Pred začetkom novega šolskega leta Zopet se odpirafo šolska vrata. Duh po protiprašnem olju, po sveže pobelje-nih stenah izdaja skrb naših delovnih in skrbnih upraviteliev in ravnateljev ter njihovega pomcžnega osebfa, ki so vlo žili ves trud med počitnicami v to, da bi mladina vstopala z veseljem v poslopje, kjer si nabira znanje in nove izkušnje s katerimh bo mogla nadalfe graditi so-ciaUzem. Telesno in duhovno okrepljena se -vra-ča nasa mladina z najrazličnejših delov nih akcij. Vse te akcije so imele en edini cili: čimpref zgraditi socializem, kar se da najhitreje pripraviti našemu delov-nemu človeka boljke življenje. Mnogi so se vrnili z Avtoceste z udarniško značko. nemalo jih je prineslo s seboj diplomo, $ katero so bili pohvaljeni za svoje po-žrtvovalno delo na mladinskih akcijah. Zanimivo je, tia so letos odšli na delov-ne akcije marsikje že tudi pionirfi, ki jih z ničemcr ni bilo mogoče odvrniti t>d te*a koraka. V tem se kaže njihova pravilna vzgota v nove Ijudi, ki znafo ceniti delo za skupnost in se otretaro egoističnih prizadevanj. Mnopi so se h-fos vkljueili v ddovne brifiade pionirjev, ki so obirali v Sovinfski doUni naže ze-leno zlato — hmeli. Če si tnke«a piovir-čka povprašol. dali se zaveda. kako vaz-po nalo<*o opravUa s tem. da r'e prišei dat°č nd doma obiraf hmelf. ti je ttonos-rv? od*nvorih hmeli bomo nrodali i/rtt-pim driavam, za nieta pa bomo dobili stroje. ra katero rakafo našp nnvnzčra-jeve tovarne Nrhatere države, ki pra-viro. da tudi firodiio soe?a!iz/'rn. nam no-čpio t>i>c prodp*afi stroiev b^mo pa *e mi piofirfi nodvofrli svoie sile pr\ dviu in zfrarf:Jf hnmn nocfafrn»m z Ia*fn**»i siiami. Vrnk pionir fp dn^pa prcnričnn. da *T0-dimo S(yiaJ'?em in hnr ie ,ft>išp. on i>f do imamo tadi t>*e popofe. Sfabotne otroke smo poslali v počitni-ške kolonije Pod dobrim pedacoškim vodstvom nasih učiteljev in mladincev. zaradi skrbne nege in prehrane nahe Irudske oblasti, so se vrnili za$orelih obrazov in ni Pa hilo med niirni. ki se ve bi mofel po^valiti. da je pridnbH 3 do 4 k» na teži Letos so še morda bili v počitniski kolonifi, drupo leto se bodo pa ze uvrstili v mladinsko bri^ado in vrarali to, kar jim je letos dajala skup-nort. Kciko dmpačno je iivljenje današnfega učenca in difaka v času počitnic, pa tudi tekom šolskeča leta Kako daleč je da-r.es naš difak od poniževalnega prosja-čenfa od farovža do farovža z znaeilnim radom burioazno-kapitalisticne vzgoje: Pauper studiosus sum. peto viaticum . Z zastavo na čelu koraka pojoč na delo po širni domovini, jo pomača obnaviiati. graditi, in s tem doprinaša svoj obulus skupnosti Sedaj pa naš mladinec zopet odlaga kramp in lopato ter /o zamenjuje s knji~ go. Zaveda se, da bo naše Ijudstvo tem hitrsje gradilo sociahzem, čim več iz-obraženih Ijudi bo imelo Dobro pozna Leninove bescde z znanjem oboroien elovek je nepremagljiv — ali pa: zrno znanosti zcdcne bolj ko jekleno Polagoma dobiuata naš pionir in naš dijak socialističen odnos do učenja Za-vedata se, da je neuspehno kampanjsko učen/e. Le malo kje be čuješ dijaka. k' bi izjavih danes se oa moram aeiti, jutri bom vprasan Tudi učenfe je podvrženo razvojnemu zakonu, to se pravi: učenec rr.ora svofe znanje graditi od dneva do dneva, celo od ura do ure. ne pa r>a za-ner arjati in ga trpati v čjavo le tik pred redovalno konferenco. da se mu kar urti v plavi Naš ačitelj pa mora vedeti, da je v šoli države, ki gradi socializem. za vedno odkhnkal vsak verbalizem. da ne more in ne sme gojiti nobenega formafizma marveč, da mora svoj pouk tesno na*la-nfati na našo živlienjsko stvarnost Od-ločno je treba dvifati idejno-politično in vz^ofno ravcn naše šole Obrarunati je trcba z vsokovrstnimt predaodki do-končno in postat*iti pouk na znanstveno podlago, ker le tako lahho garantrramo zdravo duhovhn ra*1 navefia. socialistič-ne$a človeha Mno^i na*i nčffofri in pm-fesorii so znali svof poak nostaviti no znanstveno podla^o in mu dati novolnn-ma novo vsvbino nt>ba+cri pa š<» vc^vo ne morefo dovmeti. da imnmn za spb^i naivp1iča9tni>i*i df>1 sr>o;V z^odmtfn^ pr<>- lomnico, s katero smo obračunali s sta-rim in za katero se poraja novo iivlje-nje, novi družbeni odnosi, ki nimajo ni-česar skupnega s staro vzgojo predkapi-talistične Jugoslavije. Vsem mora biti jasno, da se razredna borba razločno od-raža tadi v naših šolah in sicer v ideo-loški borbi. Redki so sicer protiljudski elementi, ki se jim je posrečilo zaka-muflirati svojo protiljudsko dejavnost pri vzgoji naše mladine. Naša Ijudska obiast bo morala budno paziti, da take škod-l/ivce in saboterfe petlelnega plana in graditve socializma cim pref odstrani od tako delikatnega in odgovornega dela, kakor je vzgoja našega mladega rodu. To pa zahteva nujno diferenciacijo med uči-telfskim kadrom, ki bo dokončno odstra-nila vse škodlfive elemente iz vrst naših poštenih in predanih učiteljev in profe-sorfev. S strohovnim in ideološkim poflablja-njem bomo dvignili idefno in vzpojno plat pouka naših učiteljev. Prosvetni de-lavci se bodo morali z vso vnemo preči na ideološki in strokovni študij, ki go je predpisalo ministrstvo za prosoeto in ki je za vsakega pedagoskeHa delavca oboezen. Glavna naloga mladinske orpa-nizacije pa ie. da se nenehno in vztrajno bori proti kampanjskemu učenju in »i tako pridobi pravi socialistični odnos do učenia. Razumljivo je, da imafo tn «w/ deiez tudi starši, ki moraio tesno sode-lovati s $0/0. ki je ne smeio prepaičati samo učiteliu in itčencu. Če bndo ori tem zasfavile svoj valiv in pomoč tudi mno-žične omanizaciie, je čotovo, da bodo usnehi v novem šohkem letu rrnr><*o boliši kakor so bili v pretekiem. Š. K Osvobodilna fronta mora pred ria^irn liudatvoTD prav tako v iosni hiči posta-viti obrektivnf iezhocp nastPPa dela ka-kor mora z usn iasnoaffo priharati Uud-skim množicam vse naic dnspdanje usoe-he, ki fo polno porošfvo naše pravi^nc poti in boljke bndočnosti tn iim poma-pati predosem v tem. da razvmefo tt>inve danasnjePa ea?a v perspektivi iutrišviP' ga bolj&ega dne. Iz nalog OF. Naše delo Neplačani davčni zaostanki -velika ovira naše graditve Izkušnje \z prejšnjih let so po-kazaie, da povzročajo nepiacani davčni zaostanki v našem gospo-darstvu veiik zastoj 111 težave ne samo ustanovam Ijudske obiasti v adrmnistraciji, temveč, kar je giav-no, tudi v veliki meri neposredno kapitalni graditvi, torej ^bjektom naše pctletke, ki bodo v veliki me-ri vplivali na dvig življenjskega standarda, gradnjo tovarniških po-slopij m stanovanjskih stavb, cest, žcleznic, šoi, bolnišnic in drugega, kjer so denarna sredstva prav ta-ko važna m potrebna kot gradbe-ni material in delovna sila. Težave pa povzročajo tudi davčnim zave-zancem samim, ker jih davčni za-ostanki zatečejo, ko je prispel že novi davčni predpis, pa še stare-ga niso izpolnili. Tako prihaja v najhujših pnmerih do nepotrebnih razprav pred sodiščem, ki je po-slednja instanca za ureditev ob-veznosti malomarnih poedincev do družbene skupnosti in graditve v naši državi. Jasno je. da se takšno stanje ne more nadaljevati. V ptujskem okra-ju je šc precejšnje Število davčnih zavezancev, ki svojih davčnih ob-veznosti niso izpolnili v celoti, ne-kaj je pa tudi takih, ki jih niso izvršili niti deloma Da bi se to po-pravilo. je bila v zadnjern času povcrjena krajevnim ljudskim od-borom večja samostojnost v pogle-du izvajanja davčne politike na vasi. Krajevnj ljudski odbori ima-jo na svojem terenu večjo eviden-co. kot jo more imeti Poverjeni-štvo za