske krajine. Vsa čast za naš" kraj, za naš narod. A ešče vekša je pa čast naša te, če bomo v dühi slike hodili h Gospodi, k svetomi prečiščavanji. Jezuš guči od svojega izdajstva, s potrtim srcom naznani, da ga bo — se vidi na sliki — eden zmed vučenikov izdao. Vsi se zgražajo nad tov strašnov novicov, ešče služinčad v levom koti slike med dvorboy pazlivo i prestrašeno poslüSa strašno napoved Gospodovo ; samo gizdavi Judaš sedi brezbrižno na eto stran Gospoda, vednako i nesramno namače svoj prst v isto skledo, kak Gospod; njemi je več par di-narov, kak Bog i zveličanje dtiše ... Te strašen zgled Judašov naj nas prehodi do mozga i raj vmerimo, kak bi kda v smrt-nom grehi vüpali pred Gospodov stol stopiti i Najvrednejšega nevredno k sebi vzeti... I od gorečnosti za svojega Gospoda čast žareči obrazi apoštolov na sliki, naj nas napunijo vsikdar z najvekšov gorečnostjov pred najsvetejšim djanjom na zemli, pred svetim prečiščavanjom.
Kda je /fcselli to krasno sliko dogotavlao, se je sadila na vrti frančiškanskoga samostana edna cipresa. Ta se je prijela i je zrasla v velikansko drevo, da nas je pod njegovov sencov lejko dvajseti liidi sedelo, obedovalo i večerjalo. Nižja slika nam pokaže to drevo z prečastitim gospodom P. Miličič Pavlom, ki so mi bil spovednik, kda sem se miidio v samostani pa ki so bili dr. Korošca tolažnik, kda je bio interniran na Hvari.
Štiristolet stara cipresa v frančiškanskom samostanskom ogračeki na Hvari, štera je sajena, gda je začeo sin Slovenske krajine Roseili tii slikati svetoznano sliko „Zadnje Večerje8.
Naj omenim še, kelko je vredna ta slika. Davali so za njo teliko zlatnikov, keliko bi jih zakrilo sliko. I tej zlatnikov vrednost ie bila nekaj nad treseti milijon dinarov. Pa so jo odali Očevje Frančiškani? Ne. Svet nema te vrednosti, da bi jo za njo zamenjala, kajti oni v sliki vidijo svojega nastavitela sv. Frančiška dvojno liibezen, ki njim je glavna dužnost v redi: liibezen do Jezuša v Presvetom Oltarskom Svestvi i smileno liibezen do bližnjega. Ta dvojna liibezen pa nema zemelske cene, ma samo nebeško, ki je neizmerna i večna.
Mladi človek je spodoben gingavomi drevi. Tomi postav-lajo količ pa ga kcoj privežejo. Zakaj? Vej vsi znamo zakaj. Znamo ešče to, ka či veter nagne mlado drevo pa to tak raste, je nišče več kesnej nede mogeo zvednačiti, nazadnje pa zaistino spadne v kraj, kam visi. Tak je s človekom i s šterim? Z vno-gimi. Vej to vidimo vsaki den okoli sebe. Dobro pravi sveto Pismo, ka na kakšo pot je stopo mladi človek, na takšoj bo stao. Da bo na dobroj ostao, naj se gostokrat nasloni na močno opravo v sv. obhajili.
25.	Jezuš njoj pravi: „Jaz sem vstajenje i živlenje: što v mene verje, bo živo tiidi, če vmerje.
26.	I štokoli živi i v mene verje, na veke ne vmerje. Ali to verješ?"
27.	Pravila njemi je: „Gospod, verjem, da si ti Kristuš, Sin živoga Boga, ki si prišeo na svet".
28.	1 gda je to povedala, je odišla, pozvala je svojo sestro Marijo i njoj tiho pravila: „Gospod je tii i te zove".
29.	Gda je Marija to čiila, je včasi vstanola i njemi šla naproti.
30.	Jezuš je šče naimre ne prišeo v ves, nego je bio na tistom mesti, gde ga je Marta srečala.
31.	Gda pa so Judje, šteri so bili pri njoj v hiši i so jo tolažili, vidli, da je naglo stanola i šla vö, so šli za njov i so si pogučavali: „Ide na grob, da se tam razjoče".
32.	Gda pa je prišla Marija na kraj, * gde je bio Jezuš, i ga je zaglednola, njemi je spadnola k nogam i njemi pravila: „Gospod, če bi bio ti tii, moj brat ne bi bio mrtev".
33.	Gda jo je Jezuš zdaj vido, da joče i da jočejo tiidi Judje, ki so ž njov prišli, je v diihi postano žalosten.
34.	Zatrepetao je i pravo: „Kamà ste ga položili?" Odgovorili so njemi: „Gospod, pridi i pogledni!"
35.	I Jezuš je jokao.
36.	Judje so si med sebom pogučavili: „Glejte, kak ga je lübo.
37.	Nešterni med njimi so pa pravili: „Ali je ne mogeo on, ki je sleporojenomi odpro oči, tiidi napraviti, da te ne bi vmro?"
