MARIBOIBKIIKLAVEC
Političen
Naročnina znaša: E dostavljanjem n« dom ali po pošti K 10'— mesečno. četrtletno K 30—. f« pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — Inserati po dogovoru.	Ust izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo in uprava 1 Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) TeleSon uredništva M. 276, uprave št. 24.
teto III. Maribor, četrtek 19. avgusta 1920. St. 184.		
poprej kol'kortoliko imeli. Kot vzrok navaja za to framazonske lože in tajno delovanje diplomacije, ki stoji pod njihovim uplivom. Napredni elementi po antantnih državah so nam sovražni, klerikalni, posebno na Francoskem pa naklonjeni. Mimogrede pravi tudi, da so dogodki na Bledu povzročili, da se bodo od nas obrnili sedaj še francoski klerikalci.
Oglejmo si sedaj, koliko je na teh trditvah resnice. Italija, Francija, Anglija in kopa drugih nam sovražno razpoloženih držav je po ogromni večini naprednega mišljenja. Napredni elementi imajo tam v rokah skoro neomejeno oblast, klerikalci so le neuplivne manjšine, ne izvzemši Italije, kjer imajo sicer v parlamentu za socijalisti J največ poslancev. Tem naprednim elementom ije že med vojno malo ugajalo, da je bil ‘voditelj Jugoslovenskega kluba duhovnik dr. j Korošec in radi tega tudi niso nikoli poka-' zali do nas onih simpatij, kakor do Čehov.
| Po revoluciji je postal isti duhovnik dr. j Korošec predsednik Narodnega veča v Za grebu, torej prve jugoslovenske vlade. Isti Korošec je šel potem v Švico in v Pariz in za njim je prišlo v Pariz še vse polno du
Delo prenovljene koncentracijske vlade,
Dalo začasnega narodnega predstavništva. — Vpad albanskih band na naše ozemlje.
»Temne moči..“
Naši politični nasprotniki klerikalci so v svojem mariborskem glasilu, v »Straži*, napisali članek pod naslovom »Temne moči na delu« v katerem skušajo dokazati, da so vsšh naših nezgod krivi demokrati in razni drugi napredni elementi. Nagib pa, ki jih je dovedel do tega, so povedali čisto jasno s stavkom, ki so ga sicer obrnili z ostro ostjo proti nam, je pa odletel ter zadel nje same. Kričati, primite tatu, se pravi, odvrniti pozornost od sebe samega. In to je tudi ves namen tega članka. 5 tem, da kažejo na nas, kot na krivce, hočejo odorniti iliudstvo od one nezadovoljnosti, ki jo je med njim izzvala njihova nesrečna, strankarsko-koritarska politika.
Hočejo jezo tega ljudstva, ki preti pasti po njih samih napeljati na nas.
Toda vsa zavijanja, vse grozne pošasti liberalnih laž s katerimi hočejo farbati nevedno ljudstvo, ki sploh ne ve, kaj je 'to »framazonska loža«, ne pomagajo pri pametnem človeku čisto nič.
Članek se peča najprej z našo zunanjo politiko in z vzroki, ki so povzročali, da smo izgubili pri inozemstvu simpatije, ki smo jih
Fran Podgorjan:
1/ spomin dr. Lovru Tomanu.
Povejte, da sem bil do zadnjega zdihljaja zvest sin Slovenije.
Ko sem okoli 2. ure jutra Velikega Šmarna se bližal vrhu orjaka Korotana, sem se spomnil, da me je kratko pred odhodom priznani naš pisatelj, od svojih tovarišev-učiteljev pozabljeni jubilar g. Andrej Praprotnik opozoril, da te dni praznujemo 50 letnico prerane smrti in veličastnega pogreba enega največjih slovenskih rodoljubov in narodnih prvoboriteljev: Dr. Lovra Tomana.
Na večer mojega povratka me je na to zopet spomnil v trenotku, ko sem lazmišija^ kako najbolje mu izpolnim dano obljubo, Še pred odhodom v Švico Korotana s m izvrši] en del obljube: opozoril sem na ta dogodek Ljubljančane, katere veže še posebna dolžnost pijetete in spomina do pokojnika. G. Praprotnik mi je mojo nalogo olajša!, pravzaprav že izvršil, opozorivši me na njegov življenjepis o dr. Tomanu (izdala, ga je „Matica Slovenska" leta 1876).
In tako sem vze! danes, 18. avgusta ta zanimivi spis v roke. Čudno! Ko poiščem v ka-zalu podatke o dr. Tomanovi smrti, najdem na dotični strani (72), ki opisuje dogodke ob pre-
ranem koncu tega za svoj narod tako gorečega moža, tudi odstavek: „05i so mu obrnjene proti nebu in mirno in tiho diha; — poteče pa še zadnja sapica— in dr. Lovro Toman je v pravem pomenu zaspal v Gospodu. Ta žalostni prizor je bil zjutraj ob polu dveh, na praznik Mar. Device ali na Vel. Šmarna dan. Lovro je bil ta dan star ravno 43 let in 4 dni ..."
To se je zgodilo v Rodaunu pri Beeu. Danes pred 50. leti zjutraj so prepeljali truplo iz Rodauna skozi Maribor v Ljubljano, kamor je dospelo zvečer. Dne 19. avgusta se je v Ljubljani ob hudem dežju vršil veličasten sprevod od kolodvora proti Šiški, Kranju, od tod na dom v Kamno Gorico, kjer so bili pokopani njegovi rodovinci. Še 9 dni pred svojo smrtjo si je naročil nagrobni spomenik in sam sestavil napis: ^Pokopališče družine Tomanove.