finance nad vsem okrajem in bodo po svojih dveh komisijah mogli bolje zasledovati probieme. ki se pojavljajo v zvezi s plačeva-njem davkov. Komisija za vodstvo davčne po-litike na vasi ima med drugim sle* rleče naloge: izdelavo operanvne-ga plana izterjave davčnih zanstan-kov stalno zasledovanje poteka iz-teriave skozi vse leto. zbiranje po-datkov o davčni zmogliivosti za-vezancev. da na masovnih sestan kih to^mači situacija v pogledu izpoln jevanja Havčnih obveznosti in opnzaria na dobre in siabe pri-mere, da na neuspelih primerih iz- terjave stavi predloge za prisii»*> izterjavo, da daje direktive kzier-jevalni komisiji ter da stavi Po-verjeništvu za finance predloge za odpis davka, če ugotovi, da zaracti okoliščin, ki se pri odmeri niso mo-glc predvideva«ti, davka ni mogt)-če izterjati. Komisiji za lzterjavo je, kot je razvidno že iz njenega naziva, po-verjena naloga, obisk-ovati davčne zavezance na domu, jih seznanja-ti z njihovimi davčnimi zaostanki in jih opominjati na redno plače-vanje davkov. Krajevni ljudski odbori ptujske-ga okraja so po večini razumeli važnost dela teh dveh komisij, jih pravočasno ustanovili in uvedli v delo. Krajevni Ijudski odbori pa. kot so Marjeta, Zabovci, Slovenja vas in še nekateri, pa stvari ni»o zajeli s potrebno resnostjo, kar je razvidno iz dejstva, da v komisijo določeni člani nočejo sprejeti po-verjene jim dolžnosti kljub vsem naštetim važnostim pravočasnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, in kljub temu, da je izpolnitev fi-nančnega plana KLO-jev odvisna od pravočasnega vplačevanja dav-kov. Razen tega kažejo primeri iz imenovanih krajev, da tovariši, ki dolžnosti v obeh davčnih komisijah niso hoteli sprejeti. ne izpolnjujejo pogojev: ki jih mora izpolnjevati ljudski funkcionar ter član Osvo-badilne fronte, da se ne zavedajo važnosti finančne politike v času graditve socializma v nasi državi. Veliki večini davčnih zavezanccv ptujskega okraja je znan po-men denarnih sredstev, ki priha-jajo iz davčnih prispevkov za gra-ditev v državi, zato tudi svQJe davčne obveznosti v redu izvršu-jejo Znan je tudi manjšemu stevilu onih. ki svojih obveznosti ne izvr-šujejo iz teh ali 'onih razlogov. Slednji se morajo zavedati, da s svojim stališčem zadevajo na od-ločnost vseh delovnih Ijudi v dr-žavi, ki ne dovoljujejo zaviranja graditve z neplačevanjem davkov in da bodo morali s svojo malomar-nostjo ali zlovoljnostjo prej ali slej prenehati. Po. Kmetijska obdelovalna zadruga v Gorišnici se utrjuje in razvija Gonšnica, 26. avg. 1949 Zadružniki vemo, da želi marsikdo ve-deti, kaito ini v novo ustanorijeni za-drugi sedaj iivimo in k.ax.o napredu-je«io v sKiapnem gospodarstvu. Po obč-nem zboru v letosnjem maju nas je bik» le maio družin spiejelih v zadrugo, ven-dar smo v«»i skupno začeli ostro borbo .za izvrš.tev gospodaiskih nalog. ka smo si jih postavili za prvo lelo Ceprav smo se združili iz treh vasi v novi način življenja, smo kljub temu b.li že taikral istih m;6ii v želji, da bi pokazali kmetom-privatnikom, kako se lahko z manj delovne sile napravi mno-go več. Tudi država nam je prisjtočila na pomoč i>n nam nadiia potrebne stro-je, k; sino jdh stooci&totno izrabili, kot do sedaj še niso bali izrabljeni, ker so jih kmetje le redko ali pa nikciar u-po-rabljali. Novi način gosnpodarjeoja je v zfdru-go pritegmd.1 še družni Aatona Viseo-jaka iz Tibolc in Jožeta Kianjca iz Za-mušanskega brega, ki *ta že kmaiu po sprejemu pokazali, da &ta voljni viažiti v*e svoje sile v izgradnjo soc.altzma. Teiave, ki smo jih ie precej preoaa-gali, se še precej pojavljajo t« in tam, toda s trdno voljo nas vseh bomo ividi te premagali. Tu iri tam nam še aekaten kmetje, ki 90 sicer stoptil; med prviini v zadrugo, delajo razne teŽAve. Viktor Brea, nekda«ji večji koaet, si do »edaj ni mogel predstavlja^i, da bi bili v«i zadražn ki enaki in da im«jo vsi iste pravice in doliaics*!, ker je gtedaJ &a zadrapfo s staii&ea svojega arfcdanjega premožeinj&kega staaja. Pri popisu ži-vine je tudi poza;bil vpisati eno kravo, ki jo je dal v rejo Jn tega ni popravil vse do sedaj, čepiav je od u«tanavitve zadruge mmik» že nad tri meseee. Za-hvaljujoč zavesd zadru^niikov pa je bi-la krava na-jctena in vključena v za-družni sektor, Brezu m ostalim godr-njačem pa dokazasno, da je kontrola zadružnikov dosledaaa. Za razvoj un razMritev zadrutnega sektorja v »bmočj« naše zadruge skrbi-mo vsi, ker virikno, da se naši življenj-&ki pogo}i zboljšujejo z vsakim dnem. Vemo, da «0 okoli^ki kmet;e, kakor tu-di kmetje k Gorifeiice precej pomagali ostankooi vaških vršičkov pri razbija-nju nove zadruge z razrami parolatmi, kar se jim pa ni posrečilo, ker so za-dnugo ustanovai po večini taki delovni ljudje, ki so Ieta Hi leta moraJi hlapče-vati vaškim bcgatašem, ki so z žulji delovaih Ijudi omogočali sebi boljše življeaje. Edea tak h ie bii tudi Geč, ki se >e s svojan znaajera vrinil v zadpacf© Ht nameraval s svojo prebrisa-nostjo zavreti hitri razvoj zadruge. To-da zadružniki s*ao to hitro opazili in ga kot ikodl>ivea (MistTaniii. Poedasi ksnetje bi' hoteli vstopitl v zadrug« tudi za*ad: tega, da bi s svo-jim vpiiveaa d© ju&kalerih zadružnifcov obdržali asroje izgnjbljeBe beneficije m s tem zo^set izkoršščal; malega človeka, kot jk> tega b$k vajeni. Tudi taki sl^učaji so se doga}ali v našl zadrugi v začefku s-kmpmega gospodarjenja. Primer z Ge-čora, k: si je hotel pridobita pri zadruž-nifcih ugled 6 tem, da je dajal strokov-na navodila, na (inigi strani pa kriti-ziral zadratodke, ki niso nič viož.li ˇ z&dmgo in s pofevalo Mvših rečjih kme-lov, ki pa dosJej v zadrugi z delom niso tol k-o prispevali kot bi mogli, je dokaz za te. PiS zadruinikib., ki so biu večii k-naetje, Je »pazdti, da se še niso viivel: v fifcupnem gospodar&tvu, če-prav že iržtvajo plodove skupnega dela zadntgarjev. Redne zte»r« zadražnikor obiskujemo vsi red.no ter a« ujih rešujemo raroa go-spodais&a ^pm&ftnja in predlagamo upra<\rinenm tf&am raaaae izboljšave de-la. Prav v tem se vidi naprednost za-dmžneg« foafKKJaretra. Največkrat pa že pri dnevD^m <žel« rešujemo aM priprav-lja«m«o raizne pre-dftoge, ki jih potem na zboru za^rum&s&v efciippo gprejmemo in vme&esBO. Na sesta-nki-h da:crta svoje predlog« m pjre^ted« dtel« tudi upravni in nadrorai oilb<*r ter iznažata kritiko :n sasnokrittSbo pred vsemi zadružniki. Iz pocelfea tmo »a to gledali malo bolj postrani, k-o p© saao iijvid«^. da brez te-ga ni joag&šk j^evati razmh go^odat- tfkSi nak>g, «mo tndi sami začeli v tenj 6odelovati. Naše zadruino ž vljenje je že dobilo y\oj polet, ker stremimo za tem, da b; postali re« ljudje socialističnega kova m da bi prispevali skupnosti čim več. ker bomo le na ta načn dostojno zasto-pali socialistični sektor, ki ga bomo razširili po vsem ptujskean okraju. Na-šian seeteaasfcom prisostvujejo včasih tu-d; knoetie-privatniki, ki pa š« ne poj-mujejo cilja sestankov. Vsem, ki se še niso odločiii, da bi postali člani naše zadruge, pa priporočamo, da se za to čira prej odiočijo, ker bodo na ta nann za-menjali svoje dosedanje individualno goept ie delo stihijsko, kcr ne poznajo sitnaclje na te-renu Vtške je treba po planu pravo-časno realizirati, tako pa vidimo da se pri žitaricali ni povsod pr*.vočasno pri-stopilo k ugotavljanju hektarskih donosov in se ni dovolj ostro udarilo po sabo-terjiln kl stalno ovirajo naše deJo. Pod-vzcti je treba predvsem borbo proti šnckulantom na vat,i in oe tako kot je to priiner v Murski Soboti. kjer