38.	Jezuš pa se je znova razžalostio i je šo h grobi. Bila je to votlina i k njoj je bio položeni kamen.
39.	Jezuš je velo: „Odvalite kamen". Marta pa, sestra mrtvoga njemi pravi: „Gospod, že dehne, ar leži že štrti den".
40.	Jezuš njoj odgovori: „Ali sem ti ne povedao, da boš vidla božo slavo, če boš vervala?"
41.	Odvalili so kamen i Jezuš je zdigno oči proti nebi i pravo: „Oča, zahvalim se ti, da si mojo prošnjo posliihno.
42.	Jaz sem znao, da me vsigdar posliihneš, a zavolo okoli stoječega liidstva sem to povedao, da bi vervali, da si me ti poslao".
43.	I kak je to povedao, je z močnim glasom zazvao: „Lazar, pridi vö!"
44.	I šteri je bio mrtev, je prišeo vö, povezani s povoji na rokaj i na nogaj, njegov obraz pa je bio zavit s prtom. Jezuš njim je pravo: „Razvežite ga i ga piistite, naj hodi!"
Če si od toga premišlavlemo, pridemo do spoznanja, da bi že lehko vervali v Jezušovo božanstvo, če bi v sv. evangeliji bio popisani samo te dogodek. Nešterni so že vnogo prešteli, pa če se spomnijo na vse, ka so čteli, bi jako žmetno mogli najti kaj, gde bi se istina s takšov nepremaglivov močjov prikazala, kak ravno tü. Vsakša reč sega v globino naše diiše i nas puni s spoznanjom i osvedočenjom, da je mogeo samo Bog kaj takšega napraviti i spovedati. Niti edno stoletje i niti eden jezik na sveti nam ne poroča, da bi se kaj spodobnoga gledoč na prijatelstvo zgodilo. V pripovedavanji prekipeva velka nežnost, pa le bi mogli praviti, ne Je bila izgovorjena. Leži popolnoma v globini, v notrašnjosti. Čeravno se Jezušova liibezen do Lazara vseširom čiiti, jo občutimo samo v ednoj edinoj reči: I Jezui je jokao. Jezuš je za volo svojega trplenja ne jokao: ne je jokao, gda ga je apoštol Juda s poliibom izdao, niti gdä ga je Peter z bojazni pred deklov zatajo, niti gda je na križnoj poti srečo svojo mater i svoje najliibše prijatele. Bilo je to v nadnaravnoj vöri našega odrešenja i božanstvo Pravičnoga, po šteroga trplenji smo bili odkiipleni, se je moglo prikazati samo v veličasivi i v moči.
A v toj vöri, gda je Kristuš šče sloboden živo z nami naše živlenje, je skoro ne mogeo, da ne bi pokazao svoje ge-njenosti pri grobi prijatela. Postano je potrti i žalosten i nazadnje se je zjokao kak što med nami. Sveta potrtost i srečna žalost, dragocene skuze, ki nam dokaziijejo, da je meo Bog isti čiit kak mi, i ki nam dovolijo, da se moremo zjokati tiidi od radosti v prijatelstvi.
Jezuš je meo v Betaniji celo driižino za prijatele. Pri njih si je želo malo odpočinoti i se okrepiti, gda je šo v Jeruzalem, gde je meo opraviti svoje odrešitveno delo, ali če je bio trüden po težkom deli svojega poslanstva, da liidem istino oznanja.
Tam je najšeo čista i vdana srca, najšeo velko naklonjenost stalnoga prijatelstva. Gda je meo svoj slovesni vhod v Jeruzalem, je šo od Betanije. I znovä, gda je šo v nebo, je šteo da se to zgodi pred očmi Betanije, na kraji, ki je bio približno vednako vkraj od Kalvarije, gde je vmro na križi, i od hiše, v šteroj so ga tak prisrčno liibili. Šče dendenešnji vidi popotnik, ki pride iz Jeruzalema prek potoka Cedron na Olsko goro, na odprtom pobočji toga brega raztrosene razvaline nekdašnjih bivališč. Med temi podrtinami pa kažejo tri zavolo neličnih preostankov razvalin komaj spoznatne točke. Tam, tak pravijo, je bila Lazarova hiša, tam Martina, a na tretjem mesti pi hiša Marije Magdalene.
Spomin stoletij je bio močnejši kak podirajoča besnost barbarov. I nad temi raztresenimi razvalinami šče zdaj živejo imena Jezušovih prijatelov.