Ne jokajte zapuščeni!
Kdor v grobu spi, je srečen,
Saj je kratko vsem življenje !	Al prebud je večen.
Sprevod od kolodvora do Šiške je bil kakor j rečeno, veličasten. Rakev je bila ovenčana s j krasnimi venci z Dunaja, Maribora in Celja. Na : čelu je Šel „Sokol" s svojimi štirimi zastavami 1 (Ljubljana, Planina, Postojna, Vipava), potem so
hovnikov, ki jih Francozi niso preveč lepo gledali. Dobro se še spominjam, kaj so pisali ,tedaj francoski listi. Dr. Korošca so napadali Italijani v prvi vrsti kot duhovnika in ne kot Jugoslovena, Francozi so bili sicer opreznejši toda med vrstami se je videl isti posmeh kakor pri Italijanih v vrstah.
Simpatije do nas je v inozemstvu zapravil ravno naš klerikalizem. Več nego direktno pa indirektno s tem, da so se za nas zavzemali ravno francoski klerikalci. To njih zavzemanje za nas, na katerega so naši klerikalci tako ponosni, nam je mnogo več škodovalo nego pa koristilo.
Istotam je izvor tudi sovraštv?. posebno italijanskih vojaških krogov proti nam. Italijanski častniki in tudi vojaki so sami izjavili, da sovražijo Slovence glavno radi tega, ker so klerikalni. Tu tiči tudi vzrok, zakaj nas smatrajo za nekulturne in divje, ker za take smatrajo v zapadnih državah vse klerikalce. Da simpatizirajo več z Nemci, posebno z avstrijskimi je vzrok ravno isti. Nemci so napredni.
Članek v »Straži« se peča potem z našimi mizernimi notranjimi razmerami ter zvrača vso krivdo zopet na nas, čeprav ve
se -vrstili zastopniki vseh narodnih društev z venci . . . vštric vozu so šli dr. Blehveis, dr. Costa, dr. Razlag, Jan Horak, župan Lovrenčič in župan Čuden; za vozom tudi dež. predsednik baron Conrad in dež. glavar pl. Wurzbach. Na razhodu proti Šiški je dr. Bleiweis govoril v slovo. Mrtvaški voz je spremljala deputacija v 15. kočijah preko Kranja, kjer je bil drugi veličasten sprejem, do Kamne Gorice. V farni cerkvi v Kranju je rakev počivala skozi dve uri in ljubljanski Sokol je stal ves ta čas kot častna straža. Ob celem potu od Kranja do Kamne Gorice je sprevod pozdravljalo zvenenje vseh cerkva ob veliki cesti in biku nje. Ljudje so popuščali delo in hiteli k cesti ter več ur čakali veličastnega sprevoda. Pretresljiv je bil prizor, ko se mrtvaški voz ustavi pred Tomanovo rojstno hišo, ko vzdignejo z njega krasno, s prelepimi venci kar nastlano rakey in ko Sokoli zapojo v srce segajočo žalostinko. Z venci obsuta gomila je glasno klicala in §e kliče, v srcih tisoč in tisoč domoljuboy pa milo odmeva:
Slovenija, žaluj 1 Izgubila si enega najzvestejših svojih sinov I
Tedaj še v Mariboru izhajajoči ^Slovenski Narod“ je pisal: „Z Dunaja nam dohaja poročilo, da je umrl našega naroda slavni zagovor-
vsakdo, da so doslej v vseh vladah imeli oni večino, in da so pravzaprav oni krojili zadovoljnost in nezadovoljnost širših mas. Ob-dolžitev, da bi bili mi kedaj v Sloveniji hujskali ljudstvo proti Korošcu, Češ, da nas je »prodal« Srbom je tako ostudna laž, da jo je zmožen samo čistokrven klerikalce, ki si upa, kar je storila »Straža« v isti številki na drugem mestu, trditi, da ni bil pri nas nihče-da bi posredoval radi premirja v Prekmurju, za kar pa imamo priče. (Oni gospod, ki je posredoval je bil gospod župnik Slavič.)
V resnici pa so ravno klerikalci tisti, ki hujskpjo ljudstvo proti edinosti naših plemen s svojim fanatičnim klerikalizmom, ki je in bo vedno najhujša ovira našega popolnega zedinjenja.
Če pa mi pobijamo klerikalizem, s tem ne pobijamo morale, ampak nemoralo, kajti največja nemorala je pač klerikalizem v praksi sam. Iz njega pa izvira tudi vse naše zlo, tako zunanjepolitično, kakor tudi notranjepolitično.
Dnevne vesti.