Hh ščl tijo. Predvsem gre za pitane prašiče. NaŠi terenci nasedaio teoriji, da pitance ne moremo odkupovati tekom vsega leta, ampak samo v <5asu, katerega določijo kmetje. Prav tako se ne smemo sprl-jazniii z nineniem, Ceš da v SloveniU ni blaga. Treba je samo poznati situa-cijo na vasi in videli bomo, da ie ve-llko ariiklov za katere sploh ne vemo, da obstojajo. Prav tako kakor je važna odkapna evidenea. ki je po večlni birokratska, kl ne daje pravih pokazateljev, ni nič nianj važna tudi povezava med posa-mezniiui poverjeništvl in polltičnimi or-ganlzacljami. Našl odkupl bi bill mnogo boljši, če bi nas v tctn podprle razne množlfnsi organi7.aciie Vse te napake so vsckakor Izrodile nepraviinosti na terenn. Nujno je, da poverjeništva L\m-prej pristopiio k sestavi operativnih pla-nov k ugotavljanju hektarskega donosa za krompir PrenehatJ je treba s kampanjsklm na-člnom dela. Treba je poiskati novlh obiik deia in odpraviti stare tendence, katerih se zlasti lcndavski in soboški okraj takn krčevito opriiemljeta. Vzgo-liti moramo zdrav kader. ki bo z večjo revolucionarnostjo in večjim čntom od-Kovornnsti do delonega človeka izva-jal odktipc. Vse letne zaostanke ie treba brezpo-gojjno realiizirati. Pri nas Je še tnnogo kmetovalcev, ki še sp!oh nimajo zadoiž-nic. Grajati je treba najbolj Mursko So-boto. ki noče odkupovati plemenske ži-v5ne. Neresno izvrševante plana je zla-sti v snficitarnih prcdeiih. Ttidi pri odkunu mltka ]e opažcno. da n) povezave. Zato orlkun §epa. Ma-rihor ima vse pogoje za odkup mleka, tako da bi ga mornlo biti dovolj tudi v prosti prodaji. Sicer se je situacUa v odkiipu mleka nekoliko izboljšala ven-dar je krivda v tem. da še mnoga držav-na posestva niso dobila zadolžoic, ra- zen tega pa okraH ne lzreka)o skoraj nobeniti kaznl. Seno bo prav tako nnfno odkupovati, zlasti ker so plani odkupa nlzkL Do-sledno bo pri tem potrebno irpolnjevaU časovne plane. Predvsem kiitična }e silnaciia z od-kupom sadja in zelenjave. Napaka |e v teni, ker podletja ne določajo časa od-daje, vsled «5esar mnogo blaga uvene In propade. Tako na primcr mdustriJski centri nimajo zelenjjave, kljub temu, da je pridelek največji. Nttiče nl poskrbel tndi za gozdne sadeže, zdravllna zell-šča, ki so važen Izvozni artikel. Prav tako je potrebno organirirati vlaganie sadežev. kar }e velike važnosti. Posebno pozomost Je treba posvetftl farmam, ki so bik doslel Izredno slabo organizirane. Premalo interesa za doseR« plana kažejo tudi pitališča. Poleg tega tudi nlkjer nl blio rečeno, da ptajsko sadje hi zelenjava ne bi smela imeti v Mariboru svojo stojnico, ki bi tekmo-vala z drugiiBi. Važno za nadalinji potek odkupa ]e, da se uvede brieadnl sistern dela, ki se mora deHU na poiitfčni in ope okrajnih odkupnih podfeiij je bilo razvidno, da bo poirebno za izboljsanje odkupa v Mariborski oblasti iimprej izpopolniti delo poverjenistev, zaostriti plansko disctplino okrepiti. razširiti in očistiti odkupni aparat, ki ponekod s svofim malomarnim in saboterskim odnosom ter podpiranjem špekulantskih kmetov močno zavira realizacijo plana obvezne oddaje. Delovne akcije kalijo odločne in razkrinkujejo omahljive Ijudi Sindikalne podruinice do mestih m industrijskih krafih skušajo reštii prn-blem pomanjkanja kuriva s tem, da foi-mirajo poseone bngade, scstuvtiene iz članov sindikalnih podruznic in jih po-šiijajo v gozdove, da pripravijo potrcb no kurivo. Tudi Clani sindikalnih podružruc iz Ptuja so pred nedavnim odšli v roške gozdove na Dolettjskem s tem namenom. Globoko v gozdu imajo svoje začasno bivališče v čistih barakah odkoder ftc-dijo vsak dan v bližnje gozdove pri-pravlfat drva. Imajo organizirano skupno kuhinjo, v kateri tovarišici Kirbiš Ivarika tn Vnuk Marija pripravljata brigadiriem hrano. 2e po nekaj dneh skupnega živ Ijenja $e je kolekiiv primerno vživel v svoje delo. Na pročelju stanovanjske barake lahko na grafikonu vidimo uspehe dela posc-meznih skupin. NaiboljU sta prva in draga skupina druge čeie, ki vsak dan za lepe odsiotke presegata normo. Ob opoidanskem odmoru je po kosilu vsak dan mnogo govora o normah, te-renu, deiovruh prutkah in drugem, kar je v zvezi z deiom. Tu pnmerjajo bri gadirk svoje delovne uspehe. tnajboiiši tned riiimi so: Svenšek Ivan, Kušier Franc, Vertič Franc, Zlatnik Ignac m Kirič Amon, ki dnevno presegajo normo od /0 do 20 odstotkov. i udi Golc Ivan ima vtiiko dela pri cepantu lUodov. ki jih šitfje tovarih razžagajo. Tako se ptujski sindtkausti irudijo, da bi bile nfihove družine preskrbljene s kurivom v itmskem iasu. Imajo pa v svofi sredi iudi izjeme. namreč brigu-dirje, ki niso odš.i v brigado z name-nom vseh ostalih, temveč za to, da bi »zalnlU 25 delovnih dni. Prišlo je celo do tega, da je eden takih, in sicer tia nol Mako. pomočnik pn brivcu Gjuic-si>ku v Ptuju. na sestankn brigadirjev v svojem saboterskcm oanosu izjavil dobesedno sledeče: »Tovariši mi nismo priš.i v Kočevie, dq bi izpoinik plan in riorrno, da bi garali, tetnveč da bi nam preje tniml čas; kdor }« za to, na\ dvtgne roko!* Zaveani Origadirji seveda ruso dvignUi rok in ie gospcd Hanol ostal osotnljen s svojirn razbijoškim predio-gorn. Še enkrat so ugotovili važnost sečnje drv sa potrebe deiavcev in na meUencev v ptujskern okraju ter omt-njega razkrinkad Toda hanol tu ostal s<> mo pri tem poskusu razbijanja sindi kalne brigade. Ker mu ni uspel prvi na-črt, ie hotel uresniciti drugega, še boli podiega. Pridobil si je dva brigadirja, s pomočjo katerih je hotel organizirati dve skuplni, ki naj bi dezertirali domov. Iz rabil je $voj položaj ckonoma brigade ter se na gozdni npravi v Kočeviu do govoril za obračun in avtomobil, ki naj « skupini odpeijal na pastaio. * -.* Toda vodstvo brigade je pravočasno zvedelo za njegove načrte in mu jih prcprečilo. Uspeh njegovega razdira-nega dela sta potem le slučaja Špilek Franc iz Ormoža in Kranjc Frane iz OM v Ptuju, ki se n:s(a znata drugače odtegniti skupnemu dela, kot da sta se javila bolna, nato pa mesto k zdrav-nika odšlfi domov Gornji primeri kazejo, da bo potreb-nega še veliko deta med člani sindikul-nih podružnic v ptiijskem okraju. da ne bodo kioniit ob vsakem manjšem naporu v delu za koristi skupnosti. Še ena do-bra stran takih skupnih o.kcij pa je, da razkrinkajo slabiie. omahljivce in stra-hopetneže ter da prekalijo trdne in od-ločne Ijudi, ki s-s borijo za zho{j$anie zivljenjskih pogojev vsch delovnih liudi. P.A. Vsepovsod najdemo delovne in zavedne ljudi ... tudi v Cirkovrih na zbira-lišču žuaric. Vsak, ki pnde v civo-rano, opazi med muzrut mladmlvo Vido kesnik iz SikoI. Od začctka odkupa pa do danes je omenjena miadinka urna pn težkem deki natovarjanja žita na avtomoDile. Možje so bili že zamenjani pri tem delu, Vida pa vztrajno dela brez vsake zainene, ne da bi toži-la, da je trudna, preklada in po-ravnava vreče, ki jih dovažajo in odvažajo v skladišča. Marsikateri moški, ki je tožil. da je delo pretežko za več dni, si lahko vzame za vzgled to mladinko, prav tako pa vsa ostala mladina, pose-bno pa mladinci. Na vprašanje, kako ji gre, od-govarja na kratko: »Kar dobro!