bodo služili načrtovanju socioekonomskega in prostorskega razvoja regije ter bodo objavljeni v posebnem zborniku. Raziskovalno delo, ki so ga opravili geografi v zvezi z zborovanjem, pomeni obogatitev geografskih izsledkov o Severovzhodni Sloveniji, za katera smo se zadolžili na II. posvetovanju leta 1954. Ta bera ni m ajhna, saj smo dobili vrsto kompleksnih geografskih monografij, raziskav o problem ih obm ejnih obmo­ čij, o nacionalno m ešanih ozemljih, odprti meji, o u re jan ju in varstvu okolja, sprem em bah agrarne pokrajine, procesih urbanizacije, deagrarizacije, m igra­ cijah prebivalstva ipd. Referati s področja geografije v šoli so predstavili predvsem koncept geografije v osnovni šoli in njegovo vertikalno nadgradnjo na vseh stopnjah usm erjenega izobraževanja te r pristope, kako realizirati učne načrte. V tej sekciji je bilo posredovanih 5 referatov. V sekciji s posebno geografsko tem atiko smo se lahko seznanili z zelo pestro problem atiko, ki je zajela v 13 referatih širok spekter vprašanj iz fizične in družbene geografije. Probleme človekovega okolja je obravnavalo 7 referatov, in to iz načelnih in prostorsko-aplikativnih vidikov. Program XI. zborovanja pomeni prizadevanje slovenskih geografov, da bi u trd ili vezi med znanstvenim raziskovanjem in družbeno prakso. V ospredje postavlja team sko delo, interdisciplinarnost, povezovanje in usklajevanje raziskovalnih program ov geografskih institucij. Ugotavlja tudi potrebo po nadaljnjem razčiščevanju načelnega koncepta slovenske geografije. S takšno problem atiko pa smo slovenski geografi prispevali tudi k metodologiji razi­ skovalnega dela in k afirm aciji svoje stroke. XI. zborovanje je v številnih diskusijah in v svojih sklepih začrtalo tudi smernice nadaljnjega razvoja geografije in najbolj aktualne naloge. Omenimo naj predvsem potrebe po reševanju specifičnih problemov družbeno-ekonom- skega in prostorskega razvoja Slovenije, prilagoditvi raziskovalnega program a potrebam družbenega planiranja, po nadaljevanju raziskav Severovzhodne Slovenije in drugih slovenskih pokrajin te r reševanju problemov, ki jih odpira sedanja stopnja družbenega razvoja, t.j. problemov okolja, nerazvitih in manj razvitih območij, obm ejnosti, zam ejske Slovenije, prostorske integracije kme­ tijske proizvodnje, energije, gospodarjenja in poselitve gorskih območij, infra­ struk ture , prom eta, turizm a, urbanizacije in deagrarizacije. Zborovanje po­ stavlja pred slovenske geografe tudi zahtevo, da se čim aktivneje vključijo v reform o izobraževalnega sistema. B orut Belec Simpozij Znanstveno delo Jovana Cvijiča ob petdesetletnici njegove smrti v Beogradu od 21.—23. novembra 1977. Srbska akadem ija znanosti in um etnosti je v sodelovanju z beograjsko univerzo in njeno naravoslovno-matematično fakulteto te r geografskimi in etnografskim i inštitucijam i v svojih prostorih organizirala simpozij o znan­ stvenem delu svojega nekdanjega predsednika in univerzitetnega rektorja, najbolj znanega in plodovitega geografa Jovana Cvijiča (1865—1927). Ko bodo izšli natisnjeni referati s tega simpozija, to ne bo prvi zbornik, posvečen tem u velikanu znanstvene misli. Že 1. 1924 je v Beogradu izšel Zbornik radova, posvečen Jovanu Cvijiču. V istem kra ju je 1. 1968 izšel zajeten zbornik z na­ slovom Cvijičev zbornik v spomin 100-letnice njegovega rojstva. Bil je plod simpozija v Koviljači od 14. do 16. oktobra 1965. P rejšnji zborniki prinašajo predvsem Cvijičeve zasluge za geografijo in sociologijo. Zadnji simpozij pa je osvetlil Cvijičevo delo z vidika mnogo številnejših strok. Prvi dan simpozija so po uvodnih in svečanih govorih akademikov (Lukič, Nedeljkovič, Stevanovič, Lutovac, Uroševič) sledili prikazi Cvijičeve vloge za geološko in geotektonsko poznavanje Balkanskega polotoka (K. Petkovič, P. Stevanovič, M. Herak), za regionalno geomorfologijo (R. Lazarevič, Č. Milič) in glaciologijo balkanskih gora. Kako so Cvijičeve ugotovitve o obsegu pole- denitve še danes m arsik je edine in točne