SP Katoliška ljubezen do pravoslavnege duhovnika. Na Orlovskem faboru so naši katoličani naglašali tudi svojo ljubezen do pravoslavne cerkve. Kako ta ljubezen izgleda v dejanju, evo vam dokaza: V Mariboru služi že od vojne sem pravoslavni župnik Kon-čarevič, ki ima sedaj mnogo posla v vojaški in civilni duhovni oskrbi. Ako vidimo, v kakšnih razkošnih palačah prebiva naša duhovščina, bi opravičeno sodili, da ima tudi pravoslavni njih tovariš udobno stanovanje. Toda, če se hočete o tem prepričati, stopite v Sodni ulici št. 32 v II. nadstropje, v ozko zaduhlo sobo, ki vam z malo kuhinjico vred predstavlja »stanovanje« odličnega duhovnika. Vaše razočaranje bo še večje, če se prepričate, da v tej ozki zaduhli sobi prebivajo kar tri osebe, ena z ležiščem na tleh. Ta soba služi torej za stanovanje in kot — župni urad! Župnik moleduje že celo leto pri stanovanjski komisiji za spodobneje stanovanje. Predsednik te slavnopostale komisije je znani veliki katoličan dr. Juvan. Ker je ta gospod na svoje čisto katoliško prepričanje tako ponosen, bi človek mislil, da se v tem slučaju dejansko izkaže, kakor se v stanovanjskih zadevah rad izkaže napram svojim poiitičnim bratom. Toda kje je teorija in kje je praksa? Župnika je poslal na lov za stanovanjem. Imel je srečo in je v Cvetlični ulici 25 dobil nekaj primernega. Toda stranka ne gre ven. Torej iščimo drugod. Res, v Pobrežje so ga
nik dr. Lovro Toman. Od skrajnega do skrajnega konca naše domovine ter povsod, kjer katero srce v ljubezni bije za našo domačijo, bode ta vest žalost in togo razprostirala. Kaj je našemu zatiranemu narodu skozi dve desetini let Toman bil, kaj je zanj storil: to samo je danes Slovencem pred očmi! g ognjem mladeniške ljubezni oklenil se je milega doma; to ljubezen mu bo narod vračal z veliko hvaležnostjo! In dokler se bode govoril jezik naše matere, dokler zadnja iskra domoljubja in rodoljubja v slovenskih prsih naših potomcev ne ugasne, ne izgine slavilen spomin na enega prvih narodnih borilcev slovenskega rodu." —
Ali poglejmo tudi nekoliko v življenje tega našega slavnega moža. Dr. Lovro Toman se je rfldil 27. avgusta 1827 v Kamni Gorici, kjer je «akor v sosednji Kropi, že od nekdaj cvetela obrt žeblarjev in kovačev. Tomanov oče, po domače Krevžev Janez, je bil posestnik fužine. Lovro je bil eden izmed devetero otrok. Mati je bila zelo pobožua žena, od katere je tudi Lovro prevzel do zadnjega pravo notranjo pobožnost. Izšolal se je v Ljubljani. Že kot dijak je slovel kot rojen, navdušen pesnik in spreten govornik. Kot dijak, izbran po dr. Bleiweisu, je ob priliki 25 letnice ljubljanskega župana Jan.
poslali. Pa tudi tam stranka noče iti ven. Torej iščimo naprej. Dr. Juvanov nežni adjutant, ki si je zase znal preskrbeti najudob-nejše stanovanje, je pogruntal, da bi bilo za pravoslavnega popa dobro tisto, za kar nihče ne mara. Ko so vzor-katoličana dr. Juvana opozorili, da se to vendar ne spodobi, se je opravičil, češ, da mu ni bilo znano, a zato bo zdaj preskrbel kaj boljšega. A kar je preskrbel je bilo še slabše ko vse dosedanje. Med tem se je zgodilo nekaj drugega. Žli duh z rotovža, renegat Holtschl je vendar šel, kamor je že zdavno spadal. Vladni komisar dr. Leskovar je pregnal neko damo, prijateljico boljšega gospoda, iz udobnega stanovanja. Nastanili so jo v enem tistih stanovanj, za katere je župnik prosil. Ker tam ni bila zadovoljna, so jo tolažili da ob prvi priliki dobi zopet udobnejše stanovanje. In to obljubo so dami, samici, ki ni bila zadovoljna z dvema sobama, predsobo in kuhinjo s Holtschlnovo preselitvijo, najbrže že izpolnili. V očeh katoliškega predsednika državne stanovanjske komisije ima torej nemška prijateljica boljšega nemškega gospoda večjo prednost kakor pravoslavni duhovnik ? Baje je g. dr. Juvan moral to že osebno slišati Tako je župnik še danes tam, kjer je bil še lansko leto. Svoje pohištvo ima razdeljeno spravljeno na treh straneh, mora zanj plačevati ležarino. Morda je kdo v Mariboru, ki bi pokazal katoličanu predsedniku stanovanjskega urada, kako vse drugačna je prava krščanska ljubezen tudi do pravoslavnega duhovnika.
„Sprechen Sie deutsch!“ Kako daleč smo zašli s svojo neodločnostjo in nedoslednostjo, ki se ne ustavi niti pred vsenemškem »Kernstockstiibrl«, nam spričuje sledeči slučaj: Iz Radgone se je moral preseliti nek zaveden slovenski trgovec, kateremu takoj po odhodu naše posadke ni bilo tam več obstanka. Radgončani so komaj čakali tre-notka, ko nastopijo radikalno s svojim germanskim šovinizmom napram vsemu kar le diši še po slovenskem. Če se kmetica iz o-kolice spozabi in izgovori v katerem uradu kaj slovenski, jo takoj nahrulijo, češ: »Rad-kersburg ist deutsch, windische Sprache ver-boten«. Tako je zdaj v Radgoni. No, dotični trgovec je mislil, da je v Mariboru, ker je jugoslovenski, seveda nasprotno. Ali kako se je zmotil, je imel priliko se prepričati, ko se je zglasil na magistratu, soba št. 7 (trgovski in obrtni oddelek). Na njego; samoobsebi umevno, slovenski nagovor, je dobil odgovor: »Bitte, sprechen Sie deutsch«. Zgodilo se je to pod vlado vladnega komisarja dr. Josipa Leskovarja.
Primite prave krivce. Z ozirom na naš članek pod gorenjim naslovom, objavljen v 182 številki našega lista nam naznanja tukajšnje okrajno glavarstvo, da je zastraženje
Hradeckega prvi javno slovenski govoril slovesn’ govor, ki ga je zložil dr. France Prešeren.