« Tudi v vsem drugem delu, ki ga opravlja na krajevnem Ijudskem odboru pri ostalih odkupih, akci-jah in kampanjah, pri vsakem de-lu, ki be ga drugi izogibajo, jc ona prva. Zavest opravljenega dela, prizna-nje poštenih delovnih Ijudi za vcs trud ln požrtvovalnost v korist skupnosti sta ji v veliko plačilo. O.R. Kahanje z električno energifo je v iz- jtimnih pnmerih, ki je vezano na po- »ebnv dovoljenje, dovoljeno samo od 8. do 11. in od 22. Ho 6. " ——— * Gretje prostorov z električno energifo je v vseh primerih prepovedano. K okrajnemu plenumu ljudske mladine v Ptuju Delegati so sprejeli navodila za izvajanje novega enotnega študijskega programa »Skupni kongres SKOJa in Ljud-ske mladine je postavil pred mla-dino kot csnovno nalogo vzgojo mladiiie v socialističnem duhu. To delo, ki je nerazdružljivo s sode-lovanjem naše mladine v sociali-stični graditvi, jo bo napravilo za še bolj zavestnega in požrtvovalnega borca za novo socialistično družbo, razvilo v njej še v večji meri novi jugoslovanski patriotizem, ki je po svoji vscbini socialističen. Oi>novo socialistične vzgoje naše mtadinc ' pfedstavlja prdučevanje marksizma-leninizma, revolucionar-ne teonje, katera je našo i^artijo vedno vodila m jo tudi sedaj tvor-no uporablja v borbi za izgradnjo socialistične Jugoslavije.« (lz odloka o izvajanju enotnega programa ideoluško političnega de-ia med delavsko in kmečko mla-dino od 20. 6. 1949, ki ga je izdal CK LMJ ) Enoten program za delo v Ljud-ski miadini in SKOJu, ki sta ga izdala CK SKOJa in Centraini svct Ljudske mladine Jugoslavije, je pripomogel, da se je ideološko delo v Ljudski mladini začelo razvijati bolj sistematično. V letu 1947 in v začetku 1948, so aktivi študirali razno težko marksistično literatu-ro, katero si pa niso znali pravilno tolmačiti, bodisi da niso imeli do-volj dobrega predavatelja, ki bi snov sam temcl jito obvladal ali pa mladincev ni zanimalo, ker niso ra?umeli teme. Po lanskoletncm enotnem pro gramu za ideološko vzgojo se je stan|e v pogledu študija precej iz-boljšalo. V aktivih, kjcr so rcsno razumeli namen m važnost ldcoio-^ko politične vzgoje, se je tudi štu-dij vršil redno. S študijem si jc mladina širiia svoj svetovni nazor. S proučevanjem raznih gospodar-skih brošur se je poglabljaia v go-spodanjko politiko ter je tako ob raznih prilikah gospodar. sabotažc, čezmernem izkariščanju hUpccv od strani kuiaških in drugih proti-Ijudskih clementov, nastopila kot organizacija, katera ne bo do-pu-ščala, da bi se razne pijavke šc nadalje vj«daJe^v ljudstvo in ic dalje živele na raČun hla.pca in dni-narja. S proučevanjem litcrature, je mladina prisla do spoznanja, da nadaljnje vdinjanjc kulakom zavi-ra njihov laaten življenjski razvoj ter sc je zaWa vključevati v indu-strijo m kmctijsko obdclovalne za-druge. Pri dosedanji organizaciji, so se pokazale tudt resne pomanjkljivo-sti. Samo Okrajni komite ni posve-čal študiju dos'olj painje, posebno v času mobilizacije za mladinske delovne brigade. Mobilizacija bi naj bila politični odraz med mladi-no in sicer na ta način, da bi jo vršili sekretarii aktivov. Takrat bi člani OK LMS in prcdavatelji OK LMS obiskali teren ter nudili akti-vom konkretno pomoč pri Žtudiju, ne pa, da so hodili po tcrenu kot mobilizatorji mladine za dclovnc akcijc. Posebno problematiČno jc nastalo vprašanje študija med kmečko mladino v poletnem času. ob največjein dclu. Aktivi, kjer so Že v zimi pred IV. kongrcsom redno študirali, so preko polleltja s Študijem pogosto popolnoma pre-nehali. Vidimo pa, da gospodarske naloge ne prenehajo. zato pa je ravno tako nujno, da se vrXi študij tudi v času najnujncjšcga poletnc-ga dela. ker le z ideološko vzgojo — izobrazbo bomo lahko pravilno razumcli vse gospodarske iti poli-tiČne naloge, ki so pred nami. lmamo aktive, kjcr sc vrŠi Studtj dokaj redno, nc znajo pa pridob-ljenega teoretičnega znanja prcne-sti v prakso, v življenje. Tako se dogodi. da aktiv preštudira statut LMJ, vendar ga ne konkretizira V svojem aktivu. Često se jc tudi zgodtlo, da se je študij vršil zaradi študija zato. da je bilo kaj poročati na OK LMS ne pa zaradi tega, da bi se ideo-loški nivo mladine res dvignil. Slabemu izvajanju Jtudija jc bila često kriva slaba evidenca in statistika, katere po nekaterih akti-vih sploh ni bilo, saj niso niti ve-deli. koliko mladine poscča študij To jc vrsta primerov slabega izva-janja študija Vse dosedanje na pake nam morajo biti Sola /a na daljnjc delo med mladino. L Nov ideološki politicni program sc scstoji \z dvch delov: obvczncga dcla za vso mladino ,ter neobvez-nega deia, iz katerega bodo aktivi jcmali le dopoinilo k ostaiemu studiju S pravilnim političnim delom, s prepnčevanjem, moramo dobiti čim več mladine, ki bo redno posečaia .Uudij ter sc tako vedno bolj ideo-losko dvigaia. Nikakor pa ne sme-mo uporabljati prisiljevanja in bi-rokratskih iikrepov za posečanje Študija. Vsakodnevne gospodarskc in po-litične naloge morajo naie ideolo-sko delo kc pospesevatr, saj nam je studij napotilo za akcijo. Način izvajanja ideoloiko poli-tičnega programa med mladino: 1. V dclavskih aktivih traja prou-Čcvanjc posam. teme mesec dni, nc-kaj veČ pa po kmeckih aktivih, kjer bodo zaoslanek nadoknadili na izo-braževalnih tečajih, katerih bo le-tos 35 in v katcrc moramo priteg-niti 7000 Ijudi, predvscni tnladine. Kcr se bo na izobraževalnih teča-jih predcloval isti program ideolo-^ko-političnega dela kot ga imajo aktivi, zato je cilj vsake mladinske organizacije, da pritcgnc v tečaj čim vtl mladinc 2. Osnova za proucevanje vsakc temc jc predavanje in proučevanje literaturc po krožkih. Po aktivih, kjer ne bo možno izvcsti predava-nja, bodisi da nimajo na razpolago predavatelja ali so pa aktivi biizu cdcn drugega, se bodo izvedla pre-davanja za več aktivov skupaj. Na naslednjcm sestanku krožka (po-sameznega) se snov proučuje (to je Čita in tolmači). Prouccvanje lite-rature in konzultacije, ki bodo sle-dile, bo vodil vodja krožka (ideo-loSko najbolj zgrajen mladinec ati pa tudi starejši člati KP). V krožku je lahko največ tridcset mladincev. V aktivih, kjer je do trideset mia-dine, se formira en krožek, v več-jih aktivih pa po potrebi dva ali trije Po vsaki predelani temi se mora izvesti konzultacija, iz katere bo razvidno. koliko jc mladina študii dojela. 3. Mctodc dela jc treba prilago-diti tercnu. Skrbeti moramo, da prcdavanja nist> suhoparna, mar- več zanimiva, da bodo mladino pritegnila. Aktivi so dolžni preskr-beti prostore za študijske sestanke, katere bodo lahko stalno uporab-ljali. 4. Dclo v krožku vodi stalnt vodja krožka, ki mora vodrti dnev-nik ideološko - političnega ^ dela v aktivu. V dncvniku vpisuje teme, katere $e predelujejo, način prede-lave, prisotnc in odsotne člane, ka-kor tudi svoja opažanja o uspehih sestanka ter razna vprašanja, ki jih postavljajo mladinci. Na^ pod-lagi dncvnika sc bodo pošiljala redna mesečna poročila na OK LMS. (agitprop-oddelek.) 5. Da !>o ideološko delo bolje potekalo je OK LMS izpopolnil aktiv predavateljev pri OK LMS s terenskimi člani Parttje, kateri bo-do pri lzvajanju programa Iahko nudili pomoč ter bodo tudi pred partijskim in mladinskim ko-mitejem odgovarjali za ideolosko vzgojo po aktivih. IL 1. Vso skrb in odgovornost za delo krožkov nosi aktiv LMS. OK. LMS je pa dolžan, da posvečadelu krožkov vso pozornost, jim potnaga pri izbiri študijskega materiala ter ga oskrbuje z istim, pri izbiri prc-davatelj&kega kadra ter z raznimi nasveti OK LMS bo vrsil kontrolo nad izvaianjem programa. 2. Skrbeti mora tudi za redne serainarje vodii krožkov in preda-vateljskega aktiva. na kat^rih se bodo izmenjavale medsebojne \z-kušnje posameznih predavateljcv tcr se bodo lahkn oblike študija vedno bolj izpopolnievale. 3. Da bo omogočena kontrola nad izvaianjem študija. so dolžni aktivi pošiliati redn^ meseČna po-ročila, za k?