Na driigoj strani pa ravno s tistoga mesta vidi popotni romar Jeružalem, kak žalosten i pun skrivnosti počivle v zarji večernega sunca: Njegova edina dika je grob, a to je grob njegovoga Boga. Miseo i oko krščenika blodita počasi se pa ta med tema dvema znamenitima krajoma v tak različnoj za-piiščenosti. Tü je ostalo samo ime, tam pa varaš, znameniti varaš!
Ali Jezuš je ne šteo dopiistiti, da bi bilo bivališče i grob njegovih prijajelov tak bliizi toga varaša. Po svojem vnebohodi je poslao svoje prijatele prek morja, da tem, ki so ga liibili, pripravi na bregi kre morja, gde krščanstvo naj nikdar ne bi prenehalo, nepristopno mirno prebivališče.
Če si v diihi mislimo, da to podrto stanovališče znova stoji, i z Gospodom spoštlivo stopimo notri; če si nato z Jezu-šom, z Lazarom, Martov i Marijov sedemo k večerji, se nam porodi mogoče tüdi pitanje, šteromi od teh tak vernih prijatelov je Jezuš dao v svojem srci prvo mesto. Lübezen je najmre neizmerna v visočino i v globino i med prvimi mesti ma mesta, ki majo najvekšo prednost. Ali bomo mogli razvozlati to skrivnost? V sv. evangeliji bomo poiskali sledove Gospodove lübezni.
Kak romarje stopimo v spominih na Betanijo v nekdašnje stanovanje, da bi vidili vse, ka se godi, ka bi čilli vse, ka si pogučavlejo, i da si sami odgovorimo na pitanje: Koga je Gospod najbole lübo?
Ali je bio to Lazar? Poznamo samo Jezušove reči za njega, štere so ravnotak tüdi za Marto i Marijo vaiale: Jezuš je Lazara lübo; i druge reči, ki so samo na njega obrnjene: Lazar, naš prljateo, spi; i nazadnje: Lazar, pridi vol
Marta pa, ki prva zvedi za njegov prihod, njemi prva beži naproti i ga pozdravi z rečmi: Gospod, ie bi ti bio tii, moj brat ne bi vmro. Gda pa njoj je Zveličiteo odgovoro: Tvoj brat bo vstano, je ne mogla zarazmiti vzvišene misli, štero je Boži Sin povedao. Njena vera je šče ne popolna, šče premišlavle i Jezuš njoj more povedati: Jaz sem vstajenje i iivlenje, verješ to? Ne pazi pa na to večkratno zatrjenje i gda odvalijo kamen od groba, se nemre zadržati, da ne bi Gospoda opomnila, da je že štrti den Lazar v grobi, i Gospod njoj more znova pokarajoč jo odgovoriti: Ali ti ne sam pravo, da boi vidla slavo bolo?
Marija pa si ne dela telko skrbi kak Marta. Od začetka niti ne ve, da je Jezuš prišeo, ostane doma v hiši, dokeč njoj Marta skrivnostno ne pove: Gospod je tü i te zové. Jezuš je to, ki jo zové. Ka se bo zgodilo, njoj ne bo ostalo skrito. A ona se pašči k njemi, kak hitro zvedi za njegov prihod, i spadne k njegovim nogam. Marta je stala, Marija se pa vrže k nogam njega, šteroga njena düSa lübi. Kak njena sestra se potoži tüdi ona : Gòspod, če bi bio ti tü, moj brat ne bi vmro. Ali Jezuš njoj ne da odgovora i ne terja nikšega znamenja njene vere: zna,
da ona verje. Pogled na njene skuze ga gene i sam začne jokäti. Dokeč je ne prišla Marija, je Jezuš ostao miren; pred Marijov pa njegova nežnost prekipi, raztoži se v svojem srci i joče. I Jezuš je jokao.
Marija je mela globšo ponižnost, bole živo vero i vekši vpliv na srce našega Gospoda. Gospod jo je lübo s posebnov lübeznijov, štero nam njene jakosti odkrijejo, ki so bile z ednim delovanje i vzrok lübezni Božega Sina. To našo trditev nam potrdi deseto poglavje sv. evangelija po sv. Lukači.
38.	Gda so potüvali, je prišeo v edno ves, i edna žena, po imeni Marta, ga je sprejela v svojo hišo.
39.	Mela je sestro, štera se je zvala Marija, ta si je sela k Jezušovim nogam i poslušala njegovo reč.
40.	Marta pa, ki se je vnogo trüdila, da bi njemi lepo dvorila, je pristopila i pravila: Gospod, ne maraš za to, da me je sestra samo nihala v dvorbi? Povej njoj, naj mi pomaga!