še pol sto letja po Cvijičevi sm rti, je govoril dr. M. Šifrer v referatu, ki je bil po m nenju večine eden najboljših. O krasu in Cvijičevi vlogi za razvoj krasoslovja so poročali J. Roglič (prebran referat ob odsotnosti avtorja), D. Petrovič, J. Nicod iz Francije, S. Lang iz Madžarske. D, Manakovič, J. Petrovič in podpisani. Pol dneva so zavzeli referati o Cvijičevem pomenu za antropogeografsko poznavanje Balkanskega polotoka (M. Lutovac, B. Bukurov, M. Radovanovič, J. Trifunovič) te r za ekonomske in m igracijske razm ere polpretekle dobe. Razmeroma mnogi so poročali o Cvijičevem raziskovanju naselij in etnosocioloških razm er. Slišali smo nadalje razglabljanja o Cvijičevem doprinosu k razvoju znanstvene metodike, znan­ stvene misli, razvoju znanstvenih institucij in kadrov. Le redki so se zado­ voljili z reprodukcijo geografske podobe ali regije, kot jo razodeva izredno obilna literarna zapuščina jubilanta. Večinoma so tej podobi priključili da­ našnje stanje kot plod lastne raziskave. Odnos do Cvijiča se je m enjal od govornika do govornika in od panoge do panoge. Nekaterim je ostal Cvijič nedosežen m ojster, drugim so Cvijičeve ugotovitve pom em bna sestavina da­ našnjega mnogo podrobnejšega znanja, tre tjim pa pomeni Cvijičevo delo že preseženo stopnjo v razvoju znanosti. Ne da bi se spuščali v to, kateri govorniki so imeli v tem pogledu bolj prav, m oram o priznati, da je Cvijič s svojo širino in ostrino opažanj položil tem elje mnogim znanostim v naši državi. Pol stoletja po njegovi sm rti so njegove številne objave še vedno pomembne za geotektonsko zgradbo, gla- ciacijo, zgodovino naselij in m igracije na Balkanskem polotoku, v krasoslovju pa slovi kot pionir in je s svojim bogastvom idej še danes med najbolj c itira­ nimi avtorji na svetu. Podpisani je v govoru o razvoju krasoslovja v Cvijiče­ vem času in danes predlagal, da bi v naši državi pričeli izdajati m ednarodni krasoslovni časopis, ki bi se ukvarjal s teoretskim krasoslovjem . Z njim bi najbolje počastili spomin pionirja krasoslovja. Geografi smo na simpoziju spo­ znali tudi, kako si tega vsestranskega in neum ornega raziskovalca, katerega delo, razpeto v tri desetletja, je pomembno tudi za slovensko geografijo, lasti kot svojega očeta, p ionirja ali zaslužnega sodelavca tud i v rsta drugih panog kot so etnologija, limnologija, arheologija in nova veda o naseljih: sociologija vasi. Za tako vsestransko osvetlitev Jovana Cvijiča gre vsa za­ hvala organizatorjem , ki so pritegnili k sodelovanju vrsto uglednih znanstve­ nikov iz raznih strok. I. Gams Sedmi mednarodni speleološki kongres v Sheffieldu (Anglija) Glede na visoko raven angleške speleologi j e je bilo skoraj nujno, da so angleški krasoslovci na predzadnjem kongresu v Olomoucu 1. 1973 prevzeli organizacijo naslednjega zborovanja (Prej so ta v razm aku štirih let bila v Franciji, Italiji, Avstriji, Jugoslaviji, ŽR Nemčiji in v ČSSR). Kot ponavadi so bile tudi v Angliji pred glavnimi zasedanji v Sheffieldu med 11. in 16. septem brom 1977 predkongresne in pokongresne ekskurzije po vsem Britan­ skem otočju, sestanki komisij, simpoziji in podobno. V prim erjavi z zadnjim kongresom v Olomoucu je bil sedmi kongres, ki se ga je udeležilo okoli tisoč oseb (med njim i okoli trideset Jugoslovanov), nekoliko manj slovesen in pro­ storsko manj razbit, ker so bila vsa predavanja v eni stavbi, v univerzi­ tetnem kolidžu. Bolj kot potek kongresa nas tu zanima prikazan napredek krasoslovja. O njem u je poročevalcu laže razglabljati, ker so organizatorji, prvič v zgodovini m ednarodnih speleoloških kongresov, predhodno natisnili referate. Ti so v publikaciji Proceedings of the 7th International Speleological Con­ gress Sheffield, England, 1977 (444 strani) skrčeni, kar pa ni čudno. Obenem s številom udeležencev na kongresih se je večalo tudi število referatov. V štirih zvezkih, ki poročajo o delu V. kongresa 1. 1965 v Ljubljani in Jugosla­ viji, je 1273 strani. Organizatorji šestega kongresa v Olomoucu so morali