«r bodo dobili tudi for-mularje OK LMS pošilja redna trcmesečna noročHa na Oblastni komite ter CK LMS. Z veljavo novega odloka o ir-vajanju ideolosko-političnega dela mcd Ljudsko mladino, je razve-Ijavljcn stari program in odlocba o izvaianin Študija. — Okrajni ko-mite LMS. Odkup žitaric odkriva vaške špekulante Drevenšek Franc in Katarina iz Siko! ^t. 10 sta dobila predpis obvezne od-daje belib žit, kl je znašal 1504 kg. Od-dala sta sanio 880 kg, obenem pa na krajevni Ijudski odbor vložila prošnjo, da bi jima obvezno oddajo znižal. »Zaveden sinipati/.er,« ie izza časa aarodno-osvobodilne vojne, kot je to navajai ob priliki, ko je dajal svoj za-govor pred organt oblasti, Je izpolnil svojo obveznost napram državi, v ko-likor je to bilo v njegovi moči. Kot »reveŽ«, kl poseduje samo tri stanovanjska poslopja, od teh eno še neizgotovljeno in 12,73 ha zemlje, ni do danes mogel zadostiti obvezi otldaje goveje živine in prašifev niti do če-trtine. Vložil je prošnjo za znižanje ob-veze pri žitaricah ln ludi točno oavedel vse pridelke ter količine, ki bi jih »prostovoljno« odstopil državi. O resnič-nosti svojih navedb je hotel »prepfičati« organe oblasti, odn. organe javne var-oosti $ tem, da »želi« z njihove strani ogled, naj mu na domu pregledajo prt-delke, ki jih je še pustil za »skromnu domačo potrebo«. Njegovi prošnji je bilo takoi ugodeno z za njega prese-aetljivim zaključkom. Razen žita, kj ga je iiuel v shrambah, se Je našlo tudi iito, ki ga je shranil bolj varao med zidno opeko v sodih, v slami in &e r drugib prostorih, v katere po njego-vem mnenju miši oe bi prišle. V skednju je imel še neomlačcno snopje, rž in pšenico pa je dal pred oddaio ob-veznih količin v mlin. Ko so povabljenl pregledali oj€flove »shrambe«, so skupno z Dreven&kom ugotovill, da Je bilo pšenice, rži in ov-sa za 710 kg več, kot je trdil Dreven-šek. Zato je svojo prošnjo za znižanje obveze spremenil v prošnjo za izreka-nje mile kazni. Prosil je, naj se mu upošteva to, da je imel kot skrben oče namen, pripraviti vsakemu svojemo otroku lastno doma-čijo, da je botel uporabiti žito za de-lavce. ki bi delali pri dograditvi nje-govega tretjega stanovanjsKega po-slopja. PozabLl je, da je mnogo ljudi, ki ni-majo svojih domačij, delavcev, ki se borijo dnevno & težkimi nalogami, da bi si zgradil, svojo veliko domačljo — socialistično Titovo Jugoslavijo. Hotel je odtrgati našemu deiavcu kruh — tistlm Ijudem, ki se borljo za petlelko, za boljši jutrišnji dan — ter podlo sabotiral prehrano našega ljud-stva. Prošnja mu bo temeljito refiena. O. R. Pevski zbor SKUD-a ,,Jože Lacko" iz Ptuja se je vrnil s turneje po Srbiji Na povabilo Glavnega odbora ZSJ sc je odpravil pevski zbor SKUD-a »Jožc Lacko« iz Ptuja pod vodstvom svojega dirigenta Jožeta Gregorca 19. avgusta t. 1. na gostovanje po Srbiji. Pot nas je privedla najprej v Beograd, kjer mnogoštevilna in ogromna gradbena dela pričajo o zmagoslavnem pohodu v sociali-zem: Avtostrada, Novi Beograd, številne nove tovarne, stanovanjski bloki ltd. Skupno z drugimi sindikalno-umetniškimi društvi iz Slovenije, kot so »Jože Moškrič« iz Ljubljane, »Franc Mencinger« iz Javornika in »Prežihov Vorano iz Guštanja, smo lzstopili na beograjskem glav-nem kolodvoru, kjer so nas že ča-kali zastopniki mestnega odbora sindikatov in nas prisrčno pozdra-vili. Z gustanjsko godbo na čelu smo nato v sprevodu korakalt sko-zi najprometnejše ulice. pozdrav-ljeni od večtisočglave množice. Zvečer je sledil naš prvi skupni nastop v Kolarčevi univerzi. Pre-cej utrujen m nekoliko hripav naš zbor na žalost ni mogel pokazati svoje prave višine in kvalitctc Kljub temu smo želi po vsaki točki buren aplavz. Koncertu je sledil banket v hotelu »Majestic«, ki je potckel v rnamcnju bratstva in edinstva ter hvaležnosti do vodstva nase države, do CK KPJ s tov. Tt-tom na čelu. Prtsrčni pozdravni go-vori zastopnikov glavnega odbora iindikatov Srbije ter mnogoštevilna darila so ganila vsa naša srca in nas navdajala z globoko hvalež-nostjo do srbskih tovarišev. Naslednje jutro smo bili gostje najboljšega beograjskepa kulturno-umetniškega društva »Branko Cvet-kovič«, kjer so nas obdarili s štc-vilnimi knjigami in nam na to raz-kazali svoje prostore. Kake sobc in dvorane ima to beograjsko društvo proti našim skromnim ptujskim prostorom! Ima dvorane za orkc-ster, za pevski zbor, za fofklorne skupine, za balet, za gledališko sku-pinn itd. itd. Popoldne istega dne smo se od- jpravili v Železnik, kjer smo pri- redili koncert vrlim delavccm to- arne »Ivo Lola Ribar«. Sprejcl ias je udarnik, prvi nosilec reda dela in množica domačinov v na- rodnih nošah. Tudi tu se jc videlo, kako povezani so delavri bratske republike Srbije s slovenskimi de- lovnimi ljudmi. Vzkliki tovarišu Titu, nasi Partiji in bratstvu ter enofnosti naših narodov so zaklju- čili lepo prireditev. 22 avgusta ziutrai nas ie odpe-ljal brzec v Novi Sad. Kakor so nam prcrokovali tovariŠi iz Beo-grada, nas je čakalo tu še večje iz-nenadenje. Domača godba jc za-igrala ob našem prihodu m velika množlca nam je mahala v pozdrav. Hiše so bile okrašene z zastavami in transparenti v slovenskem ježi-ku. Sprejemu so prisostvovali člani sindikalno - kulturno - umetniških društev »Svetozar Markovič«, »Branko Radičevič«, »Ivan Klarič« in »Železničar«. Pozdravni govor je imel sekretar OSS-a tovariš Djuro Doboši, katercmu se je zahvalil vo-dja naših skupin, tovariš Mirko Zu-pančič Tovariša Djura smo takoj vzlju-bili zaradi njegovega brezprimer-nega tovarištva, ki nam bo »stalo vedno v lepem spominu. Isti večer smo nastopili v lctnem gledaliŠču — na idealnem trgu sre-di mesta z izredno akustiko. Kljub temu, da je bilo 1500 prostorov na razpolago, je bilo vse do zadnjega razprudano. Občinstvo je bilo iz-redno hvaležno m tako je takoj na-stopilo to, kar si želi vsaka na-stopajoča skupina — neposreden kontakt z občinstvom, ki ne štedi z aplavzom tn daje $ tem pogum in pobudo izvajajočim. Zaključek prireditve je izzvenel v veličastni manifestaciji bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Slcdil je banket v hotelu »Vojvodina«. Dneva ob Donavi ne bomo po-zabili, kcr jc bil po dogodkih eden najlepših na našcm gostovanju. No vosadčani so nam na čast priredili »šetnjo« z motorno ladjo po Do-navi. Kdo bi opisoval prelepe pn-zorc ob obah, začenši s petrovara-dinsko trdnjavo, prckrasnimi vino-gradi na pobočju Fruške gore, ce-mcmne tovarne Biokovo, pa vse do Iloka! Kakor v pravljici smo še peljali z ladjo ob zvokih plesnc godbe in pri »Mizici — pogrni se!