41.	Gospod njoj je odgovoro: „Marta, Marta, skrbna si i vnogo stvari te vznemirja.
42.	A samo edno je potrebno. Marija si je izvolila najbolši deo, šteri se njoj ne odvzeme.
Ka drügoga je bio te najbolši deo kak ravno tista jako velka lübezen našega Zveličitela, štere vredna je postanola s popolnim pobolšanjom svojega živlenja? Marta je skrbela za dvorbo, Marija je poslušala i premišlavala. Marta je stala. Marija je sedela pri Zveličitelovih nogah. Marta se je potožila, Marija pa svojih vüst ne odprla. Med tem dvojnim tak različnim dušnim občUtjom je ne potrebno dugo odločati. Jezuš da prednost Marijinomi mišlenji i k tomi šče obeča, da se njoj najbolši deo nikdar ne odvzeme.
Sto je bila ta Marija, ki se je v svojoj lübezni do Zveličitela znala tak popolno odtrgati od vsega, ka bi moglo pobož-nosti i zbranosti škoditi. Sv. Janoš nam že v driigom stavki svojega poročila to pojasni. Komaj je zapisao ime Marija, že pristavi: 7o je bila tista Marija, ki je Gospoda z dišečim oljom namazala i njegove noge s svojimi vlasml brisala.
Jasno je, da je apoštoli vnogo do toga, da nam pove tak, ka jo spoznamo i to po njenom deli, štero nam jo tak predoči, da je nemremo zamenjati s kakšov drügov ženov v sv. evangeliji. Če bi kakša drüga žena mäzilila Gospoda z dišečim oljom i njegove noge s svojimi vlasmi brisala, ne bi moglo to delo, ar bi se dalo naobrniti na več oseb, brezdvomno dokazati, što je bila Marija iz Betanije. Tü pa jo je šteo sv. Janoš nedvomlivo predočiti. To je bila njegova žela, ar djanje, s šterim nam jo je pokazao, je pred njegovimi očmi vaialo za posebno, vzvišeno i večnoga spomina vredno. Več žen je hodilo za Jezušom i so njemi dvorile. Več jih je njemi občuvalo lübezen, štera je bila vredna Sina človečega i Sina božega*: Sina božega zavolo čiste
» Jezuš je Sin človeči i Sin boži ; meo je dve naravi, človečo i božo.
naklonjenosti nadnaravne liibezni, Sina človečega zavolo vseh pazlivosti, štera so skažiivale potrebam njegove človeče narave, štero je zavolo nas na sebe vzeo. A samo edna med njimi se je čiitila dužno, da ga je z dišečim oljom namazala i njegove mokre noge s svojimi vlasmi obrisala. So stvari, štere ponavla samo diiša, ki jih je prizvala, i jih nemre nišče driigi. Dvakrat se je vrgla žena k nogam Odrešenikovim, dvakrat je žena vlejala dragoceno dišeče olje na nje i jih s svojimi vlasmi obrisala. Pa čeravno nam sv. evangelij ne bi sporočo, čeravno izročilo ne bi povedalo, bi le bili osvedočeni, da je bilo to samo edno srce, ki je spoznalo to miseo, i da je bila to samo edna roka, ki je to zvršila, kak je bio tiidi samo eden Bog, ki je bio takše naklonjene liibezni deležen.
To je mišlenje prvih i zadnjih stoletij. Marija iz Betanije, sestra Lazara i Marte, je bila edina žena, ki je Zvetičitelove noge dvakrat namazala i s svojimi vlasmi brisala. Pri driigom mazi-ljenji, ki se je zvršilo tri dni pred smrtjov Sina božega, jo evangelist označi ž njenim imenom i s krajom, gde se je dogodek zgodo. Pri prvom, ki označuje začetek Jezušovoga javnoga delovanja, je Marija ne imeniivana; vietili bomo, zakaj ne. To tiho zamučanje pa je bilo dobro.	(Dale.)
Gospodov dar po goristanenji.
Gospod, kak je od mrtvih stano, samo tolaži. „Mir vam naj boje njegov pozdrav. „Komi odpiistite grehe, so n/im odpuščeni" se glasi njegovo viizemsko darilo; „Pasi moje ovce, pasi moje agnjece, pravi sv. Petri, prvomi papi od vodstva diiš, ka ne zablodijo; nas tolaži: „Prosite i vzemete, naj vaia radost puna bode". (Jan. 16. 24). On se je spravlao v večno domovino, v večno veselje, zato samo od veselja guči, v šterom plava njegovo srce i nam da zagotovilo, ka tiidi mi bomo ednok to veselje vživali, če bodemo ga za to prosili. „Prosite i vzemete, naj vaša radost puna bode". Puno bo naše veselje samo v nebi, samo po goristanenji, kak je postalo njegovo. Prosimo si pa te to veselje, če si prosimo sveto živlenje. Da njegova reč pravi: „Ka je vtepenoga, ne pride v nebesa." Tista diiša, po šteroj naj bi pa z gotovostjov dosegnoli pobožno, sveto živlenje, večno veselje, to je Marija, radostna Mati Jezušova. Ona je Gospodov najvekši dar po goristanenji, ona je Mati Radostna, je mati naše večne radosti. Premišlavajmo si dnes od te Marijine lastnosti, ka mo znali vsikdar z viipanjom k njej pribežati, posebno v bližajočem se njenom mesecom maji i od nje zadobiti svetost svojoj dtiši. Jezušovo Srce, na isto veselje te prosim, štero si vživalo na Marijinom čistom srci po goristanenji, blagoslovo v te namen te reči.