Posvetil se je pravoslovju. Ko je bilo leta 18+8 dunajsko vseučilišče zaprto, se je Lovro podal domov, kjer je zbgal pesmice namenjene mladini. Z Dunaja je prinesel seboj sabljo in eno njegovih prvih pesmic je posvetil: „Svoji Sabljiči".
L. 1849 je izdal svoje pesmi pod imenom : „Glasi domorodni".
Vsaka njegova pesem kaže tu njegovo preživo domišljijo in vsega navdušenega mladeniča. Vsaka struna njegove miloglasne doneče lire diha najgorečnejšo ljubezen do domovine in do vsega blagega in p'emenitega. Njemu je bil najbolj zaničljiv in najodurnejši človek brez rodoljubja:
Kar planjava je pobita Od vremena toče sile;
Kar je dan brez solnca svita Kar je noč brez lune mile:
Oj to človek brez iskrene,
Je ljubezni domovine,
Ki, če žalost jo zadene,
Zapusti jo, da pogine . . .
(Konec prih.)
meje poverjeno finančni oblasti, ki pa se za stvar premalo briga. Okrajno glavarstvo je v tem oziru ukrenilo že mnogo, toda doslej še vedno brez uspeha. Merodajni faktorji se za prošnje in opozorila okrajnega glavarstva ne brigajo. V prvi vrsti bi bilo treba tu izmenjati sedanjo stražo, ki je bila poprej v Špilju ter je osebno znana z raznimi tamošnjimi prebivalci, katerim pušča pri tihotapljenju prosto roko. Tihotapi se čez Plač in Bubenberg. Ta dva kraja bi bilo treba bolje zastražiti, posebno pa pota in steze čez Bubenberg. Dalje pa bi bilo treba ustanoviti v Plaču orožniško postajo. Upamo, da ta skrajni poziv na merodajnih mestih ne bo doletela ista usoda, kakor uradne. Če se pa to zgodi, potem bo pač upravičeno mnenje, da finančna oblast sama podpira tihotapstvo.
Ne begajte naše okolice! Od raznih strani mariborske okolice prihajajo poročila, da nemškonacijonalni socialdemokrati begajo kmetsko ljudstvo, češ, da bo Maribor v par tednih za Jugoslavijo izgubljen, da prodere boljševiška armada v naše kraje in da bodo boljševiki Maribor in vso okolico izročili Nem. Avstriji. Ob drugih razmerah bi se na take gorostasne budalosti niti ne ozirali, v teh razmerah pa smo primorani proti takemu beganju ijudstva kar najodločnejše nastopiti, javite vsakega takega hujskača bližnji orožniški postaji.
Nemška predrznost v Veliki kavarni. Od strani gostov iz Velike kavarne se nam poroča sledeči neverjetno predrzni slučaj: V navzočnosti članov ententne komisije je godba zaigrala tudi jugoslovenski komad. Nek član komisije vpraša članico te godbe, če je ona Jugosiovenka. Dekle, ki je pred nekaj časa prišlo sestradano iz Nem. Avstrije in se je tu že preobjedlo jugoslovenskega kruha, se predrzno odreže: »Gott sei dank, dass ich keine Jugoslavin bin!« Na začudeno vprašanje, zakaj, je začela zabavljat čez razmere v Jugoslaviji. Ta predrzen nastop je izzval ogorčenje med navzočimi Slcvenci. Upamo, da je dotični član komisije iz tega nastopa uvidel, s kakšnimi ljudmi se imamo v Mariboru boriti; upamo tudi, da je prišel do prepričanja, da smo napram nemški nehvaležnosti in predrznosti še preveč — gentlemeni! Od naših ljudi, ki take ljudi podpirajo, seveda ne pričakujemo ničesar več.
Tip Maribora. V zadnjem času opazujemo v Mariboru nenavadno število obvezanih rok. Od malčkov, nežnega in močnega spola do častitljivih zastopnikov starosti vse je zastopano v tej novi armadi invalidov. Od kod ta nenavadni pojav?
Nove tržne cene. Na drugem mestu objavljamo nove tržne cene. Opozarjamo pa naše občinstvo še posebej, da to niso od kakšne oblasti predpisane cene, ampak to so le cene, kakor jih je našel naš za občni blagor preskrbni magistrat v soboto 14. t. m. na trgu. S tem je magistrat občinstvu prepustil svobodno roko, da si skuša samo znižati tiste cene, ki se mu zde pretirane. Kakor vse kaže, nam ne preostaje drugega, kakor da se občinstvo samo organizira v samopomoč.
Mariborskim Nemcem je vžgal prihod delimitacijske komisijo žarek novega upanja. >\j 8 dneh je Maribor zopet v izključni oblasti Nemcev. Kakor so radi izpraznili Spilje, tako se bodo tudi kmalu umaknili iz Maribora.« Take in enake halucinacije jim nagajajo. Pri tem se mrzlično trudijo, da dokažejo entent-nim gospodom koliko »strammdeutsch« duš ječi pri polnih skledah Jugoslavije. Značilen je bil obisk včerajšnjega koncerta železničarske godbe v parku. Kot v Berlinu; vse je ščebetalo nemški, še vrabci, seveda z izjemo jugoslovenskih častnikov- Vse kar leza in gre, je šlo defilirati pred vsemogočnimi gospodi in v potu svojega obraza so ti čisto-krvneži ala: Loschnigg, Sehrschon itd. dokumentirali nemštvo Maribora od vekov na veke. Ali ni koncert v parku tudi za nas Slovence? Zakaj pa mi izostajamo tam, kjer nas kliče sveta dolžnost.