« Popoldan smo obiskali državno posestvo Kamendin. eno najlepših v naši državi. Ljubeznivi brigadirji so nam prikazovali mnogoštevilna p-itališča za prašiče, kjer pitajo 6800 svinj, hleve za plemenjake in končno tudi vzorna stanovanja. Ko\ zaključck je sledil miting, na katerem smo zopet izvajali svoj program. Sreda v Subotici! Nepregledna množica z zastavami nas je čakala na peronu in na strehah vagonov. Srbi, Bunjevci in Madžari so na-vdušeno vzkltkali bratstvu in enot-nosti. tovarišuTitu in naši Partiji. To bi morali videti in slišati so-sedjc onstran mejc, da bi se lahko prepričali o neomajni zvestobi na-šemu državnemu vodstvu. Ni čud- no, da je bil tudi ta naš koncert v Subotici že zdavnaj razprodan in polno zaseden. Mnogo ljudi jc obžalovalo, da ni dobilo več vstop-nic, ali da mi pnrcditve nismo po-novili. Naslednji dan in obenem zadnji na naši turneji, je bil dan počitka. Gostitelji so nam pripravili novo iznenadenje: lzJet k Paličkemu je-zeru. Ogromna veranda tik ob obali jezera nam je nudila pnjeten hlad in je bila obenem pnzorišče prekrasnega slovesa od naših to-variŠev iz Vojvodine. Mehke me-lodije godbe so božale naŠa ušesa in tri razne skupine domače foiklo-re so prcdvajale Čudovito skladne plese. Zdravo, naši predragi gostitelji! Hvala vam, bratje, za bratski spre-jem in prijetno bivanje pri vas. Na svidenje, tovariši, v Sloveniji! To smo jim zaklicali, ko se je za-čel vlak pomikati proti domu. Nepozabne vtise smo odnesli s turneje. Tam smo ponovno videli, kako trdno je bratstvo 'in enotnost jugoslovariskih narodov, ki je sko-vano z ogromnimi žrtvami. in ogromen delovni polet jugoslovan-skih narodov, ki z lastnimi silami gradijo sebi boljšo bodočnost — socializern, kljub oviram in ne-siamnim napadom tistih, od kate-rih bi to najmanj pričakovali. S pojačanim delom bomo dali naj-boljši odgovor vsem klevetnikom in sovražnikom, sebi pa bomo pod modrim vodstvom našc Partije zgradili svojo sociali«tiČno domo-vino. . P. A. Ohranimo naši mladini zdravo zobovje Protiljudska oblast stare Jugoslavije ni uvidela potrebe ustanavljanja zobnih ambulant v manjših krajih in na pode-želju Tako veliko število delovn h Ijudi ni imelo možnosti popraviJa zob ker so bili stroški, ki so s tem v zvez: prevelik; za njihove skromue dohodke. V naši novi ljudski državi pa ima vsak državljan, brez ozira na njegovo &ncialno stanje, možnost popravHa svo-jih zob, ker so v vseh raalo večjih cen-trh ustanovljene zobne ambulante. Med ljudslvom je 9icer še razširjeno napačno mnenje o kvaliteti dela, če gre za brezplačno popravilo ali popravilo za-varovancem DZSZ, češ da je material, ki služd za taka popravila slab in da kvaliteta dela ne zadovoljuje. To naz -ranje je popolnoma napačno in ne-umeatno, ker se v nobenem slučaju na dela razlika v materialu in kvaliteti dela, pa naj gre za brezplačna po-pravila ali za zavarovance DZSZ, ka-kor tudi za ostale. Uslntbenci zobne ambulante v Ptuju vlagajo mnogo tmda v to, da izvršujejo vsa p&prav la zob čim boljše, brez ozi-ra na pacientove plačilne zmožnosti. Po uiedbi, ki je izšla aprila meseca t. 1.. imajo zavarovanci poleg pravice do po-pravila svojih zob, tud pravico do iz-delave nčvega zobovja, kar je tudi pri-mer gkrbi naše Ijudske oblasti za delov-nega človeka. Žobna ambulanta v Ptuju si *e posta-vila nalogo, da bo s svojim delotn nu-dila Ijudstvu čim prejšnjo in č m kva-HtetTie;šo pomoč ter da bo delala na asanaciji zobovja na«e mladine. Z začetkom pouka v septembru se bodo začeli pregledi po šolah, istočasno pa se bo začelo delo z mladino, ker jl kol stebru naše soc alistične države mo ramo posvetMi vso skrb v zdravstvenem poglethi. Znano je, da je pokvareno ?»bovje vzrok različnih obolenj srca, ledvic.želodca, revmatizma it.d., in bomo s pravočesnim popravilom zob naše mia-dine dali naši soc alistični driavi zdra-vtga delovnega človdka. Opozoriti }e treba starše, da ne stra-ši]o atrok pred zobozdravnikom, temveč, da jim pr.kažejo stvarnost, kot je bil to veltkokrat slučaj, da so Ijudje pri naj-boljši moči ostali brez zob. Vsaj vsak.ih šest meeecev je treba otroke poslati v zot>no ambulanto, kjer bodo usiužbenci pristo,pii! k delu z otrok. s polnim ču-fora in nežnostjo in bo tako strah pred zcbozdravnikom pri otrocih ob sodelo-vanu staršev odpadel. Zobna ambulanta v Ptuju se bo i vseml svojimi uslužbenci trud Ja nu-diti potrebnim 6vojo pomoč iD tako po svojih močeh daprinašala k izgradnji lepše bodočnosti. O vel kem zaupanju delovnega ijud-slva v to državno zdravstveno ustanovo nas bo prepričalo nekaj številk: v letu 1946 je ustanovo obi&kalo 5071 ljudi, od teh prvič 1520; v letu 1947 18.6.50, od teh prvič 4860; v letu 1948 18.832. od teh prvič 4689 in v letu 1949 do I VIII 12.832 ljudi, od teh prvič 1520. V vsem raadob u je b lo izvršenih 15.382 eks-tiakcij m napravljena 19 001 plomba. Zdravo zobovje ]e eden zeio važnih predpogojev k splošnemu dobremu zdravstvenemu stanju. S periodičnim pregledam zob skrbimo v precejšnji me ri za svoje zdravje in moramo na to navaditi tud: našo mladino. ker bo le zdrava mladina lahko zavzela odgovar-jajoče mesto v družbeno-gospodarskem in politicnem dogajanju v naši domo-vini. Z. A. Iz vrst OF in iz vsega našega ravneg<, iivljenja fe treba pregnati pojave ncpra-vilnega kritiziranja in nergaštva. ki sc predvsem pogosti v zadnjem času 7atadt nebudnosti in neaktivnosti terenskih or-panizacij OF je marsikje položaf tak da sovraznik ustvarja iakoz»anr> iavnn mnenje, da resnične napake naših ob-lastnih in političnih orpanov napihute oziroma, da si jih izmišljuje in da na~ menoma prikriva objektivno stran težav. 8 katerimi se moramo boriti Vse to je v namenu, da se izpodkapava avtoriteta naše oblasti. našega driavnega in palitičnega vodstva in se ustvtrta tned Ijudmi nezadovoljstvo ' Iz nalog OF Iz vinarsko - sadjarske šole v Podlehniku so izšli novi strokovnjaki V vrsti različnih lunetijsk h *ol v Sloveniji je tudi Vinogradniško-sadjar-ska šola v PodlehJiiku pri Ptuju. Eno-letni šoli je pr kijučen za današnje raz-mere zadovoljivo ureen infemat; ima pa tudi trsnico in dr«veenicor kjer se izvaja praktični del pouka. V preteklem *o!«kem letu jc bilo v Solo sprejetih 32 gojencev iz vseh de-lov Skvenije; največ od teh pa iz Halot in Sloven&ikih goric. Solanje in oskrba v intema-tu sta bila brezp!a6na n je bha izobrazba omogočena sieher-nemu viničarskemu sinu. Pouk so v šoli vršili iastmfctorjl, ki so raeli vso gradivo v teoretičnera in prakt čnem delu pouka v lepo urejeni drevesnic: in trsnici, katerega obvla-danje je potrebno kmetijskemu strokov-njaku Mladinci so takoj v zafetku šolskega lela ustanovili svoj mladinski aktiv, v okvru katerega je deloval pevski zbor, giupa šahistov, igral«ka skupina, štu- dijsii kroiek in telovadci, ki so sodelo-vali fcudi na hzkutturnem zletu v Ptuju. Zivljenje jo b lo torej v mladinskeni aktivu živahno, vendar so največ časa in truda vlozili v svoje strokovno ir-popotajevanje. Po dopoldareskem teore-ti^fenem pouku so popoldne v praktič-nem del« v vinogradu, trenici in dre-ve«n ci zajemaii ves potek dela skozi vse leto. Za vse, kar so jim nudili in-stnrittorji, so kazali veliko za-nimanje, kar j« bilo na.bolj razvidJio iz lepega učnega itsj>eha ob zakijučku *olskega teta, ko je izpit oprav.lo 9 gojencev z odHrnJoi, 12 s prav dobrim, 6 z dobrkn m 3 z zadostnim uspehom. Gojenci »o s« tekocn šolskega leta se-znanili z novjim načinom v nogradništva na terasah (polkah), ki daje dosti \epki in boijaš pri0! Ce utečejo kmetje, kdo pa bo potem plate-ˇal zakupniao za zemljo?a Ljuije ko beiah tato, ker se niso hoteli vdir.,3t< za hlapce, ker se niso hoteli -manjkanja krme tako šibki.« Alj pa je bilo rnogoče z raiom aobro preorati tla? Polje je treba orati giob'je. V globini je gradivo za gradnjo picz^-meljskih shramb mnogo trpežnejše k:i-kor na površju; spodaj je več apm k! ga zgoraj izpere voda. Ce hočemo preorati hektar po!)a » gJobino — vzemimo — 20 centi.n^Tc.v, raoramo dvigniti pet tisoč ton zsmlje ?a 20 centitfietrov in jih še prenesti v stian ze 20 centimetrov. Pet tisoč ton — to je tri sto vagooov, to je nekaj vlakov zemlje. Vso to zemljo je treba preobrnitii 7a to delo je potreben traktor a!i vsaj mt>-čan konj, za to je potr&ben plug, ne pa stari krivi zob — ralo. OPUSTOSENJE DE2ELE Notranje ministrstvo je letd 1908 uq-krito izjavilo v enem svojih ocročil »Smrt od lakote preti vsaito !eto 2tsat-nemu delu poljedelcev Rusl.e, k«t «e'o verjetna usoda.