Marijo zove Maticerkev za „mater lepe liibezni" i „svetoga viipanja". Marijino zove sv. Diih, ki vodi Materecerkev za „Obrambo grešnikov". „Liibezen je vez popolnosti — po viipanji je reše-nje". Marijo zove sam Bog po angeli Gabrieli za „Milošče puno".
Sveti Očaki včijo, ka čeravno je Bog vsegamogoči, lepše matere bože ne mogo stvoriti, kak je Marija. Če je pa Marija tak lepa, tak sveta, če je njena diišatak neskončno popolna, jeli ne naša dužnost, ki smo njena deca gratali pod križom, gda je pod križom svojega Sina našega Zveličitela stala, ki je vmirao za nas, neli naša dužnost, da si prizadevamo, da smo njej spodobni! Čista mati i nečista deca, jeli to paše vküp? Ponižna mati i gi-zdavä deca, jeli to paše vküp? Smilena mati i trdoga srca deca, jeli to paše vküp? Lepa mati i grda deca, jeli to paše vküp? Ne vekše sramoto za mater, kak če se deca ne ravnajo po njenih jakostaj, nego hodijo grešno pot te, gda ona tlači Bogi do-
Agnjec Boži, ki morjen je bio, iivé, Žive, - več nikdar ne vmerje, Je radost svoje, - naše Mamike, Ona pripelaj blodne vse do Istine.
padlivo živlenje! Ne bole žalostnoga, kak viditi krščenike, kak viditi krščenice, ki celo nosijo Marije Matere ime, či živejo živlenje, ki je nasprotno Marijinomi živlenji!
Marija je zvezda, na šteroj nega zamazka. Marija je cvetka, štera nikdar ne povehne. Marija je njiva, štera vsikdar stoteri sad rodi. Marija je potok žuboreči, šteri nikdar ne vsehne. Marija je drevo, ki kak sy. Pismo pravi, vsikdar da svoj sad v svojem vremeni i najbošega v obilnosti. Marija je v sunce oblečena žena, kak pravi sv. Pismo, je žareča v lübezni do Boga i bližnjega kak žareče je sunce. A je mesec pod njenimi nogami,
thesec, kl se spreminja, ar vse, ka je minlivoga, ona tlači i Svojimi prečistimi nogami. Ona je živela samo za večnost i nas opomina, da tildi mi živemo samo za večnost. Jezušovo zapoved: „Iščite najprle bože kralestvo," nišče ne tak verno spuno kak Marija. Iskala je samo Boga i zveličanje diiš, naj i mi njena deca isto pot tlačimo.
Bližajoči se mesec maj je Mariji posvečen, mesec maj, gda se narava biidi na novo živlenje. Na živlenje diiše se zbiidimo. Da iščemo prvo to, iščemo za sebe i svoje, potem za svoje bližnje. V te namen preživimo viizem i mesec maj. Zdržavlimo se pri Marijini nogaj i jo prosimo vsaki den, naj posveti, naj očisti, naj spo-polni našo diišo. Potožimo se njej: Mamika, te beteg ma ešče moja diiša, ozdravi jo. Mamika, ta jakost fali ešče mojoj diiši, da njoj jo. Mamika, ta popolnost menka ešče mojoj diiši, spravi njej jo! I gda bomo skrbeli za svoje diiše, ne spozabimo se, da smo bližnje tak dužni' liibiti, ka same sebe. Zato zglednimo se okoli po našoj fari. Zglednimo se i opazimo tisto zgiibleno deco, štera že niti neve, da njej je Marija mati. Zglednimo se i odprimo srce svoje na stežaj za blodnike naše krajine, za zgiibleno mladino, za vu veri mlačne, za vu veri mrzle, za brezverce, za Jezušove sovražnike. O naša Slov. krajina — žali Bog — zmore že vsevrste grešnike. Naj se nam smilijo! Vsaki den o-pravimo za nje, če več ne, edno zdravo Marijo i prosimo Mater Marijo, obrambo grešnikov, naj se jih smiliije i je pripela na pot svetlosti, kde najdejo Jezuša, kak ga ona najšla po tridnev-nom tužnom čakanji na Viizem. Pa naj ma naša molitev vekšo moč, prikapčimo po želi Jezušovom nekaj zatajüvanja vsaki den: vu jeli, pili, vdanosti, v očeh, jeziki itd, da bo kak dišeče kadilo po rečaj svetoga Pisma šla naša molitev pred Marijin mili materni obraz i tiiodnet k dobromi Jezuši, ki nam je obe-čao, da če bomo kaj prosili v njegovom imeni, dao nam bo.