Tihotapcev in verižnikov je zadnje dneve vse polno v Mariboru. Kar javno po-
Mariborski delavec.
Stran 3.
nujajo svoje blago v tirad seveda vse to ne vidi, ker ima preveč posla z legitimnimi trgovci.
Zastavice za Sokolsko slavnost komad no K 2'— so v velikanski množini na razpolago. Čisti dobiček gre v Sokolski sklad. Ob priliki slavnosti, naj torej vsakdo za okrasitev zahteva le te zastavice ki so zelo lične in cene. Trgovci ki te hočejo prevzeti v prodajo, naj se oglasijo, v trgovini V. Weixl, Glavni trg.
3 posebni vlaki iz Zagreba. Kakor čujemo, zahtevajo samo Hrvatje iz Zagreba za sokolsko slavnost v Mariboru tri posebne vlake.
Težka vožnja po Gosposki ulici. Vedno naraščajoči promet v Mariboru v ze itak ozki Gosposki ulici povzroča vsak dan neljube konflikte s težkimi vozovi, posebno z avtomobili, ki tu skozi dirjajo kakor po zapuščenih državnih cestah. Bi ne kazalo promet s težkimi ali sploh z vozmi. za to ulico prepovedati, ali vsaj omejiti?
Društyo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani sklicuje za nedeljo, dne 22. t. m. ob 8. uri zjutraj v prostorih društva »Slavec« v Ljubljani izvanreden občni zbor. Več v oglasu.
Ker se je uradno dognalo, da se na mariborskem trgu mnogo pokradenega sadja in grozdja Droda, odreja mestni magistrat, da se mora odšihdob prodajalec sadja z občinskim potrdilom svoje pristojne občine izkazati, v katerem potrdilu je natančno označena vrsta sadja, množina, od kod ga ima imenovani navedeni prodajalec ozir. prodajalka, ali je kupljeno ali lastni pridelek. Prestopki se bodo kaznovali po tržnem redu. Ta razglas stopi 24 ur po nabitju na občinske deske v veljavo.
Mestno elektriško podjetje sporoča p. n. interesentom, da ima gospod Ivan F o rtič, elektrotehnik iz Krčevine št. 119 od mestnega magistrata koncesijo za izvrševanje instalacij za električno razsvetljavo v območju mestnega eiek-triškega podjetja.
„Jadran“, društvo beguncev iz juga, naznanja vsem včlanjenim in nevčlanjenim pevcem, da se vrši v soboto dne 21. avgusta ob 20. uri v prostorih »Glasbene Matice« Aleksandrova ulica- Gotzova hiša 111. nadstr. prva pevska vaja za moški zbor. Vsi pevci begunci so naprošeni, da se te vaje vdeleže in priglasijo svoj vstop.
Slovensko tamburaško društvo v Lreš-njevcih pri Slov. Bistrici vabi cenjeno občinstvi) mesta Maribora in okolice na veliko ljudsko veselico z gledališko igro, Sodbo, šaljivo pošto, petjem in plesom, ki se vrši dne 22. avgusta ,1920 ob 16. uri v gostilni M. Škudnig v Črešnjevcu. Ker je za okrepčilo \ dobro preskrbljeno pričakuje mnogobrojnoš udeležbo.	Odbor.
Pasja steklina v Mariboru. (Uradno poročilo.) Veterinarno-vavnostne odredbe tičoče se zatiranja pasje stekline se ne uvežujejo zadostno. Vzlic razglasom z dne 4. februarja 1920, št. 2105 in 17. maja 192°, št. 10057 se vkljub opominom po tukajšnjih listih množe pritožbe o nezadostno zavarovanih psih, ki ogrožajo varnost in zdravje someščanov. Pobijanje takih psov in kaznovanje strank z malimi globami ni dovedlo do zaželjenega rezultata. Moraličen uspeh pobijanja psov je negativen^ in širi nezadovoljstvo med občinstvom, širša javnost se po inkulpentih napačno informira in razburja, konečni smoter te odredbe zapoznava. Iz tega razloga se predlaga, da se akceptirajo sledeči predlogi: 1. Vsak nepravilno zavarovan pes nepoznanega posestnika se tekom 3 dni brez ugovora pokonča. 2. Vsak nepravilno zavarovan pes tukajšnjih posestnikov se tekom 3 dni pokonča. Če stranka prosi, da se pes ne pokonča, se postavi pes Pod opazovalni zapor za čas potrebe, da se ugotovi zdravstveno stanje in sicer na stroške stranke. 8. Kazenski nalog se naj izda v smislu obstoječih predpisov z uporabo naredbe dež. vlade za Slovenijo št. 809I10 in se vsaka taka obsodba razglasi
orodaio. Verižniški I na stroške stranke po tukajšnjih časopisih " »Marburger Zeitung«, »Mariborski delavec«, »Straža« in »Slov. Gospodar.« 4. Ob sebi je umevno, da se stekline sumljivi in bolni psi pod nobenim pogojem ne vrnejo strankam.
Zastavice za okrasitev hiš in stanovanj o priliki Sokolskega zleta v Maribor se dobe
i
v trafiki Lenart v Gosposki ulici. Ne zabite si jih preskrbeti dokler so v zalogi.
Skrivnostni umor v Lajteršpergu. Ras-upiti Lajteršperg nam podaja zopet na skrivnostni način končano človeško žrtev. Danes zjutraj se je v gozdu za opekarno Dervušek našlo truplo približno 40 let starega človeka dozdevno iz delavskih krogov. Na sebi je imel vojaške hlače iz črnege sukna, telovnik iz vojaškega sivega sukna, klobuk kupljen pri neki tvrdki \ Trstu, žepni robec monogram P A, pri sebi je ime! 13 K gotovine. Na g'avi ima 20 poškodb, iz česar se sklepa, da je bil neznanec najbrže Primorec — umorjen. Umor pa se je izvršil najbrže že v pondeljek. Truplo so prepeljali na pokopališče v Pobrežju.