« Eno leto lakote je imelo za np.siedek drugo leto leikoto. V času lakote so kmetje razprodajali vsfi »voie imeljt-. samo da bi preživeli strašno zimo n 6e pretoikli dc pomladi. Ko je prisla po-mlad. niso imeli s čim zor iti ^olja. Po vaseh so hodili pokupova.ci 'zk^-riičali so lakdf.o in kupova.i Docaoi vse, kar so le dobili. Iz 6krinj so š!a piaz-aja oblačila in nakil, s .otarimj so se §6 babice lišpale. Ženske so .oda 3 e svoje lase. Za zelo lepo kito so plačeval> po dva rublja. Ko je bllo vse prodano — ia revn^aiu kmetu pač ni bilo treba do^go prodajati imetja — kaj je kmetu še preoetaj©? Ali nai gre beračit? H komu? V vsalci vasi je bilo vsaj nefc«j bogatejiiJi kme- tov, ki so imeli zaloge žita. S^ Teč ira j« bilo v grašfinskih shraiibah. Leta 1891., ko jc »ajela lakota skora; vso de^elo, je pisal časnik »TOd ranega jutra do poznega ve^era hodijo stradajoči od hiše dn hi<i vsak pud (okoli 16 kilograano"/) zita tri ali Miri pude od pnhodnje žetve. To se pravi, da je morala kmefkti dru-žina, ki je pretolkla do oonedi, r.dya e žito za trikratno ceno: posodi.i so pud. dobili 60 zanj tri pude. za g.of.e «0 00-kupili od gladujočih ostan;e niihoveta imetja, njihove koive in x.sve Tudi podjelnikom in toy.)incir crn ;e prišla lakota prav: ob lakoti so ^i!e c*e-lovne sile poceni Tisoči so obogateli od aKute — 'n ne samo od lakote. ampak luJi od podporr gladujočim S to podporo se je godilo takoJe Leta 1.891. je vlada zaradi »siabe ž'tce letine« (to se pravi kar: 7«ua1i lako &) odobrila prizadetim gubern^ja^n ¦jnsni: o Za štirideset milijonov ljud je odobri-la osem in štirideset miHpnov '^b sev Na človeka pride torej ia ie»o ini ru-belj in nekaj kopejk! Pa iuni t^ga "c dobijo v dar, marveč na pmo io. A 't-di tega rublja n:so dobili jladiv>či *a"o\ in tudi ne celega Tisoči zelenih tnodrih m rderih pa-pirčkov so se razleteli 30 deže'i in 'd vseh strnni so fie stegova'e ptletnef>a plana. z n,t/no in pia-Hzatoriev in iznaialteliev. Iz nafog OF Bistvena razlika med borbo za zadrui-ne ekonomije in borbo za obdelovalne zadruge je v tem, c?p zahtevajo obdelo-valne zadruge visoko zavest delovnega kmeta in odpoved svofernu iridividuol-nemu gospodarstvu, medtem ko zadruzru ekonomije ne odprauljafo individualnih gospodarstev. ampak poleg njih ustvar-jajo tudi socialisiična gospodarstva, ele-tnent obdelovalne zadruge. Kmet, ki sodeluje v zadružni ekono-miji, ni več samo individualen gospodar, stoji samo z eno nogo na svojem indivi-dualnem gospodarstvu, z drugo pa je že naredil korah v sociafisfično gospodar-stvo. Zaradi tega pa se bo nedvomno la-Le odločil za prphod v pbdslovalno zq* drugo, kar bo nekega dne brez dvoma storil. Na tej poti prehoda od zadruinih eko-nomij do obdclovalnih zadrug lahko do-puščctmo razne prehodne oblike, n pr.r da oddajo kmetje svojo zemljo, ali del svoje zemlje zadružni ekonomiji s po-goji, ki vcljajo pri nas za obdrlovalne zadruge nižjc^a tipa. Take oblike so lahko često odločilna spodbuda za pre-hod od individuclnepa gospodarstva k velikemu socialističnemu gospodarstvu. E. Kardelj. Delo frontovcev Zadra v prvem mesecu medoblastnega tekmo- vanja Frontna organizacija okraja Zadar je v prvem mesecu tekmovanja dosegla znatne uspehe pri prostovoljnih lokalnth delih. V teku preteklega meseca so čla-ni Fronte v Zadru prispevali skupno čez 8000 prostovoljnih delovnih nr. Največ na izgraditvi zadružnih domov. Uspehi frontovskih organizacij varaždinskega, čakovškega in preloškega okraja Čla.ni Fronte varaždinskega, čakovfike-ga in preioškega okraja so prispevaji v prvem polletju dva milijona prosto-voljnih delovnih ur ter s tem prihranili draavi čez 22 milijonov dinarjev. Izgraditev zadružnih domov in komu-nakia dela v mestih so bile glavne na-loge frontne organizacije. Od 42 piani-ranih zadruž-nih domov je bilo popoino-ma zgrajenib 13 domov. V Varaždinu so čLani OF izkopali 450 m odvodnega prekopa, množično sodelovak v obdelova-nju zeinlje na mestni ekonomiji itd. Clani Fronte mesta Čaikovca so deiali na regulaciji Trnave, na mestni ekc-n-o-miji In na izgraditvi stanovanjskih stavb. Skoraj palovico od skupnega števila delovnih ur vsega kraja so prispevali članj Fronte iz preloškega okraja. Med drugim so popravili 38 km cest, a na Dravi pri Spodnj Dubravi zgradili 545 ra nasipa. Plan pogozdovanja je bil preko-račtn za čez 100%. 1 Brigadni sistem dela na prostovoljnih deiovnih akcijah so najboljše izvedli v Cakovcu, kjer redno deJa 2260 člancv. Plan prostovoljnega dela v CaJkovcu so piekioračili za čez 30%. Vel ico pozornost so posvečali sociali-stični preobrazbi vasi. V teni so imeii na več uspeha člani Fronte preloškegfi okraja. Na poijedelsikih delih so člani Froote tega okraja prispevali 7300 pro-stovoljnih delovn h ur in imeli 148 vo-ženj z vprego. Frontna organizacija ča-kovskega okraja je iz.polnila v celoti svoj polletni plan v pomoči vasem, ter so ustanovili že 5 kmetijskih obdelovai-nih zadrug. Zgrad li so tudi 12 živino-rejskih staj ter ustanovili 3 od-bore za skupno obdelavo zemlje. V aktivizaciji delovne sile za pomoč v industriji m gozdn h delovišcih so imele največje uspehe frontne organizac f?. varaždki-skega »kraja. V prvem polletju 3. pian-6kega ieta so poslali na delo 45 poseb-nih. trontnih bngad z 8244 člani. Dose-ženi so bili tudi dobrj uspeh v politič-nern delu. V Varaždinu je delovalo 119 raarksističnih krožkov, ki jih je obiskalo 6000 članov Fronte. V čitalne skup ne je bilo vključen-ih 7000 članov Fronte. političnim konferencam pa je pri-sos^vovalo nad 10000 ljudi. Jasno je, da se kapitalistični elementi na oaseh srdito upirajo, da bi se razvi-jale kmetijske zadruge v smeri krepitve zadruinega sektorja v kmetijski proiz-vodnji. Iz teh razlogov pomeni proces rczvijanja nasega kmetijskega zadruž-ništva zaostrovanje razredne borbe na vaseh in zahteva močno politično aktiv-nost naše Partije in Ijudske fronte. Vse to pa — poleg po/ava, da sploh ne ra-zumejo in da se ne znafo v praksi lotiti reševanfa tega vprašanja — povzroča pri enem delu naših aktivistov neko omah-Ijivost, ki se izraža v različnih obli-kah. E. Kardelj. OBJAVA Šola za nčence v gospodarstvn raznih strok v Ptuju razglaša, da se bo začel redni pouk 15. septembra 1949. Naknadno vpisovanje in popravni tz-pitl bodo 12. septembra ob 14. uri Utenci iz prejšnjih let naj dvigne|o kavcije do konca septembra letos. io-znejše terjatve teh kavcij se ne bodo upoštevale. Upraviteljstvo. SPREJEM UČENCEV V INDUSTRIJSKO KOVINARSKO ŠOLO MARIBORSKE LIVARNE IN TVORNICE KOVINSKIH IZDELKOV Indttstrijsko koTinarska sola Mariborske Irran« Maribor bo sprejela t šoiskem letn 1949 50 »eSJe itevilo mieiice? i; s« že:e :zui:ti t ItonnaRkJ «* Tk; iz stroine klju4avn:^ar(e strugarje. orodne kltnčaTB.earje. livarje. modelne mi^arje in elektro-montefje Pogoj; n sprejem so: stafost 14 do 17 let, dovišenih 6 razredov osnovne šo!e, teiesno ia duševno zdravje Za sprejem naj pred!ož:jo uCenct: 1. SvojeroCno sp:aano prosnio. so.ek. z 10 dia, 2 rojstni in krstn; list. 3. domovnico, 4. zadnj« »o-sko s»r;če7ato. 5- fcv:jenjep:s 6 zdravmško spri<;eva!o šolanje tra;a tr: leta 'ji b:Ta)o tts ta ias ufencj t internato S;et do&.vajo vso oskrbo » hrani ;n crtj'.ek: ter šo!sk h potre&ščinah. zra^ea te;a pa *e pla^čo katere višina se ravna po tts^hu Po kanianem %o!anju so dolžni nčeici s!u/:t: to::ko iasa na odrejenem nrestu. kotUor so se šolali Ce uCenec m«l iolaniero izstopi. m«ra potavnati stroške vzdrževanja Za sprejem se naj u^enc. zg:ase osebno » opnvj šo:c a!l oa pošljeio prijave po ooši! Vpisovanje traja do 5 septemftra 1949. 