V pesmi prelepo spevlemo, ka če bi prešteli diiše v nebi, nebi najšli niedne, štera bi brez Marije prišla v nebo. Niedne nega, ar brez Jezuša niedna ne rešena, Jezuša nam je pa dala Marija. Nas tiidi ne bo tam brez Marije. Zato jo pa prosimo viizemske svetke vsaki den zà svojo diišo, ka jo očisti, olepša spopolni, ar neskončoo lepi je Bog i samo popolnoma lepe diiše do ga smele gledati. Prosimo pa tiidi za blodnike naše krajine, da njim Marija, dobra smilena mati, sprosi miloščo po-vrnenja i večnoga živlenja. Ne pozabimo, da če rešimo diišo svojega blodnoga bližnjega, rešili smo tiidi svojo.
Blažene vüzemske svetke žele
vsem naročnikom i njihovim dragim
Vredništvo i uprava Mar. Lista.
sVl-
K/1
_iWR2flJ v^RROČJE
mrtere cerkve.
HELENA MOST.
Narodila se je 1. 1883. v bogatoj, luteranskoj družini. Bila je že po naravi bogato nadarjena ali gda je nekelko odrasla, ne najšla v luteranskoj veri zadovolstva pa trdnosti. Zato ne čiidno, či je že v mladih letaj zavrgla vero i zapadnola v brezverstvo. Gda pa njoj je mrla sestra, štero je jako liibila, je pali nekelko zavinola na pot vere v Boga. To vero pa si je ona sama stvorila i zametavala je katoličansko vero pa sv. Pismo.
Ednoga dneva je šla s prijatelicov v katoličansko cerkev zato, da bi se smejala vsemi, ka bi vidila. V cerkvi pa se je sliižila ravno sv. meša. Pogled na oltar, sliižbo božo, jo je tak zagrabo, da je zapisala:
—	Pokleknola sam pred Bogom, sama sam ne prav znala kak — prvikrat v mojem živlenji i s tem brezi reči počastila Boga.
Da bi se pa smejala — za to te den ne bilo prilike.
Od toga časa dale je večkrat obiskala katoličansko cerkev. V njenoj diiši se je zbiidilo velko hrepenenje — rada bi popunoma najšla Boga. Dostakrat je bilo to hrepenenje tak velko, da se je skrivoma odmeknola od sküpne driižine pa odišla v svojo hižo i se tam vrgla na kolena pa prosila:
—	Gospod, daj mi istino.
Vzela je v roke pali sv. Pismo i čiitila je, kak velko privlačno moč ma za njo ta kniga.
Na vučitelskoj školi se je Helena spoznala z ednov mla-dov Polakinjov, štera njoj je dala katoličanski katekizmuš. Ta drogna, mala kniga je bila za njo pravo nazveščenje. Vsa srečna je zapisala:
„Kak sunce vzide nad zemelskim svetom, tak se vzdigavle svetlost istine nad mojim dühom, čiduže bole se sveti i raste v mogočnoj tišini pa nepremaglivoj zmagovitosti. Pred mojimi očmi je vzrasla v nedopovedlivoj lepoti mogočna, diihovna zi-dina, štero je Jezuš Kristuš postavo na trdno pečino ... Tii sam zarazmila te navuke, pune skrivnosti, šteri so mi bili v luteran-skoj veri prazen zvok ..
V	tom časi je Helena začnola moliti tiidi zdravomarijo i se priporačati v varstvo Matere bože. Čiduže je v njoj zorelo nakanenje, da bi postala katoličanka ali vrivale so se njoj različne misli, Štere so jo zadržavale na toj poti.
Ednoga dneva pa so njoj obstanole njene oči na rečaj sv. Pisma: — „Či me iščete z vsem srcom, najdete me, pravi Gospod".
V	tom megnenji se je zjasnilo v njenoj kmičnoj diiši. V tom svetom navdiišenji je zapisala na papir ete reči: Verjem v v edno, sveto, katoličansko i apoštolsko Cerkev.
Od toga časa se je čiitila kak katoličanka, hodila je v katoličansko cerkev k meši i si celo sama napravila sv. čislo.
Gda pa je prišla nazaj v Berlin, se je obrnola na domi-nikanskoga patra, da njoj je dale razlagao katoličanske istine. Sama je tiidi dosta molila i se postila v tom časi.
Konči je po dugom nagovarjanji pripravila svojega očo do toga, da, či že ne šteo dati privolenja, se ne protivo njenoj spreobrnitvi v katoličansko Cerkev.