Smrtna nesreča pri igranju. Včeraj so se v Mlinski ulici na dvorišču hiše štev. 26 igrali otroci z lesenim zabojem, ki je pri tem padel štiriletnemu dečku Francu Dvoraku tako nesrečno na glavo, da je obležal na mestu mrtev.
Studenci pri Mariboru. Sokolska javna telovadba in veselica v nedeljo dne 15. t. m. se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. Dasi je vreme kazalo precej slabo, je prihitelo na prireditev veliko število domačinov ter gostov iz Maribora. Pri javni telovadbi so nastopili člani in članice iz Studencev in Maribora s prostimi vajami in vajami na orodju in je občinstvo z zanimanjem zasledovalo jako precizno izvajane točke in ni štedilo s priznanjem in ploskanjem. ]ako so ugajale proste in rajalne vaje naraščaja in gre za to posebna hvala neumornemu trudu voditeljev. Jako hvaležna ie misel, pod sokol, trobojnico zbrati to mlado armado, po kateri je že seg ila brezobzirna tujčeva roka. Po telovadbi se ]? razvila neprisiljena prosta zabava, igrala je železničarska godba
Arbeifer Athletik-Sportklub (Graz) proti Rote Elf (Maribor) 2:1 (2 : 0).
15. avgusta se je vršila na Rapidovem prostoru prijateljska tekma imenovanih klubov. Igra je bila manjše športne vrednosti, z nekaterimi izjemami brez vsakih napetih momentov. Graško moštvo očividno boljše in je baje v Grazu na četrtem mestu. Kombinacija je bila zelo pomankljiva na obeh straneh. Dobri le branilci obeh moštev in golmani. Mnogo je kazila igro surovost in nedisciplina nekaterih igralcev napram sodniku. Koti 5:1 za Graz. Publike okoli 300. Sodnik: Fridau. Rapidov prostor se je pokazal tudi ob lepem vremenu kot zelo pomankljiv, ker prah, ki se vzdiguje gotovo ni v prid pljučam tekmovalcev in gledalcev. (L)
Prvenstvo Koroške Slovenije 1920. V kolesarski dirki, ki jo je uprizoril klub kolesarjev in motociklistov Ilirija na progi Ljubljana—Velikovec (93 km) katero je vodil organizator slov. kolesarskega športa g. major Jaklič je dospel prvi na cilj. Josip Šolar (4:9: 05) in si priboril na ta način prvenstvo Koroške Slovenije za 1. 1920.
Zlet Sokolskega Sa-ueza SHS v Maribot dne 29. avgusta 1920!
Tržne cene v Mariboru
ne kakor bi morale biti, ampak kakor se je koncern zadnjega tedna prodajalo (v kronah):
1. Meso: Goveje meso I 22'—, II. 20'—, go-in | veji jezik prekajen 45'—, vampi ro-—, pljuča 12’—, tamburaši, krasno je pel pevski zbor »Drava«, gobec io-—, vime 10-—, loj 26--, telečje meso I 22-—, plesaželjni so gotovo prišli na svoj račun, j n 20—, pljuča —. prašičje meso 30—, pljuča 18-—,’ pod šotori se je pa skrbelo za izdatna te-; jetra is-—, obisti 20—, glava 20—, parklji 10—, sla-lesna okrepčila obiskovalcev. V splošnem je';nina sveža 42-—, prekajena 52'—, mast 46—48, bila VSa prireditev jako posrečena in se je! prekajeno svinjsko meso 42—48, prekajena svinjska Od več Strani slišala Želja, da to mlado in ; glava 22-—, prekajen svinjski jezik 42—, konjsko krepko društvo na nekdaj tako ogroženih; meso I 12-—, n 10—. 2. Klobase: Pržutovke 56 tleh priredi Še večkrat kaj sličnega. Stude- j do 60, debrecinske — —, brunšviške 36-—, pariške niškemu »Sokolu* pa kličemo: krepko nanrej j 40 —, posebne 36—, safalade in hrenovke 36—38, po začrtani poti ne meneč se za kakoršen- i kranjske sveže 50—, jetrne 40‘-, pretisnjene I 36-—* klevet! Zdravo!
Sokolstvo.
Zletni odbor ima v petek zvečer važno skupno sejo. Vsi člani posameznih odsekov se pozivajo, da se seje zanesljivo udeleže.
Poziv vsemu našemu dijaštvu, trgovsko in obrtnemu nara čaju in vsej našej mladini. Sokol vas poživlja, da prevzamete o priliki zleta rediteljstvo. Vabimo vas vsled tega, da pridete v nedeljo ob 11. uri o verando Narodnega doma, kjer se vrši tozadevni sestanek. Zdravo! Zletna pisarna.
Predsestvo M. S. Z. naznanja vsem društvom, da so bile danes odposlane vsem društvom legitimacije, ktere opravičujejo do polovične vožnje na železnicah. Ako se bode dosegel višji popust, se to vsem pravočasno naznani. Društvo, ki bi rabilo višje število legitimacij, naj to nemudoma javi. Naše članstvo naj se pripelje v Maribor s sledečimi vlaki: Koroško dne 28. augusta z vlakom št. 414, ki prihaja ob 20. uri. Iz Maribora odhaja dne 29. ob 24 uri iz koroškega kolodvora. Vlak iz Kotoribe prihaja v Maribor, 29. avgusta ob 6. uri ter odhaja ob 2. uri ponoči. S tem vlakom naj sp pripelje tudi Ljutomer in Murska Sobota. Čitajte pazljivo liste, v kterih so dnevo objavljena navodila. Zdravo!