0 jri-hodn t «olo dobe ačenci obvestila Oprava ii\t NA ŠOLI ZA UČENCE V GOSPODAR- STVU KOVINSKE STROKE v Mariboru, 2olgarje»a alica 4, bo vpi^ovanje ˇ vse razrede dae 2 iu 3 septerabra od 14. do 18 ure » pntličju II ?:mnaz:je. 2o;garjcva ul. 4. Za »pisovanje v i. razrede morajo uienci pr«l-!ož:ti zadnje šo!sko spričevalo. očno pogadbo ia rojstni I:st Ui?enc; »Lšjib razredov prediožlio ^adnie šo;5ko spr:iievalo. Ponavtjaln! izpiti za vse razrede tti za završne izpvte bodo dne 4. septembra t. 1 Pr.jave oddLjo učenc: pb vpvsavaol-u. Zamujanja rokov jn nafcnjd-n:h prijav ne bomo u^oštevaH Zakfjucni izpiti bodo dn« 7 septembra pismeii. dne S septerabra ustmen: tzpi-ti. Pričetek pouka bo v sredo. dne 15. septemba. ob 14 uri. U p r 3 v a PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA 1949/50 NA KMETIJSKEM TEHNIKUMU (Srednji kmetijski šoli) V MARIBORU 1. V «olsk«n letu 1949/50 bodo na Kmetijskem tehnikumu v Ma.riborn de:ovali 4 odseki: splošn. zootehn^ni. vrnarsko-sadjarsk: in vrtnarski. Pogoji za vp:s: usptšno apravtjena nižja sredija šola, sedcm:etka. odnosno nižja kraetijska lola z uspešno položenim sprejenminj izpitom iz siovtn-iiint. ru^čine in matematike Sprejemnega izpta ne polagajo onL ki imaj« ooiožen Izpit za viijo srednjo šolo. e. SprejenHii izpMi za Tpis t 1. letnit se bodo TTš:li v dneh 6.. 7 in 8 septembra 1949 od 9. nre dalje na Kmetijskenj tchnikumti t Mariboru, Vinarska olica 30 Vsi oni, k: so Tloiiti prošnj«, btx»o §e pose^ei Oismeno obTeJčeni, m. Popravnj, predinetni, rjLzredtU^JB^^rftatni Mti ra vse odsefte Kmetffsltega teftn^H^^^Bthj—r irtSfl 8.. 9 in 10 septembra t- l. Podroben razporcrt ¦eh izpuo1« bo obiavl|en na šolski razglasai desti. Vs; feandidati. k: polagajo navedene izpitr,, morijo Tlo?.!t: prošnje za pripustitev k izoitn nslkasneje do 4 septerabra t. |. Prošnje morajo biti kil-\ovane z din 10.— is 20.—. IV. Vptsovanje t n. |n III. letnik Kmetijskega Uh-nlkuma se bo vršilo dn« 12. septembra t. 1. o4 6 ure dalje. • v- Začetek rednega potika za rse odseke ia razrede oiične 13 septembra ob 7.30 un. VI. Opozarjamo rse gofence, W reflektira}« m ortrbo t mternatu, *a sigurno prineso s seboj odjavnico in žiTil^fco nakaznico ter potrebTio osebno io po-steljno penio z odejo. ka-Kor ]« bi!o zahtevaao r« laasko leto. Ravnateljstvo TEORIJA V ZADRUžN1 PRAKSI Kako bodo zadružniki izboljšali svoje travnike Dipl. ing. Zorec Egon Na travnikih imajo zadružniki naj-cenejši ter najbol] zagotovljen in ne-Dsdomestl)iv vir prehran« za svojo ži-vino. Brez travnikov zadružniki ne bi mogli vzdrževati živine, brez živine pa bi ne imeli potrebnega gnoja za svoie njive. Zato lahko rečemo: travniki rede polja. Ce hočerao povečati dono« travtiikov, moramo na niih neizogibno izvršiti pre-potrebne melioracije ali lzboljšanja. De-nat, ki ga v melioraci]ske namene na-iožimo na travnikih, tei trud, ki ga ob tem vložirao, nam bo v obilni men po-vrnjen. Med melioracijska dela štejemo take preuredbe, ki jib lahko opravijo za-družniki sami in taka, ki jih more pro-jektirati le strokovnjak Med prva spa-daio čiščenje, obnavljanje in pomladi-tev ruševja, med druga pa večje izsu-ševanje in umevno namakanje travni-kov. Zadružniki lahko sami odstranijo vse neravnine, kot mravljišča, krtine, ka-menje in vsakovrstno gimičevje. Od-stranitev vsega tega pomeni že bistve-no izboljšanje, če se le kolikor toliko skrbno izvede Razen tega to ne stane veliko truda in denarja. Pri čiščenju zaras!i:h jarkov dobimo vedno izvrst.no zemljo za izravnavanie ter na ta način izboljšani travnik da veliko več in bolj-šo knno. Za izravnavanie korenin prav dobro služijo železne vilire ali moran dro-trebe apnenje. Na dlani je, da spomla-dansko in jesensko brananje ne sme iz- o«tati. Z nastopom zime. ko ne bo večjih del, bodo zaflružniki razmi6!ili, kaj je treba na zadružnih posestvih preureditd in izboljšati, da bo donašalo večje m boljše pridelke. Tudi travniki bodo pri-šli na vrsto, ker ni zadružnega pose-stva, kjer bi na travnikih ne bilo kaj ea preurediti. Krompirjeva klet Podobno kakor v rasti, potrebuje krom-pir mea zimskim vskladiščenjem zračno in suho okolje, zavarovano pred vlago, mrazom n preveliko toploto. Najprimer-nejša toplota za prezimovanje krompirja je 2 do 6 st. C. Če pade toplota pod 2 st. C, naslane motna v normdlnein dibanju gomoljev, krompir postaja sla-dek, ako pade toplota še niže, krompx zmrzne in odmira, če se pa nato ¦opiata zviša, začne krompir naglo gniti Na-vadno začne krompi-r zmrzovati pr; \o-ploti 2 do 3 st. C pod ničlo, kar odvis4 od sorte krompirja. Rane sorte, ki lmajo večji odstotek vode (Erstling, bmtje, rani rožn k), zmrznejo prej, pozne kasneje. Pri *talnl toplo-ti nad 6 st. C začne krompir predčasno kaliti. Pri to-ploti nad 8 st. C se razvijajo bolezni. * Vse Sorte kmmpirja ne prenašajo v&klad ščenja enako dobro. Cim več vode je v gomoljih (ra.ne sorte), tem boij Irpi krompir med v&kiadiščenjem. Go-rnolji z . visokira odstotkom vode ludi hJtre;e zmrznejo kot gomolji z manjšira adstotkom vode. Pri krompirju, kr ga hočenio vskla-diščiti čez zimo, mor?.Tno odstranitj vt.e zelo drobne, bolne, nainrzle, obtolčene ah drugače ranjene gomolje, ter jih, ko-likor so še porabn. , skrmiti oclaosnc skisati. Zdrav, toda vlažen krompir po sušimo in mu odstranimo zemljo. Ko jC je krompir ohladal, ga spravimo v klet strogo ločeno po sortah. Klet pred vkleteTijem kromp rja te meljito očistimo in pabeiimo t apnenin beležem, ki smo mu dodali nekaj galdce suha, zračna iji zavarovana pred mra-zom in vroč no, Sloj krompirja v kleti naj , ne bo previsok (okoli 1 m), in ae preširok. Tla in stene naj bodo iz letev, da more krožiti zrak, po potrebi pa zra-čimo še z vzdušnki iz iat. Semenski krompir shranjujemo v za-bojih, velikosti 60x40x20 cm, ki jih no-rabljamo tudi za 6iljenje krompirja :n pri saditvi. Klet moramo v jeseni vn spomladi zelo pogosto zračiti, po z mi pa ne po-zabimo oken zapreti, da itrampir ne zinrzne. Licenciranje Med najvažnejša pravila za uredit&v in povzdigo živinoreje spada redno *-conciranje bikov. Licenciranje ima namen pregledati piemenske bike ter določ ti in dopu-sti+.i k plemeaitvi le one bike, ki so resmčno dobri ter primerni za povzdig-o živjao-reje v posameznih krajih. ^ Licenciranj« bikov se vrši redno vsaio leto po komisitah. Komisija za licenci-ranje pregleduje na določenem kraju zbrane bike in odloči po preiskavi, ka-teri biki se smejo pripustiti za splošno plemenjenje n kateri ne. Komisija mora giedati zlasti na to, da pripadajo biki eni in i&ti pasmi ter da ne kažejo pri-mes, kake tuje pasme. Biki morajo b:ii vsaj 18 me&ecev stari, ctobro in močno rezviti ter glede visokosti in teže pri-morni živini, ki je v istem kraju. L cen-ciran bik mora biti vsaj brez bistven.h napak ter mor^ biti popolnoma zdra^; pri tem je treba gledat zlasti aa to, da ni na biku kakih takih znakov, ki bi vztoujali smrmjo, da je bik jetičen čli tuberkulozen. Bdki, ki j h spozna komi-sija za sposohne za plemenjenje, dobiio od komisije dopustnico. Skrbimo.v vsakem kraju za to. da se bodo pripuščalj za pieme le oni biLi, ki so bil licencirani. Največ neuspehov v živinoreji imamo zlasti od tega, kar se pripužčajo in rabijo za pleme neli-cencirani, nesposobni in zakotni biii, ki so le v škodo vsej živinoreji.