Tak je 1. 1901. v meseci maji, v časi, gda se nam vidi, da vsa narava cvete pa spevle Mariji na čast, izpovedala pred lepo okinčanim Marijinom oltarom veroizpoved. Nato je prejela prvo sv. prečiščavanje.
Kakšo znotrašnjo srečo je občiitila v svojem srci pri tom, naj nam sama pove:
„Gda sam šla z liibim Zveličitelom v svojem srci nazaj na svoje mesto, je bila v meni čiidovita vedrina: globoki mir, šteri je nedopovedlivi v svojem občiitji. Ve sam sprijala samoga Boga. On je bio moj i jaz sam bila njegova. Moja znotrašnjost se je razlejala v njem kak se mirni pa mogočni valovi vode raz-lijejo v morje ... Vidilo se mi je, kak da je moja vera bila dozdäj popunoma gingava i kak da so se mi komaj zdaj odprle oči, da vidim božo svetlobo".
Kak ona sama svedoči, je na njeno spreobrnenje v katoličansko Cerkev preci vplivala lepota bože sliižbe, posebno pa njoj je dao trdno osvedočenje ravno preprosti pa jedrnati katekizmuš.
Nekaj let po tom je stopila v dominikanski red, gde je vmrla vdana v božo volo v svetosti 1. 1913.
Tak je njo pripelalo hrepenenje po istini nazaj v katoli-čansko Cerkev. Ta pot je bilo sv. Pismo pa preprosti katekiz-muš, gde se bleščijo verski navuki pa prava boža istina.
I ti, dragi čtevec, si že gda premislo, kak velko vrednost maš pri hiži, či maš sv. Pismo pa katekizmuš. Liidje, ki so ne naše vere, znajo dostakrat bole meti v česti tevi dve knigi, kak mi katoličane!. Kelkokrat je viditi, kak zavržejo v kot po dokončano] školi z drfigimi knigami tiidi sv. Pismo pa katekizmuš i stežka si šče kda potli najdejo čas, da bi poglednoli v edno ali driigo knigo. Tebe pa naj sprevajata tevi dve knigi vsepo-vsedi, čitiidi te živlenske okolščine vržejo kamakoli po sveti. To sta vretini, odked zajemle naš razum osvedočenje za našo vero i naša vola vdabla moči pa delavnosti zä vse, ka je lepoga i dobroga. Gdakoli vzemeš v roke sv. Pismo ali katekizmuš, boš vse bole jasno zarazmo zdaj kak prie, gda si šče ne stao v sredini živlenske bórbe. Za trdno bodi osvedočeni, da boš v teh zmešanih časaj najšeo pravo srečo pa mir svojoj zmantranoj diiši i vido boš, da nega nikše sile na sveti, štera bi ti mogla odvzeti to bogastvo iz srca.
SPOVED
v slovensko-nemškom jeziki. Za slovenske delavce v Nemčiji.
Navodilo.
To spitavanje diišne vesti niicaš pri spovedi samoj. Pri pripravlanji na sveto spoved dobro pregledni vse niže naštete grehe i šteroga znaš, da si včino, tistoga numero pokaži s prstom i ga povej slovenski. Spovednik bo vido, šteri greh ti kažeš s prstom. Tistoga tiidi on ma v nemškom jeziki zapisanoga.
Pri smrtnom grehi moraš povedati število, kelkokrat si ga včino. Zato s prstom pokaži bar približno število.
Navodilo za spovednika. Spovem se slovenski in s prstom pokažem kaj in keliko-krat sem grešio. Sem oženjeni. Sem samski.
Moja zadnja spoved je bila pred meseci... (pokaži s prsti)
Spovedna pobožnost. Molitev k sv. Dfiht. Pridi Diih sveti, presveti i o-krepi me, da vse svoje grehe prav spoznam i z celoga srca obžalujem, odkrito se ž njih spovem pa se zaistino pobol-šam. Amen.
Für den Beichtvater.
Ich werde slovenisch beichten und mit Fingern zeigen was u. wie oft habe ich gesündigt. Ich bin verheiratet. Ich bin ledig.
Meine letzte Beicht war vor... Monate (zeige mit den Fingern)
Beichtandacht. Gebet zum heiligen Geist. Komm, heiliger Geist, erleuchte und stärke mich, damit ich alle meine Sünden recht erkenne, von Herzen bereue, aufrichtig beichte und mich wahrhaft bessere. Amen.
ZgrUntavanje düSne vesti.
Premisli:
Gda si bio zadnjič pri spovedi ?
Si vse grehe povedao in ob-žaliivao?
Si naloženo pokoro zvršo?
Premisli desetere bože zapovedi.
Si opiisto vsakdanešnje molitvi?
Si pobožno molo? Te ne sram bilo moliti?
Proti drügoj zapoved. Si sveta imena nepremišleno izgovarjao? Si preklinjao?