Podpirajte Jugosl. Matico*!
II 40’—-. 3. Kože: Goveje 26-—, telečje 26.—. — 4. Perutnina: Piščanec majhen 25’ — , večji 30’—■ kokoš 40'—, raca 50—, gos 80—. 5. Divjačina: Zajec domač 20—30, divji , srna —•—. Surovo maslo 56—68, čajno maslo 56—68, mleko liter 4’—, jajca komad 1 10—1-20, sirček kg 10—12. 6. Pijača: Vino staro 24—36, vino novo 16—24, pivo 6-—, žganje 60—70. 7. Sadje: Hruške 6—8, jabolke 2—4, češplje 2*—, marelice — •—, kostanj —. 8. Špecerijsko blago:	Riž	34—40, kava 60—100, kava pražena
100—110, sol 4-60, poper cel 90-—, poper mlet 100'—, paprika 100, testenine 18-—, navadni kis 2-—, vinski kis 2—4, jedilno olje 76‘—, špirit —sladkor 58 do 64. 9. Ž i t o : Pšenica 7*—, rž 6-—, ječmen 5-—, oves 4-—, proso 5—, koruza 6-—, ajda 8—, fižol navadni 4—5, fižol črešnjar 5-—, grah —•—, leča 9 do 11. 10. M1 e V s k i i z d e 1 k i: Pšenična moka 00 12—13, 0 11, 6 9’—, kaša 10—, ješprenj 11’—, otrobi 1—2, koruzna moka 7—8, koruzni zdrob 7—8, pšenični zdrob 14-—, ajdova moka 14’—. 11. Krma: Seno 90—100, slama 50—55 (100 kg). 12. Kurivo: Drva trda 160’—, drva mehka 140-— za ms, premog 38—60 za 100 kg, petrolej 18—20 liter. 13. Zelenjava (kg): Glavnata salata 1*—, štrucnata salata 1‘—, zgodnje zelje 4-—, ohrovt 8—, karfijola 5—6, koleraba nadzemnica 3—4, špinača 2'—, paradižniki 4—6, kumare r—, buče jedilne 1'—, grah v stročju —, grah luščen 10—12, fižol v stročju 3—4, peteršilj —'20, zelena —20, čebula 4—5, česen 12-—, korenje vrtno —'20, korenje navadno —'10, zelenjava za kuho —'20, koleraba —*—.krompir zgodnji 150—2,krompir pozni —, hren 10'—. 14. Kisline: Zelje kislo —, repa kisla 1’20. 15. Kruh: Bel (50 dkg) 6-—# „rn (70 dkg) 5-40, žemlje (5 dkg) 80—90 vin.
Zadnje vesti.
'Nova vlada.
LDU Beograd, 18. avgusta. Regent Aleksander je podpisal danes ob 11. uri dopoldne ukaz o novi vladi, ki mu jo je predložil ministrski predsednik dr. Vesnič. Takoj zatem sta bila zaprisežena minister za notranje stvari Milorad Draškovič in minister za verstvo Pavel Marinkovič. Minister pravo-sodstva, Marko Trifkovič, bo do prihoda dr. Mušičkega opravljal posle ministra za kon-stituanto.
Prva seja novega kabineta.
LDU Beograd, 19. avgusta. Včeraj je bila od 17. do 19.£ure seja ministrskega sveta na kateri se je razpravljalo o zasedbi pover-jeniških mest v pokrajinskih vladah, kakor tudi o najnovejšem vpadu albanskih tolp v južnozapadne kraje.
Delo začasnega narodnega predstavništva.
LDU Beograd, 18. avgusta. Na prvi seji narodnega predstavništva bi se imel v najkrajšem roku sprejeti novi volilni red- Narodno predstavništvo bo ostalo do izvedbe volitev kot vrhovna kontrola vlade.
Odlikovanja Čehoslovakov.
LDU. Beograd, 18.avgusta. Prestolo-
Ostavka mladih častnikov sprejeta.
LDU. Beograd, 18. avgusta. Vojni minister je sprejel ostavko vseh onih mladih častnikov, ki so protestirali radi svojega zapostavljanja z ozirom na napredovanje častnikov iz bivše avstroogrske vojske.
Naš poslanik v Budimpešti.
LDU Beograd, 18. avgusta. Za našega poslanika v Budimpešti je imenovan g. Milan Mi-lojevic, naš dosedanji poslanik v Haagu. Novi budimpeštanski poslanik je že odpotoval na svoje mesto.
Cez mejo se sme vzeti s seboj 1000 dinarjev.
LDU Beograd, 18. avgusta. Ministrski svet je dovolil, da smejo posamezni potniki vzeti s seboj pri prestopu državne meje do 1000 dinarjev v dinarskih ali kronskodinarskih movča-nicah. Ta vsota se ne vračuna v zdravo valuto, ki jo sme vsak potnik vzeti s seboj iz naše države na podlagi sklepa vlade.
Albanski vpad čez naše meje.