Proti tretjoj zapovedi. Si po nedelaj i svetkaj po-sliišao sv. mešo? Kak si se oponašao v cerkvi ?
Proti štrtoj zapovedi.
Si stariše i naprej postavlene vsikdar bogao? Si bio proti njim grobjanski? Si se iz starih i nesrečnih lüdi norca delao?
Proti petoj zapovedi.
Si bio čemerasti i svajlivi? Si svoje bližnje, ošpotavao, bio, jim hüdo želo? Si z nezmernostjov v jeli škodo svojemi zdravji? Si bio pijan? Kelkokrat? Si drüge na greh napelavao, i to: na nečistost? Na preklinjanje? Si živino mučio?
Gewissenserforschung.
Besinne Dich:
Wann hast Du das letztemal
gebeichtet?
Hast Du alle Sünden gesagt und bereut?
Hast Du die auferlegte Buse verrichtet?
Überdenke die zehn Gebote Gottes.
Hast Du die täglichen Gebete unterlassen? Bist Du beim Beten unandächtig gewesen? Hast Du dich nicht geschämt zu beten?
Gegen das zweite Gebot. Hast Du heilige Namen leichtsinnig ausgesprochen? Hast Du geflucht?
Gegen das dritte Gebot.
Hast Du an Sonn- und Feiertagen der heiligen Messe beigewohnt? Wie hast Du dich in der Kirche betragen?
Gegen das vierte Gebot.
Hast Du Eltern und Vorgesetzten stets gefolgt? Bist Du grob gewesen gegen Sie? Hast Du alte und unglückliche Leute verspottet?
Gegen das fünfte Gebot.
Bist Du böse und streitsüchtig gewesen? Hast Du die Mitmenschen beschimpft, geschlagen, ihnen Böses gewünscht? Hast Du durch Unmässigkeit Deiner Gesundheit geschadet? Warst Du besofen? Wie oft? Hast Du andere zur Sünde verführt und zwar zur Unreinheit? zum Fluchen? Hast Du Tiere gequält?
Proti gestoj i devetoj zapovedi.
Si kaj nečistoga včino, sebom ali driigitn i kelkokrat? Si kaj nečistoga gučao, ali nečiste pesmi spevao? Kelkokrat?
Si prostovolno kaj nečistoga mislo ali želo? Kelkokrat?
Proti sedmoj i devetoj zapovedi. Si ti kradno? Doma? Si kradno pri driigih liideh? Ka si vkradno i kolko? Si najdene ali posojene reči nazaj dao?
Si komi kakši kvar napravo? Kakšega? Si koga vkano? Si vkradnjeno blago kiipo?
Proti osmoj zapovedi. Si lagao?
Si na koga kaj zmislo?
Premisli petere cerkvene zapovedi i sedmere glavne grehe.
Si prepovedane dni brez do-volenja meso jo? Si gizdavi bio? Si skopi bio? Si nevoščeni bio? Si preveč ali parovno jo? Si bio čemerasti i svojeglaven? Si bio nemaren v molitvi i v deli?
Zadostačinenje.
Za pokoro zmoH,
a)	tri Zdrave Marije,
b)	pet očanašov i Zdravih Marij,
c)	1, 2, 3 rožne vence,
d)	Lauretanske litanije,
e)	Litanije Srca Jezušo-
voga.
Gegen das sechste und neunte Gebot.
Hast Du Unschamhaftes getan, allein oder mit anderen; wie oft? Hast Du Unschamhaftes geredet oder unkeusche Lieder gesungen; wie oft? Hast Du mit böser Lust im herzen Unkeusches gedacht? Oder hast Du unkeusche Begierden gehabt? Wie oft?
Gegen das siebente und zehnte Gebot.
Hast Du gestohlen, daheim, bei anderen Leuten? Was hast Du gestohlen, wieviel? Hast Du gefundene oder geliehene Sachen nicht zurückgegeben? Hast Du etwas beschädigt, was? Hast Du andere betrogen? Hast Du gestohlene Sachen gekauft?
Gegen das achte Gebot. Hast Du gelogen? Hast Du andere verläumdet?
Überdenke die Gebote der Kirche und die sieben Hauptsünden.
Hast Du an verbotenen Tagen ohne Grund fleisch gegessen? Bist Du stolz gewesen? Bist Du geizig gewesen? Bist Du neidisch gewesen? Hast Du zuviel oder zu gierig gegesen? Bist Du zornig und eigensinnig gewesen? Bist Du faul gewesen im Beten und Arbeiten.
Genugthuung.
Tu sollst beten für deine Sünden:
a)	3 Ave Marija.
b)	5 Vater unser und Ave Marija.
c)	1, 2, 3, Rosenkränze.
d)	Lauretanische Litanie.
e)	Litanei vom heiligsten Herzen Jesu.