LDU Beograd, 18. avg. Nekateri listi, med njimi tudi beograjska „Epolia", so prinesli vest, da je mesto Debra padlo v albanske roke. Po točnih informacijah s pristojne strani se ta vest dementira. Naše čete se nahajajo v Debri, kamor so poslana potrebna ojačenja. Z ozirom na korake, ki jih je vlada ukrenila, bodo albanske
naslednik regent Aleksander je odlikoval tolpe v najkrajšem času P°Snane Preko meie-čehoslovaškega poslanika na našem dvoru,
dr. Antona Kalino, z redom sv. Save I. raz. Istotako so bili odlikovani člani čehoslovaš-kega poslaništva v Beogradu, kakor tudi mnogi uradniki v čehoslovaškem ministrstvu za zunanje posle.
Dr. Trumbič se vrne domov.
LDU. Beograd, 18. avgusta. Minister za zunanje stvari, dr. Ante Trumbič se je ponovno povrnil iz Londona v Pariz. Dr- Trumbič je
Tušarjeve misije.
LDU Beograd, 18. avgusta. „Politika„ pri-naša brzojavko z Dunaja, da se je čehosiovaški ministrski predsednik Tušar vrnil s svojega sestanka z italijanskim ministrom za zun. stvari, grofom Sforzo, v Benetkah. Na Dunaju je ministrski predsednik Tušar posetil avstrijskega drž. tajnika dr, Rennerja, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Ministrski predsednik Tušar je nato nadaljeval potovanje v Prago.
bil pozvan da se povrne čimprej v Beograd, „ , ,	. .
da prevzame svoj resort, ker se smatra, daj	^lcno	^emicni	institut	v
je potrebno, da biva v Beogradu
Brodarstvo na Savi.
LDU Beograd, 18. avgusta. Brodarski sindikat SHS je bil radi nizkega stanja vode v Savi prisiljen, ustaviti promet s potniki in blagom od Mitroviče proti vodi.
Žito za Avstrijo.
LDU Beograd, 18. avgusta. V Baji so pred časom zadržali večje število ladij z žitom za Avstrijo, ker ni izplačala Avstrija pravočasno vsoto za te dobave. Sedaj je avstrijska vlada položila potrebni denar, vsled česar je prevoz žita na Dunaj dovoljen.
Za Venizelosa.
LDU Beograd, 18. avgusta. »Politika® prinaša iz Aten nastopno brzojavko: Vest, da sta dva bivša častnika kralja Konstantina izvršila atentat na Venizelosa, je izzvala silno ogorčenje po vsej Grški, in zlasti v Atenah. Množice ljudstva so manifestirale po ulicah za Venizelosa. Po več krajih pa so demonstrantjei uničili in zažgali uredništva opozicijonalnih' listov. V mestu je došlo do oboroženih: spopadov.	|
Beogradu.
LDU Beograd, 18. avgusta. Vlada je odobrila potreben kredit za obnovitev bakte-riologičnega kemičnega instituta v Beogradu.
Znižanje državnih štipendistov.
LDU Beograd, 18. avgusta. Ministrstvo za prosveto in narodno zdravstvo sta preko svojih prosvetnih delegatov izvršila znižanje državnih štipendistov. Štipendije so odvzete onim, ki niso položili pravočasno izpitov ali pa so jih položili z neuspehom. Razen tega so odvzete štipendije onim, kateri plačujejo nad 150 dinarjev neposrednega davka.
Preosnova učiteljišč.
LDU Beograd, 18. avgusta. V ministrstvu za prosveto se izdeluje obširen načrt za preosnovo naših učiteljišč.
Borzno poročilo.
LDU Beograd, 18. avgusta. (Borza,) Devize: Pariz 168—170, London 87—87-50, New York 23—23.75, Berlin 49.50, Ženeva 376 do 400, Dunaj 10T5—1020, Praga 39-50—4050, Rim 121 —122, Solun 260—275; valute: 20 dinarski komadi v zlatu 24-10—24-15, ang. funti 85-50, francoski franki 170—171*50, dolarji 22 70—22-90, italijanske lire 117—120, levi 40*50—41, leji 48—49, nemške marke 49'25— 49-45, čehčslovaške krone 41—41-50, avstrijske krone 10 50—11.
Izdala: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
Fina pletena otročka košara za ležanje se proda. Tatlenbachova ulica 27, III. nadstropje, vrata 7.	343
Čislo nove bele hlače
in par čevljev št. 44 se proda. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo.
Neblovano mesečno sobo išče stalno nameščen gospod za takoj ali pa vsaj s 1. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista..
Naznanjam sl. občinstvu, da sem z današnjim dnevom otvoril
pekarno in slaščičarno
v Karcovini St. 203 (zraven tovarne olja). Razpošiljam tudi na debelo.
Za obilen obisk se priporoča
342 2—i	Karel	Lenardič.
usliižtafivzavza: smrti v
sklicuje v nedeljo, dne 22. avgusta 1920 ob 8. uri zjutraj v prostorih društva »Slavec«: v Narod, domu v Ljubljani, I. ndstr.
izvanreden občni zbor
z dnevnim redom:
1. Prikiopitev društva »Innsbrucker Sterbeverein« k našemu društvu.
2.-Preuredba pravil.
3. Volitev novega odbora.
4. Določitev podpore in članarine.
5. Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
344
Zavod	m striženje in zaklepanje v Maribora
prevzame
vpaSto vrši© »Ira&amja v maslu, na koiodv«. rtb,	tudi spromljanjtf lelosnliltlh vtik.
'Itoftisniia « eataarsvi Psrinfanftična ulica &
Sms
m m
m
z :
m	*•	/	rali
Bencin ® DiseO-olie ^ strojjno-olie - Tovot-mast 9
dobavlja promptno
Jineraina rafinerijo" Iraussri
Dopise na centralo v Mariboru. 12-3
Telefon štev. 30.
Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh mestih Jugoslavije.
Brzojavi: Rafinerija. ®